Letošnji 3. december, Ta veseli dan kulture, ki ga na rojstni dan Franceta Prešerna, največjega slovenskega poeta, organizira Ministrstvo za kulturo že od leta 2000, bo v Pokrajinskem muzeju Maribor še posebej vesel.
Obiskovalci si bodo na dnevu odprtih vrat med 10. in 18. uro lahko ogledali sami novo občasno razstavo 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor ali pa na vodenih ogledih ob 10., 12., 15. in 17. uri. V muzejski trgovini bo že na voljo nova monografija Dediščinski horizonti.
Med 16. in 18. uro pa bo v Grajski kavarni potekala prireditev Odprti mikrofon, na kateri se bodo predstavili obiskovalci, ljubitelji zapisane besede in avtorji lastne
poezije.
Pokrajinski muzej Maribor ob 120-letnici delovanja izdal obsežno monografijo in odprl novo občasno razstavo
V letu 2023 je Pokrajinski muzej Maribor praznoval 120-letnico svojega delovanja s številnimi dogodki in prireditvami skozi celo leto. Vrhunec dogajanja je izdaja obsežne monografije Dediščinski horizonti in odprtje občasne razstave 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor.
Visoki jubilej so v muzeju obeležili z izidom obsežne monografije z naslovom Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor, v kateri muzejski kustosi predstavljajo zadnja dognanja in najnovejše raziskave o premični dediščini Podravja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric, to je območja, na katerem deluje
muzej. Izpostavljeno je 120 predmetov iz muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje tega dela Slovenije od prazgodovine do 20. stoletja.
Predstavljenih več predmetov, tudi z nekaj dvorcev
V monografiji, opremljeni z izjemnimi fotografijami Toma Jeseničnika, so predstavljeni predmeti prazgodovinskega vsakdanjika in življenja Rimljanov, nedavno izkopani
predmeti s Piramide zelo slikovito ponazarjajo bivanje v srednjem veku. Ohranjena premična dediščina mariborskega gradu s poudarkom na obdobju plemiške družine
Khisl in gradivo iz plemiških dvorcev Hrastovec, Viltuš in Slovenska Bistrica izrisujeta življenja plemiških družin. Sistematično se predstavlja tudi podeželje Dravskega polja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric. 19. stoletje je obdobje posameznikov, ki so izrazito zaznamovali Maribor.
Od nadvojvode Janeza do Ferninanda Potočnika
V monografiji so med drugim izpostavljeni nadvojvoda Janez, mariborski župan Andreas Tappeiner, gospodarstvenik in kulturni delavec Roman Pachner, največji avstrijski general in »mariborski sin« Wilhelm von Tegetthoff, duhovni oče slovenstva Anton Martin Slomšek, uspešna gospodarstvenika Anton Kleinschuster in Ferdinand Potočnik ter drugi. V 20. stoletju je predstavljen Rudolf Maister in razvoj tekstilne in pohištvene industrije Občasna razstava 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor je vključena v stalne razstave muzeja in ob visoki obletnici delovanja razkriva pot, ki jo je muzej prehodil od začetnega, društvenega delovanja zagnanih ljubiteljev dediščine do profesionalne ustanove z zaposlenimi strokovnjaki. Z njo muzej vabi na ogled stalnih razstav, ki so ob praznovanju 120. obletnice obstoja dopolnjene z izbranimi predmeti iz različnih muzejskih zbirk.
Gradivo kar 23 občin
Razstavljeni predmeti so izbrani v kontekstu provenience, predstavljeno je gradivo 23 občin Podravja, Pohorja in Kozjaka ter Slovenskih goric, znotraj katerih deluje
Pokrajinski muzej Maribor. Izpostavljeni so nekdanji lastniki predmetov, ki so v življenju in delovanju mesta in pokrajine pustili pomemben pečat na družbenem,
gospodarskem ali političnem področju. Med zanimivejšimi predmeti, ki so zaradi občutljivosti redko izpostavljeni v muzejskih vitrinah, je na ogled najstarejša znana
fotografija Maribora iz leta 1848/1849 in viseča ladijska postelja, ki jo je kot korvetni kapitan uporabljal v Mariboru rojeni Wilhelm von Tegetthoff. Ogleda so vredni
predmeti iz posesti baronov Twicklov, lastnikov mariborskega gradu, posvetilne podobice vladarice Marije Terezije in princa Karla Lotarinškega, namenjene plemiški
rodbini Brandis, pa pečatnik Ulrika II. Mariborskega, igralna kocka iz srednjega veka in drugo.
