Aktualne oddaje

    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 25.4.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo OS Občine Muta ki je potekala 18.4.2024. 

Kam se obrniti, če želimo preveriti, ali je na območju predvidene gradnje kakšno neeksplodirano ubojno sredstvo (NUS), ali pa, če kakšno NUS najdemo, smo povprašali Saša Turnška, pirotehnika in vodja Vzhodnoštajerske regije pri Državni enoti Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Po najdbi in deaktivaciji dveh večjih bomb v Mariboru ter njuni deaktivaciji pred leti so strokovnjaki svetovali, da naj se pred gradnjo na območjih, kjer bi lahko bila neeksplodirana ubojna sredstva, ta območja pregleda in ugotovi, ali je začetek gradnje sploh varen. To velja tako za večje kot manjše gradnje. Priporočilo je še vedno veljavno, saj naj bi bilo v Mariboru in okolici še vedno po nekaterih ocenah več kot 250 neodkritih neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Sašo Turnšek je razložil postopek prijave tako za fizične osebe oziroma za privatne gradnje. Lastniki se lahko pozanimajo tako za pregled terena pred začetkom gradnje, sploh pa, če najdejo NUS. V takem primeru lahko pokličejo kar na nujno številko 113. Povedal je za nedavni primer, ko je mlad par začel graditi hišo, pa so na gradbišču, kjer sicer niso predvidevali NUS, našli eno NUS. Malce drugačen postopek kot za fizične osebe pa je za podjetja oziroma za večje gradnje. Strokovnjaki bodo območje pregledali s sondiranjem in temeljitim pregledom po plasteh.

Sicer pa naj bi bilo v Mariboru in okolici več kot 250 letalskih bomb, pravi Turnšek, vsaj po zapiskih, ki jih imajo. Ob tem velja poudariti, da je kljub zapiskom treba preveriti dejansko stanje. Ponekod so našli samo krater, ne vedo pa, ali je tam NUS dejansko tudi bila, ali je eksplodirala ali ne. Velja pa, da jih je predvidoma največ tam, kjer so med vojno stali pomembnejši industrijski objekti, železniška proga, most ali kaj drugega.

Opozoril pa je tudi na to, da je izredno nevarno, če bi z najdenimi NUS ljudje sami rokovali, jih prenašali, prevažali. Nedavni primer v Sloveniji je pokazal, da je to dejansko življenjsko nevarno. V Novi Gorici je namreč najditelj NUS žal umrl. Veliko bolj varno je, da se obvesti Policijo, center za obveščanje 113, Civilno zaščito oziroma Državno enoto Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Ob najdbah je namreč vedno dejavnik “Kaj pa, če …”. Ni nujno namreč, da bo neeksplodirano ubojno sredstvo res eksplodiralo ob najdbi ali kasneje pri prenašanju ali prevozi. A kaj pa, če se to res zgodi? Boljše je teren, kjer bi radi gradili, prej pregledati. Ali pa v ob najdbi NUS takoj javiti pristojnim službam.