Društvo Zgodba o klopeh in ljudeh v Mariboru od leta 2015 postavlja unikatne klopi, ki so popestrile že marsikateri, doslej morda skriti kotiček mesta. Tako želijo ponovno oživeti javni prostor in spodbuditi povezovanje ljudi. Doslej so postavili 13 klopi, letos načrtujejo še štiri.
Foto: Facebook Zgodba o klopeh in ljudeh
“Prvo misel, še pred rojstvom ideje o postavljanju unikatnih klopi, je v meni spodbudil filozof Dejan Savič, predstavnik Greenpeace v Sloveniji, ko je kot predavatelj v hostlu Pekarna omenil bližnje blokovsko dvorišče, kjer so bila včasih igrala, peskovnik in predvsem klopi za druženje, sedaj pa že dolgo ni ničesar. Po opisu sem prepoznala, da je govoril o dvorišču mojega otroštva. V naslednjih dnevih sem z ljudmi začela podoben pogovor in presenetilo me je, kako je vsak pomislil, da govorim o nekem njegovem dvorišču, ki je v mestu prav tako propadlo in zamrlo,” je za STA o nastanku ideje za projekt povedala njegova idejna vodja Liljana Jarh.
“Potem se je kmalu zgodilo še dvoje: preblisk, zamisel sredi hodnika na bolnišničnem oddelku in naključje, da je bil prav takrat moj pacient industrijski oblikovalec Nejc Brezovšek, kmalu avtor prve presežno oblikovane klopi v projektu. Na idejo se je takoj odzval, enako ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor Zdenka Petermanec. S prekrasno klopjo, ki je hkrati menjalnica knjig, se je Zgodba o klopeh in ljudeh začela,” je še pojasnila.
Foto: Facebook Zgodba o klopeh in ljudeh
Klopi oblikujejo kiparji, slikarji, arhitekti ali industrijski oblikovalci, ki tako presežejo svoj osnovni namen in postanejo mesta z vsebino oziroma sporočilnostjo ter ponujajo vpogled v zgodovino lokacije na kateri stojijo. Unikatne klopi povezovanja stojijo pred osnovno šolo, študentskimi domovi, gledališčem in protestantsko cerkvijo. Pri projektu sodelujejo tudi znana imena iz sveta umetnosti, kot sta na primer kiparka Metka Kavčič, ki je oblikovala klop pri Sodnem stolpu ob Dravi, in slikar Vojko Pogačar, ki se podpisuje pod klopjo pred časopisno hišo Večer na Trgu Leona Štuklja.
Pred postavitvijo klopi se posvetujejo z zavodom za varstvo kulturne dediščine in avtorjem, ki je na določeni lokaciji že delal. Takšen je primer lutkovnega gledališča, katerega arhitekt Jurij Kobe je zasnovo klopi kiparja Primoža Puglja podprl in določil natančno lokacijo za postavitev.
Po besedah vodje projekta so ljudje Zgodbo o klopeh sprejeli izjemno pozitivno, saj jo velikokrat sprašujejo kdaj in kje bodo postavili naslednjo klop. Zaradi velikega zanimanja je iz ogledov unikatnih klopi nastala celo tematska pot.
Letos imajo v načrtu štiri nove klopi. “Avtorji vseh so znani, lokacije izbrane, idejne zasnove narejene, poteka faza pridobivanja sredstev, od katere je brez dvoma veliko odvisno. Poteka tudi proces medkrajevnega sodelovanja, ustvarjamo še eno lepo ‘zgodbo v skupni zgodbi’ na prekrasni lokaciji,” je na koncu še dodala Liljana Rajh.
Vir: STA
