Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine pokrajinski muzej maribor

V nedeljo, na Ta veseli dan kulture...
Dodano:

Letošnji 3. december, Ta veseli dan kulture, ki ga na rojstni dan Franceta Prešerna, največjega slovenskega poeta, organizira Ministrstvo za kulturo že od leta 2000, bo v Pokrajinskem muzeju Maribor še posebej vesel.

Obiskovalci si bodo na dnevu odprtih vrat med 10. in 18. uro lahko ogledali sami novo občasno razstavo 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor ali pa na vodenih ogledih ob 10., 12., 15. in 17. uri. V muzejski trgovini bo že na voljo nova monografija Dediščinski horizonti.

Med 16. in 18. uro pa bo v Grajski kavarni potekala prireditev Odprti mikrofon, na kateri se bodo predstavili obiskovalci, ljubitelji zapisane besede in avtorji lastne
poezije.

Pokrajinski muzej Maribor ob 120-letnici delovanja izdal obsežno monografijo in odprl novo občasno razstavo

V letu 2023 je Pokrajinski muzej Maribor praznoval 120-letnico svojega delovanja s številnimi dogodki in prireditvami skozi celo leto. Vrhunec dogajanja je izdaja obsežne monografije Dediščinski horizonti in odprtje občasne razstave 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor.

Visoki jubilej so v muzeju obeležili z izidom obsežne monografije z naslovom Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor, v kateri muzejski kustosi predstavljajo zadnja dognanja in najnovejše raziskave o premični dediščini Podravja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric, to je območja, na katerem deluje
muzej. Izpostavljeno je 120 predmetov iz muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje tega dela Slovenije od prazgodovine do 20. stoletja.

Predstavljenih več predmetov, tudi z nekaj dvorcev

V monografiji, opremljeni z izjemnimi fotografijami Toma Jeseničnika, so predstavljeni predmeti prazgodovinskega vsakdanjika in življenja Rimljanov, nedavno izkopani
predmeti s Piramide zelo slikovito ponazarjajo bivanje v srednjem veku. Ohranjena premična dediščina mariborskega gradu s poudarkom na obdobju plemiške družine
Khisl in gradivo iz plemiških dvorcev Hrastovec, Viltuš in Slovenska Bistrica izrisujeta življenja plemiških družin. Sistematično se predstavlja tudi podeželje Dravskega polja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric. 19. stoletje je obdobje posameznikov, ki so izrazito zaznamovali Maribor.

Od nadvojvode Janeza do Ferninanda Potočnika

V monografiji so med drugim izpostavljeni nadvojvoda Janez, mariborski župan Andreas Tappeiner, gospodarstvenik in kulturni delavec Roman Pachner, največji avstrijski general in »mariborski sin« Wilhelm von Tegetthoff, duhovni oče slovenstva Anton Martin Slomšek, uspešna gospodarstvenika Anton Kleinschuster in Ferdinand Potočnik ter drugi. V 20. stoletju je predstavljen Rudolf Maister in razvoj tekstilne in pohištvene industrije Občasna razstava 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor je vključena v stalne razstave muzeja in ob visoki obletnici delovanja razkriva pot, ki jo je muzej prehodil od začetnega, društvenega delovanja zagnanih ljubiteljev dediščine do profesionalne ustanove z zaposlenimi strokovnjaki. Z njo muzej vabi na ogled stalnih razstav, ki so ob praznovanju 120. obletnice obstoja dopolnjene z izbranimi predmeti iz različnih muzejskih zbirk.

Gradivo kar 23 občin

Razstavljeni predmeti so izbrani v kontekstu provenience, predstavljeno je gradivo 23 občin Podravja, Pohorja in Kozjaka ter Slovenskih goric, znotraj katerih deluje
Pokrajinski muzej Maribor. Izpostavljeni so nekdanji lastniki predmetov, ki so v življenju in delovanju mesta in pokrajine pustili pomemben pečat na družbenem,
gospodarskem ali političnem področju. Med zanimivejšimi predmeti, ki so zaradi občutljivosti redko izpostavljeni v muzejskih vitrinah, je na ogled najstarejša znana
fotografija Maribora iz leta 1848/1849 in viseča ladijska postelja, ki jo je kot korvetni kapitan uporabljal v Mariboru rojeni Wilhelm von Tegetthoff. Ogleda so vredni
predmeti iz posesti baronov Twicklov, lastnikov mariborskega gradu, posvetilne podobice vladarice Marije Terezije in princa Karla Lotarinškega, namenjene plemiški
rodbini Brandis, pa pečatnik Ulrika II. Mariborskega, igralna kocka iz srednjega veka in drugo.

Razstava slik in fotografij slepih ...
Dodano:

V razstavišču Kino Partizan bo od 5. novembra do 24 decembra 2020 razstava slik in fotografij slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev ob stoletnici ustanovitve Podpornega društva slepih. poimenovali so jo Onstran svetlobe. Razstava zaradi veljavnih ukrepov za preprečevanje širjenja korona virusa za obiskovalce trenutno ni dostopna. Pokrajinski muzej Maribor je zato pripravil vzporedno virtualno razstavo, do katere je možno dostopati na njihovi spletni strani.

Razstava Onstran svetlobe. Vir: Pokrajinski muzej Maribor

Pokrajinski muzej Maribor je v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije postavil razstavo slik in fotografij, ki so delo 19 slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev iz različnih krajev Slovenije. Z razstavo ne obeležujejo samo stoletnice društvenega samoorganiziranja slepih v Sloveniji – z njo tudi želijo spodbujati empatijo, ki bo videčim omogočala boljše razumevanje potreb naših slepih in slabovidnih sodržavljank in sodržavljanov.

Svoja dela razstavljajo Rezka Arnuš, Evgen Bavčar, Luka Campolunghi, Sara Bukovec, Branko Čeak, Sonja Jež, Jožef Jošt, Milka Jug, Jana Kus, Rosana Lorbek, Darinka Lozinšek, Andrej Palčec, Mirela Prezelj, Helena Senica, Tinka Šetina, Ana Šter, Meri Tišler, Slavica Zdolšek in Natalija Žitnik Metaj.

7. novembra 1920 sta Franc Dolinar in Alojzij Levstek v Ljubljani ustanovila Podporno društvo slepih, ki je prvo slovensko invalidsko društvo. Glavni namen društva je bilo zbiranje denarja za pomoč revnim slepim, ki so bili tedaj odvisni zgolj od svojcev in znancev. Med slepimi in slabovidnimi imamo Slovenci slikarje, pesnike, pisatelje, glasbenike, igralce, pevce, fotografe. Svojo ustvarjalnost (tudi nagrajevano v konkurenci z videčimi) predstavljajo po Sloveniji in svetu.

Na razstavi je slepim in slabovidnim na voljo razstavni katalog v brajici, videčim pa tudi katalog s predstavitvami avtorjev. Razstava zaradi veljavnih ukrepov za preprečevanje širjenja korona virusa za obiskovalce trenutno ni dostopna. Pokrajinski muzej Maribor je zato pripravil vzporedno virtualno razstavo, do katere je možno dostopati na njihovi spletni strani www.museum-mb.si/onstran-svetlobe/.

VIDEO: V Pokrajinskem muzeju Maribo...
Dodano:

Letošnji Svetovni dan voda bosta Pokrajinski muzej Maribor in družba ZEOS obeležila na prav poseben način. Pripravljata posebno ozaveščevalno-zbiralno akcijo “Stari aparati za prihodnost”, v sklopu katere bodo zbirali odpadne aparate, sijalke in baterije s poudarkom na malih gospodinjskih aparatih preteklosti (najboljše kose bodo tudi nagradili), ki bodo ostali v muzeju kot pričevalci preteklosti za prihodnost.

Svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, nas opozarja, kako pomembno vlogo ima ta naravna dobrina za naša življenja. Ta dan je priložnost, da osvetlimo različne načine, kako lahko naš odnos do vode še izboljšamo. K onesnaženju vode lahko neposredno ali posredno doprinesejo različne dejavnosti iz kmetijstva, industrije in prometa. Tudi napačno odloženi e-odpadki, predvsem stare baterije in sijalke, ki vsebujejo težke kovine, imajo velik negativen vpliv na naše okolje, med drugim tudi na podtalnico. Zato je zelo pomembno, da tovrstne odpadke ločeno zbiramo in jih oddamo na pravilna zbirna mesta. Sicer nekoliko nenavaden projekt za Pokrajinski muzej, ki pa ima tudi svojo razlago.

Tako je nastal projekt zbiranja starih malih gospodinjskih aparatov, s katero bodo Mariborčane in širšo okolico informirali o pravilnem ravnanju s starimi aparati, odpadnimi sijalkami in baterijami ter opozorili na različne lokacije za ločevanje teh odpadkov. Posebnost akcije je, da ne bodo zbirali le male odpadne aparate, sijalke in baterije, namenjene okolju prijazni obdelavi, ampak tudi male gospodinjske aparate preteklosti, ki bodo ostali v Pokrajinskem muzeju Maribor kot pričevalci preteklosti za prihodnost. Muzej bo namreč v svoje zbirke uvrstil najstarejše in najbolj zanimive male aparate, predstavnike preteklega časa in načina življenja. Tri najbolj zanimive predmete bodo na koncu akcije nagradili s praktičnimi nagradami. Prejemniki teh nagrad pa bodo objavljeni na spletnih straneh Pokrajinskega muzeja Maribor in podjetja ZEOS ter na njihovih družbenih omrežjih do 25. marca.
Potrebno pa je vedeti, da obstajajo neka določena merila, kdaj je predmet primeren za razstavni eksponat v muzeju in kdaj je primeren, da ga primerno ločimo in damo med odpadke.

Odpadne aparate, sijalke in baterije pa tudi stare aparate, zanimive za muzej, bodo meščani lahko oddali na blagajni Pokrajinskega muzeja Maribor že med 19. in 21. marcem (torek – četrtek) med 10.00 in 18.00 ter 22. marca (petek) med 8:00 in 14:00. Če ste prepričani, da posedujete redek ali zelo star primerek malega gospodinjskega aparata pa lahko nanj opozorite muzejske uslužbence, ki bodo nato ocenili ali je dejansko primeren za muzejsko zbirko. Prav tako v petek, 22. marca, na Svetovni dan voda, pa bo med 8:00 in 14:00 na Grajskem trgu na ogled posebno ozaveščevalno vozilo družbe ZEOS, imenovano E-transformer, kjer bo za šolarje in ostale obiskovalce potekal zabavno – izobraževalni program.

Gre torej za multimedijski tovornjak, ki ima na strehi sončno elektrarno ter na izviren in zanimiv način predstavlja ločevanje in ponovno uporabo e-odpadkov. V vozilu se nahaja prava potujoča razstava – na ogled so sestavni deli velikih in malih gospodinjskih aparatov, mobilnih telefonov, televizorjev in raznovrstne e-opreme, pred vozilom pa dodatne ozaveščevalne aktivnosti. Njegovi obiskovalci bodo izvedeli vse o pomembnosti pravilnega ravnanja s starimi aparati ter spoznali različne lokacije za oddajo tovrstnih odpadkov (npr. ulični zbiralniki na nekaterih eko otokih, zeleni koti v tehničnih trgovinah itd.). Bodite torej del ozaveščevalno-zbiralno akcije in spoznajte Pokrajinski muzej Maribor v nekoliko drugačni luči.

Pokrajinski muzej Maribor leto 2019...
Dodano:

Pokrajinski muzej Maribor se bo letos z novo stalno razstavo Doba meščanstva in številnimi spremljevalnimi programi vsebinsko osredotočil na vzpon meščanstva v 19. stoletju. Obenem se bo pripravljal na sodelovanje v projektu Slovenija – gastronomska regija Evropa 2021.

 pokrajinski muzej mb

“Meščanstvo je bilo v 19. stoletju gonilna in povezovalna sila. Združevalo se je zaradi svojih kulturnih potreb v številnih društvih, tako nemški kot slovenski časopisi so ga pri tem podpirali. S prenosom sedeža lavantinske škofije v Maribor pa je bil položen temelj današnje univerze,” je direktorica Mirjana Koren pojasnila na današnji predstavitvi muzejskega programa za letošnje leto.

Kot je dodala muzejska svetovalka Valentina Bevc Varl, je prav meščanstvo razvilo Maribor v najpomembnejše mesto na slovenskem Štajerskem oziroma upravno in finančno središče regije s stalno naseljeno vojsko in močnim uradništvom. Kulturno življenje je zaživelo v prvi tretjini 19. stoletja z delovanjem Bralnega in Glasbenega društva, leta 1852 pa je bila zgrajena gledališka stavba, ki jo je kasneje dopolnilo še Kazinsko poslopje.

Stalno razstavo Doba meščanstva bodo odprli decembra, že prej pa bodo o tej temi govorili na srečanjih Muzejskega kluba, ki ga vodijo že 17 let. Tematiko meščanstva so napovedali že leta 2016 z dogodki, s katerimi so obeležili 170 let od koncerta madžarskega skladatelja in pianista Franza Liszta v dvorani mariborskega gradu, kjer danes domuje Pokrajinski muzej Maribor.

Ustanova s 116-letno tradicijo je konec lanskega leta sprejela vabilo k sodelovanju pri projektu Slovenija – gastronomska regija Evropa 2021, zato bodo občasno razstavo Debata o kuhinji v letošnjem letu nadgradili z Debato v kuhinji. V razstavišču nekdanjega Kina Partizan bodo prirejali pogovore, konec leta 2020 pa odprli razstavo na temo vina.

Pomlad bo ponovno v znamenju mode. V muzeju bodo maja odprli nov ogledni depo historičnih oblačil s poudarkom na plemiških in meščanskih oblačilih in modnih dodatkih od 17. stoletja do danes. “Z urejenimi zaprtimi depoji in oglednima depojema uniform in civilne mode ostaja muzej edinstveni center za proučevanje oblačilne kulture na Slovenskem,” je povedala kustodinja Maja Hren Brvar.

V okviru t.i. Meseca mode v muzeju bodo ponovno priredili modno revijo, tekstilu, oblačilni kulturi in modi pa bo posvečen tudi jesenski mednarodni simpozij Museoeurope. V Poletni muzejski noči bodo nadaljevali projekt Gugalnik idej, tokrat s plesnim performansom Mojce Kasjak, in zaključili program Variacije, v okviru katerega so se s koncerti dijakov Konservatorija za glasbo in balet Maribor poklanjali Lisztu.

Nadaljevali bodo tudi z delavnicami in pedagoškimi programi, kot je na primer Govorica ljubezenskih daril, v okviru katerega srednješolci spoznavajo pomen lastnega kulturnega izročila.

Predvidoma maja bodo v Pokrajinskem muzeju Maribor odprli novo muzejsko trgovino, ki naj bi služila predvsem promociji in privabljanju med muzejske zbirke. Uredili jo bodo z lastnimi sredstvi, medtem ko pri nadaljevanju obnove gradu, ki je pred leti zastala, čakajo na kulturni evro. Kmalu naj bi v gradu zaživela tudi kavarna, katere datuma odprtja pa zaenkrat še ne znajo napovedati.
Vir: STA

V središču Maribora spet Grajska ...
Dodano:

V enem izmed praznih prostorov mariborskega gradu nastaja Grajska kavarna. Kot je pojasnila direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren, gre za njihov projekt, ki bo Muzeju predstavljal novi vir prihodkov, obiskovalcem (Muzeja in mesta) pa nudil dodatni prostor za druženje, ob pogledu na Trg svobode.

Pokrajinski muzej že leta “biva” v mariborskem gradu. Zaradi potreb po dodatnem prihodku bodo tam naredili še kavarno. “Iz lastnih sredstev. Pravzaprav iz ostankov svojih presežkov, ker potrebujemo dodatni vir financiranja“, je pojasnila Korenova. Trenutno še ne more napovedati koliko denarja bodo vložili, niti kdaj bo kavarna dejansko nared za sprejem prvih gostov, je pa potrdila, da so predvidene nove zaposlitve. “Ampak ne bomo šli v minus. Bomo pa s tem, ko bomo Muzeju dodali še ta program, zadostili tudi usmeritvam Ministrstva za kulturo, ki od nas zahteva širšo in turistično naravnano ponudbo za obiskovalce“, je še dodala Korenova.

pokrajinski muzej mb

“Odličen prostor”
Mariborski grad je v lasti Mestne občine Maribor. Kavarna sedaj nastaja v istem prostoru, ki je na zadnjih lokalnih volitvah služil kot volilni štab aktualnega župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca, a sam se nove pridobitve očitno veseli. Na svojem Facebook profilu je med drugim zapisal, da bo “odličen prostor, ki sem ga zadnja leta uporabljal le za potrebe volilne kampanje kot volilno pisarno, zaživel tako kot je treba!“