Tokratna tema oddaje je bila o mediaciji.
Gostje oddaje so bile:
- Jelka Segulin – Center za mediacijo
- Mojca Žnidarič – mediatorka
- Martina Klobasa – mediatorka
Novice iz občine Lovrenc na Pohorju
Tokrat v Občinskem informatorju:
– na mariborski očbini predstavili letošnji proračun;
– informativni dnevi;
– informativni sejem;
– podelitev energetskih izkaznic;
– razstava rokodelskih izdelkov.
Društvo Ekologi brez meja s podjetjem Dinos v marcu pripravlja tretjo izvedbo akcije Star papir za novo upanje. Potekala bo med 17. marcem in 30. aprilom, in sicer v vseh vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah, k sodelovanju pa so vabljeni tudi vsa podjetja in organizacije ter vsa ostala javnost.
Polovico zbranih finančnih sredstev bodo organizatorji akcije namenili vsem prijavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki bodo zbirale star papir, del bodo podarili v dobrodelne namene, manjši del pa bo šel za druge okoljevarstvene projekte Ekologov brez meja.
Projektu se lahko pridruži vsak posameznik, in sicer tako, da podari odvečne zaloge starega in arhivskega papirja. Na ta način lahko pomagamo tudi k zmanjševanju sečnje gozdov, saj bo ves tako zbrani papir šel v reciklažo.
Da bo akcija potekala čim bolj nemoteno, se je potrebno najkasneje do 31. marca nanjo prijaviti na spletni strani http://ebm.si/p/star-papir2014/?kam=prijava.
vir STA
Gosti tokratne oddaje so bili: Ivan Čerič (Shotokan karate-do Ruše), Mirko Kogelnik (Društvo za ohranitev kulturne dediščine in umetnosti), Aleksander Štucl (Magic Aleksander), Lovro Bačun in Katja Veličkovič (Športno društvo Glažuta).
V Benetkah se je danes uradno začel tradicionalni beneški karneval. Organizatorji pričakujejo, da bo pisani spektakel glasbe, ulične umetnosti in kulture v naslednjih dveh tednih obiskalo več sto tisoč ljudi. Številne obiskovalce pritegnejo predvsem veličastne maske in pisani kostumi, ki so stalnica beneškega karnevala.
Karneval vsak februar Benetke spremeni v prizorišče ulične umetnosti s plesnimi točkami, koncerti, razstavami, filmskimi predstavami in glasbenimi prireditvami. Med tradicionalnimi vrhunci karnevala bo 23. februarja “Polet angela”. Pri tem dogodku v angela oblečeno mlado Benečanko z vrvjo spustijo z zvonika bazilike svetega Marka na istoimenskem trgu.
Pri tem bo letos sodelovala tudi piranska princeska, ki se je lani odmevno spustila z zvonika piranske stolnice na Tartinijev trg. Glas o spustu princeske z zvonika, ki so ga lani v Piranu organizirali prvič, je očitno segel v same Benetke. Piranska princeska bo tako skupaj s Giuseppejem Tartinijem in Tartinijevo mamo na odru sredi Trga sv. Marka pričakala angela in mu nato izročila vrečko piranske soli.
Karneval, ki letos poteka pod sloganom “Fantastična narava”, se bo zaključil 4. marca.
vir:STA
V Lizboni na Portugalskem je minuli vikend potekalo 41. kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo ter 6. evropski pokal mlajših članov v karateju. Med 27 slovenskimi tekmovalci, od katerih jih 6 nastopa v katah, je kot edini mladinec nastopil tudi Lovrenčan Tadej Dajčman, ki je novembra že nastopil na svetovnem mladinskem prvenstvu.
Tadej je v soboto nastopil v katah za mladince (Junior kata male), kjer se je pomerilo 28 tekmovalcev iz prav toliko držav. V prvem krogu je nastopil proti Ciprčanu Nicolaou in zmagal 5:0. Nato je v drugem krogu izgubil proti kasnejšemu finalistu Italijanu Steai in si zato pridobil možnost nastopa v repasažu za uvrstitev od 5. do 9. mesta. V repasažu je najprej zmagal proti Dancu Lundi, nato izgubil proti Srbu Simiću in si prislužil odlično 7. mesto, kar je eden največjih uspehov slovenskih mladincev v karate katah zadnjega desetletja.
Velike zasluge za Tadejev uspeh moramo, poleg fantovega talenta, zagnanosti in resnosti pri treningih, priznati dolgoletnemu lovrenškemu trenerju Arnoldu Skuhali 4. DAN, ki je vzgojil številne generacije zelo uspešnih karateistov in je skupaj s Tadejem na prvenstvu v Lizboni. Veliko posluha in truda za delovanje imajo vsa ta leta tudi v vodstvu Karate kluba Lovrenc, ki s skromnimi sredstvi uspe zagotavljati pogoje za treninge in izobraževanja.
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo gostili Mašo Pavel, dijakinjo Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor.
Tokrat v oddaji Občinski informator:
- kako so nastale CICI delavnice
- mariborski župan sprejel ŽTK MB
- Prešernov dan obeležili tudi na Muti
- literarni večer z Renejem Doplerjem
- “Bistriške umetnice”
- 19. seja občinskega sveta Občine Ruše
- 25. seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi
- ŠPORT: tekmovanje osnovnošolcev v katah in borbah
Obveščamo vas, da ODPADE valentinov ples, ki so ga organizirali v centru za mlade Ruše – CEZAM .
Financiranje volilne kampanje bo na tokratnih volitvah v Evropski parlament prvič potekalo po spremenjenih, zaostrenih pravilih, ki jih je DZ sprejel lani. Stranke sicer večinoma napovedujejo skromno volilno kampanjo, ki jo nameravajo v glavnem financirati z lastnimi sredstvi.
Za financiranje volilne kampanje za volitve v Evropski parlament se smiselno uporablja zakon o financiranju volilne in referendumske kampanje s to razliko, da lahko stranke na evropskih volitvah sredstva pridobivajo tudi iz prispevkov državljanov drugih članic EU.
Zakon določa, da donacije fizičnih oseb ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Sloveniji po podatkih statističnega urada za preteklo leto (ta je lani znašala dobrih 1500 evrov). Pri tem lahko gotovinski denarni prispevek znaša največ 50 evrov, medtem ko morajo biti višji prispevki vplačani preko bank, hranilnic ipd.
Kot prispevek za volilno kampanjo se poleg denarnega prispevka šteje vsak nedenarni prispevek, brezplačna storitev in prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev ali prodaja blaga organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki slednjega postavljajo v ugodnejši položaj kot druge koristnike storitev oziroma kupce blaga. Se pa kot prispevek za volilno kampanjo ne šteje delo, ki ga za organizatorja volilne kampanje opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.
Organizator lahko za volilno kampanje najame posojilo, to pa mora biti odobreno pod enakimi pogoji kot veljajo za vse ostale. Pri tem mora zadnji obrok posojila zapasti pred 30. dnem pred oddajo poročila o financiranju volilne kampanje.
Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki ne smejo financirati volilne kampanje, lahko pa jo pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.
Za financiranje volilne kampanje je treba odpreti poseben račun
Če je organizator volilne kampanje politična stranka, lahko ta na poseben račun, odprt za potrebe volilne kampanje, sredstva prenese s svojega transakcijskega računa, vendar največ v višini predpisanih stroškov volilne kampanje za volitve v Evropski parlament, ki ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.
Prispevke, ki so organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s zakonom, je dolžan organizator volilne kampanje najpozneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene.
Omenjeni poseben transakcijski račun mora organizator volilne kampanje odpreti najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja, pri njem pa mora biti označeno, da gre za račun “za volilno kampanjo”. V vsakem primeru mora račun odpreti, preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.
Na omenjenem računu mora zbirati vse sredstva za volilno kampanjo, prav tako mora z njega plačevati vse stroške zanjo. Račun mora zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.
Najpozneje v 15 dneh po zaprtju računa mora organizator volilne kampanje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti tudi poročilo o financiranju volilne kampanje.
Uspešnejši organizatorji volilne kampanje imajo pravico do povračila stroškov
Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v Evropskem parlamentu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.
Pravico do povračila dela stroškov imajo tudi tisti organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj dva odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi, in sicer v višini 0,17 evra za dobljeni glas.
Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje, dokončno revizijsko poročilo pa pošlje DZ.
Organizatorju volilne kampanje, ki za več kot deset odstotkov prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se delno povračilo zmanjša za polovico, pravico do delnega povračila pa izgubi, če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.
Če za več kot deset odstotkov dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači stranka, se ji za čas enega leta za polovico zmanjšajo sredstva, ki se ji izplačujejo iz proračuna na podlagi zakona, ki ureja financiranje strank. Stranka pa lahko pravico do financiranja tudi izgubi, in sicer če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.
Stranke napovedujejo skromno volilno kampanjo
V vseh strankah, iz katerih so poslali odgovore na vprašanja STA, poudarjajo, da načrtujejo skromno oziroma nizkoproračunsko kampanjo, ki jo nameravajo financirati večinoma iz lastnih sredstev, računajo pa tudi na donacije posameznikov.
V PS si namesto z visokimi oglaševalskimi stroški želijo podporo pridobiti predvsem s kandidati, v SD pa stavijo na neposreden stik z ljudmi in solidarnostna dejanja.
Na delo na terenu in neposreden stik z volivci stavijo tudi v NSi in SLS. V DL izpostavljajo tudi vsebinsko inovativnost.
V DeSUS na evropskih volitvah ne bodo nastopili, zato stroškov s kampanjo ne bodo imeli, bodo pa podprli kandidaturo Iva Vajgla.
Odgovor SDS STA še čaka.
Na tem mestu lahko preverite ali je OŠ katero obiskuje vaš malček med 100 najbolje ocenjenih šol v Sloveniji na podlagi nacionalnega preverjanja znanja, ki se izvaja v Sloveniji ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole . Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”.
Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”, več si lahko preberete na www.almamater.si
Alpska smučarka Tina Maze si je na olimpijskem smuku v Sočiju danes razdelila prvo mesto s Švicarko Dominique Gisin in tako Sloveniji prinesla prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Bron si je prismučala Švicarka Lara Gut, ki je zaostala desetinko sekunde.Po nesrečnem četrtem mestu v superkombinaciji, je danes naša najboljša smučarka imela več sreče in predvsem znanja saj je znala skozi celotno progo stopnjevati tempo in ritem vožnje in tako osvojila zgodovinsko zlato kolajno za Slovenijo.
Na smuku sta nastopili še dve slovenski predstavnici, Ilka Štuhec je bila deseta z 1,08 sekunde zaostanka, Maruša Ferk pa 18., zaostala je 1,67 sekunde.
Portret Tine Maze
Soči, 12. februarja (STA) – Portret alpske smučarke Tine Maze.
* TINA MAZE
- rojena: 2. maja 1983
- kraj bivanja: Črna na Koroškem
- višina: 171 cm
- teža: 68 kg
- poklic: študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, zaposlena v policiji
- hobiji: odbojka, nogomet, igranje klavirja
- klub: SK Črna TAB
- trener: Mauro Pini
- vodja ekipe: Andrea Massi
- največji uspehi:
- OI:
1. mesto, Soči 2014, smuk
2. mesto, Vancouver 2010, veleslalom
2. mesto, Vancouver 2010, superveleslalom
4. mesto, Soči 2014, superkombinacija
5. mesto, Vancouver 2010, superkombinacija
12. mesto, Salt Lake City 2002, veleslalom
12. mesto, Torino 2006, veleslalom
- SP:
1. mesto, Schladming 2013, superveleslalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, veleslalom
2. mesto, Schladming 2013, superkombinacija
2. mesto, Schladming 2013, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, superkombinacija
2. mesto, Val d’Isere 2009, veleslalom
5. mesto, Schladming, slalom
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, smuk
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, slalom
5. mesto, Val d’Isere 2009, superveleslalom
5. mesto, St. Moritz 2003, veleslalom
6. mesto, Bormio 2005, superveleslalom
7. mesto, Schladming, smuk
10. mesto, Bormio 2005, kombinacija
10. mesto, Aare 2007, ekipna tekma
11. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
14. mesto, Val d’Isere, smuk
14. mesto, Aare 2007, superveleslalom
16. mesto, St. Anton 2001, slalom
- svetovni pokal:
- 2013/14:
1. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, Val d’Isere, smuk
3. mesto, St. Moritz, veleslalom
3. mesto, Levi, slalom
5. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
6. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, superkombinacija
6. mesto, Lake Louise, smuk 1
6. mesto, Lake Louise, smuk 2
6. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
- 2012/13, veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu, prva mesta v veleslalomskem, superveleslalomskem in superkombinacijskem seštevku, drugi mesti v slalomu in smuku
1. mesto, Lenzerheide, veleslalom
1. mesto, Ofterschang, slalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen, smuk
1. mesto, Meribel, superkombinacija
1. mesto, Maribor, slalom
1. mesto, St. Anton, superveleslalom
1. mesto, Courchevel, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, superkombinacija
1. mesto, Aspen, veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, Ofterschwang, veleslalom
2. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
2. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, München, paralelna tekma
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
2. mesto, Semmering, veleslalom
3. mesto, Lenzerheide, slalom
3. mesto, Aspen, slalom
3. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
3. mesto, Aare, slalom
3. mesto, Aare, veleslalom,
3. mesto, Semmering, slalom
4. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
4. mesto, Meribel, smuk
4. mesto, St. Anton, smuk
4. mesto, Levi, slalom
4. mesto, Lake Louise, superveleslalom
5. mesto, Flachau, slalom
5. mesto, Moskva, paralelna tekma
10. mesto, Lake Louise, smuk
- 2011/2012
skupno 2. mesto, 2. mesto superkombinacija, 3. slalom, 4. superveleslalom, 5. veleslalom, 9. smuk,
2. mesto, superveleslalom, Bad Kleinkirchheim
2. mesto, slalom, Lienz
2. mesto, slalom, Zagreb
2. mesto, veleslalom, Soldeu
2. mesto, superkombinacija, St. Moritz
2. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, slalom, Flachau
3. mesto, superveleslalom, Cortina d’Ampezzo
3. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, smuk, Schladming
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, superveleslalom, Bansko
4. mesto, slalom, Kranjska Gora
5. mesto, veleslalom, Kranjska Gora
5. mesto, slalom, Courchevel
5. mesto, paralelni slalom, Moskva
5. mesto, superkombinacija, St. Moritz
6. mesto, veleslalom; Are
7. mesto, veleslalom, Aspen
7. mesto, superveleslalom, Schladming
8. mesto, slalom, Are
- 2010/2011:
skupno 3. mesto, 2. superkombinacija, 6. mesto veleslalom, 7. slalom, 8. smuk,
1. mesto, slalom, Lenzerheide
1. mesto, superkombinacija, Trbiž
2. mesto, paralelni slalom, München
2. mesto, smuk, Aare
2. mesto, superkombinacija, Aare
3. mesto, slalom, Špindleruv Mlin
3. mesto, slalom, Courchevel
3. mesto, veleslalom, St. Moritz
6. mesto, veleslalom, Semmering
6. mesto, veleslalom, Sölden
7. mesto, smuk, Lake Louise
8. mesto, superkombinacija, Val d Isere
9. mesto, slalom, Levi,
10. mesto, slalom, Aspen
- 2008/2009:
skupno 6. mesto, 3. veleslalom, 6. smuk, 7. superveleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Bansko, smuk
3. mesto, Bansko, superveleslalom
3. mesto, Trbiž, superveleslalom
4. mesto, Ofterschwang, veleslalom
6. mesto, Bansko, smuk
8. mesto, Lake Louise, superveleslalom
9. mesto, La Molina, veleslalom
9. mesto, Lake Louise, smuk
10. mesto, St. Moritz, superveleslalom
10. mesto, Aspen, veleslalom
10. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, smuk
- 2007/2008:
skupno 28. mesto
1. mesto, St. Moritz, smuk
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom
- 2006/2007:
- skupno 30. mesto
5. mesto, San Sicario, superveleslalom
5. mesto, Trbiž, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, veleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom
- 2005/2006:
skupno 14. mesto, 7. slalom, 7. veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
3. mesto, Lienz, veleslalom
6. mesto, Bad Kleinkircheim, superveleslalom
8. mesto, Aspen, veleslalom
9. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
- 2004/2005:
skupno 10. mesto, 4. veleslalom, 7. superkombinacija
1. mesto, St. Caterina, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
3. mesto, Altenmarkt, superveleslalom
3. mesto, San Sicario, superveleslalom
6. mesto, St. Moritz, superveleslalom
- 2003/04:
2. mesto, Zeiesel, 2003/04, veleslalom
4. mesto, Sölden, 2003/04, veleslalom
9. mesto, Lienz, 2003/04, veleslalom
- 2002/03:
1. mesto, Sölden, 2002/03, veleslalom
- 2001/02:
2. mesto, Maribor, 2001/02, veleslalom
7. mesto, Val d’Isere, 2001/02, veleslalom
8. mesto, Cortina d’Ampezzo, 2001/02, veleslalom
10. mesto, Maribor, 2000/01, veleslalom
vir STA
foto: Wikipedia
Predsednik republike Borut Pahor bo danes podpisal odlok o razpisu volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Z njim bo določil datum volitev, ki bodo skoraj zagotovo 25. maja, pa tudi dan, ko bodo začela teči volilna opravila. Ob podpisu odloka bo predsednik Pahor podal tudi izjavo za medije.
Glede na to, da so organi EU določili, da morajo države članice volitve v Evropski parlament izvesti med 22. in 25. majem letos, je glede na dosedanjo prakso 25. maj edini dan, ko lahko v Sloveniji izpeljemo omenjene volitve. Teoretično bi sicer predsednik lahko odločil, da bodo volitve potekale v soboto, 24. maja, ki je dela prost dan, a to ni prav verjetno.
Odlok o razpisu volitev bo moral biti objavljen še v uradnem listu. Priprave na volitve pa so se že začele. Tako v strankah že potekajo postopki za oblikovanje kandidatnih list.
V Sloveniji bodo tokrat volitve v Evropski parlament potekale tretjič. Volivke in volivci pa bodo izbirali osem poslank oz. poslancev, ki bodo slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu v novem petletnem mandatu.
vir:STA
Tokrat v oddaji Na glas o posledicah žledu: – Aleš Cilinger (poveljnik poklicnih gasilcev Maribor), Damijan Šteger (poveljnik gasilske zveze Ruše), Jure Jordan (Elektro Celje), Boris Visočnik (Zavarovalnica Maribor).
Na telefonski številki 112 je ljudem dosegljiva nujna medicinska pomoč, pomoč gasilcev, veterinarska pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih enot, pa tudi policije. Današnji dan so zaradi datuma, ki je identičen tej interventni številki, izbrali za mednarodni dan evropske številke za klic v sili, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.
Slovenija je brezplačno številko 112 za klic v sili kot druga država v Evropi uvedla leta 1997. V začetku novega tisočletja je Evropska unija z direktivo podrobneje določila delovanje in storitve enotne številke za klic v sili. Prav tako je predpisala, da morajo države zagotoviti prikaz, kje je oseba, ki kliče na številko 112. V nujnih primerih je to zelo pomembno, saj oseba, ki potrebuje pomoč, ne zna vedno povedati, kje se nahaja.
Obenem je Evropska unija priporočila, naj države zagotovijo lažjo uporabo te storitve ljudem s posebnimi potrebami. V Sloveniji je tako mogoč tekstovni klic na 112, in sicer s pošiljanjem SMS-sporočil, kar je predvsem uporabno za gluhe in naglušne.
Na 112 je mogoče klicati v vseh 28 državah članicah EU in v večini drugih evropskih držav, tudi v Makedoniji, na Kosovu in na posameznih območjih Rusije. Na Švedskem, Danskem in Nizozemskem je 112 edina številka za nujne primere, v večini držav članic Evropske unije, tudi v Sloveniji, pa 112 deluje skupaj z nacionalnimi številkami za klic v sili. V Sloveniji je tako številka za nujni klic tudi 113, so še zapisali na upravi za zaščito in reševanje.
V času zadnje vremenske ujme, od 31. januarja do vključno 9. februarja, so na območju celotne države prejeli 41.883 klicev v sili na številko 112, največ v regijske centre za obveščanje v Ljubljani, Postojni, Mariboru, Kranju in Celju. V najbolj obremenjenem dnevu, 2. februarju, je pomoč preko številke 112 iskalo kar 9459 kličočih, kar je šestkrat več kot običajno. Centri za obveščanje so namreč v letu 2013 povprečno na dan prejeli po 1529 klicev.
Tokrat v Občinskem informatorju:
- prižig olimpijskega ognja v Mariboru
- Prešernov dan v Vuzenici, Selnici ob Dravi, Bistrici ob Dravi in na Smolniku
- župani 9. občin: “Vlada se do vzhodnega dela Slovenije obnaša arogantno!”
- na obisku pri požrtvovalnih gasilcih
- razstava Nejca Ketiša na prostem
šport: Finale pokala Špar
Tokrat v Občinskem informatorju:
– prebivalcem ruške Vinske poti se je zrušil svet;
– v Kamniški grabi od Poljakov dobili agregate;
– slovensko olimpijsko mesto Maribor;
– “Japonska kot jo vidim jaz”;
– “Tito: Neispričane priče”;
– slovesnosti ob Prešernovem dnevu v Narodnem domu in selniški OŠ.
V finalu košarkarskega pokala Spar se bosta danes v Mariboru pomerila Uniona Olimpija in Krka. Ljubljančani bodo naskakovali jubilejno dvajseto lovoriko, Krka pa zgodovinsko prvo.
V polfinalu je Union Olimpija premagala Helios z 59:57, Krka pa je bila prepričljivo boljša od Hopsov s 97:79.
Za zeleno-bele iz Ljubljane bo to sedmi zaporedni nastop v finalu, Dolenjci pa bodo v finalu zaigrali četrtič, vse dosedanje pa so izgubili prav proti Unionu Olimpiji.
vir:STA
Finale v dvorani Tabor bo danes ob 18.45.
Ob nedavnih vremenskih nevšečnostih se pri SMS-Zelenih zavedamo, da lahko vsak izmed nas pomaga k zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje in hkrati pomaga tistim, ki pomagajo.
Kaj lahko za okolje storimo sami in kako lahko pomagamo gasilcem, ki sanirajo posledice?
Za podnebne spremembe smo odgovorni vsi, saj med nami ni takšnega, ki okolja ne bi obremenjeval. Vsak izmed nas pa lahko stori nekaj, da k temu pripomore.
Na spletu je na desetine koristnih nasvetov, kako lahko vplivamo, a za začetek predlagamo le en ukrep: Znižajte temperaturo ogrevanja za 1°C. S samo tem ukrepom povprečno gospodinjstvo prepreči nastanek 300 kg CO2! In kakšna je nagrada za to? S tem ukrepom (zmanjšanje temperature npr. z 22°C na 21°C) prihranite pri ogrevanju približno 6%.
Seveda je ukrepov veliko več, a tisti, ki mislijo, da en sam ne more pomagati, se zelo motijo, saj so prav gospodinjstva tista, ki v seštevku bistveno vplivajo na podnebne spremembe.
A podnebne spremembe so tukaj, z njimi pa tudi neprijetne posledice, s katerimi smo se pred nedavnim soočili tudi v Sloveniji. Z njimi se je soočal vsak izmed nas, a kot vedno, so levji delež pri odpravi posledic doprinesli gasilci.
S tem tudi pozivam vse državljanke in državljane Republike Slovenije, da se gasilcem zahvalimo tudi na način, da jim namenimo od 0,1 do 0,5% od svoje dohodnine. To nas ne stane nič, saj se drugače ta denar nameni v proračun Republike Slovenije.
Navodila in seznam upravičencev najdete na spletni strani www.dobrodelen.si , kjer je tudi obrazec, ki ga lahko natisnete in odnesete/pošljete na davčni urad ali pa to storite preko aplikacije eDavki preko spleta.
Splošna poplavna ogroženost se je zaradi velike količine podrtih dreves ob žledolomu v območjih vodotokov močno povečala, je Agencija RS za okolje (Arso) danes objavila na svoji spletni strani. Delavci na terenu posledice interventno odpravljajo, kljub temu pa bodo v prihodnjih dneh ob padavinah in taljenju možne težave.
Posledice na vodotokih interventno odpravljajo, vendar stanja ni možno sanirati po vsej državi hkrati. Prioritetne lokacije sanacij so na Arsu določili glede na kratkoročno predvideno poplavno ogroženost in možnost dostopa do ogroženih območij vodotokov.
Dela, ki jih izvajajo pooblaščeni izvajalci, trenutno potekajo na vodotoku Gradaščica, ki ga bodo danes obiskali tudi predstavniki Arsa.
Kljub velikim naporom terenskih delavcev pri sanaciji bodo v prihodnjih dneh ob padavinah in taljenju ter povečanih pretokih rek in manjših potokov možne težave zaradi nabiranja in zastajanja plavja, opozarjajo.
Plavje se lahko nabira zlasti ob mostnih opornikih, ob zožitvah rečne struge in drugih objektih v vodotoku. Pri tem lahko pride do razlivanja vode tudi na območjih, kjer to ni običajno.
Odtočne razmere bodo spremenjene do popolne sanacije, ki lahko traja tudi več let, še sporoča Arso.
Po napovedi meteorologov bo danes v zahodni in deloma osrednji Sloveniji pretežno oblačno, predvsem na gorskih pregradah bodo možne rahle padavine, drugod bo delno jasno. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, zvečer bo ob morju zapihal jugo.
Zvečer se bodo padavine od zahoda krepile in ponoči zajele vso državo. Ponoči bo oblačno in deževno, v soboto dopoldne pa bodo padavine ponehale. Čez dan se bodo rahle padavine pojavljale le še v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 900 metrov.
Vir: STA
Na območju Elektra Maribor se je stanje po posledicah, ki sta jih zadnje dni pustila zmrzal in žled, bistveno izboljšalo. V četrtek zvečer je bilo brez napajanja prvič manj kot 900 odjemalcev. Kot danes sporočajo iz podjetja, so 99 odstotkom svojih odjemalcev na srednji napetosti že zagotovili oskrbo.
Sodelavci Elektra Maribor, ki pokriva več kot 214.000 odjemalcev severovzhodne Slovenije, medtem nadaljujejo svoje večdnevno delo na nizkonapetostnem omrežju. “Odjemalce prosimo, da jih pri tem podprejo s pozitivnimi besedami. Pred nami je še veliko dela, saj je veliko odjemalcev še vedno že več dni brez električne energije, razmere pa se zaradi napovedanega vetra lahko znova zaostrijo,” so povedali v podjetju.
Vse prebivalce opozarjajo, naj se ne približujejo poškodovanim daljnovodom in naj sami ne skušajo odstranjevati dreves, ki so padla na vodnike, saj so ti še vedno lahko pod napetostjo. Prav tako naj ne skušajo odstranjevati poškodovanih žic, kablov ali drogov.
Vse posameznike, ki naletijo na tovrstno nevarnost, v Elektru Maribor pozivajo, naj se vodov ne dotikajo in naj vse električne napeljave obravnavajo, kot da so pod napetostjo.
Odjemalci, ki so še vedno brez napajanja, pa naj to javijo na brezplačno telefonsko številko 080 21 05.
Prvi mož Elektra Maribor Boris Sovič je v četrtek povedal, da si njihove ekipe prizadevajo za čim prejšnjo odpravo preostalih napak, a prehajajo v vedno bolj zahtevne in višje predele z razgibanim terenom in je zato sanacija vse težja. Kdaj bodo vsi odjemalci prišli do elektrike, še ni mogel natančno napovedati.
Vir: STA
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo gostili Vito Fištravec iz Dijaške skupnosti Maribor, ter dijakinjo II. gimnazije Maribor.
Preskrba z elektriko, ki je zaradi zmrzali zadnje dni veliko težav povzročila tudi na Štajerskem, se je popoldne občutno izboljšala. Če je bilo še sredi dneva brez napajanja okoli 5000 odjemalcev, je bilo takih po podatkih Elektra Maribor ob 17. uri le še 1915. Nenapajanih je trenutno še 100 transformatorskih postaj.
Največ težav je še vedno na območju Slovenskih Konjic, in sicer v Oplotnici, Poljčanah, Vitanju in Zrečah, kjer je brez elektrike še vedno 574 odjemalcev. Podobna slika je tudi na območju Slovenske Bistrice, in sicer v Planini in Šmartnem na Pohorju, kjer elektrike še naprej nima 540 odjemalcev.
Na območju Ruš je 293 odjemalcev brez napajanja v Lovrencu na Pohorju, Rušah, Kamnici in Selnici ob Dravi, 492 odjemalcev je brez toka na vodu proti Pohorju, 108 na območju Sladkega Vrha proti Velki, 56 odjemalcev na območju Podvelke.
Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič je danes za STA povedal, da si njihove ekipe prizadevajo za čim prejšnjo odpravo preostalih napak, a prehajajo v vedno bolj zahtevne in višje predele z razgibanim terenom in je zato sanacija vse težja. Kdaj bodo vsi odjemalci prišli do elektrike, za zdaj še ne more natančno napovedati.
Danes si je razmere na območju Elektra Maribor ogledala tudi predsednica vlade Alenka Bratušek z obrambnim ministrom Romanom Jakičem. Po sredini tragični delovni nesreči, v kateri je v Tinju umrl mladi 20-letni delavec, je opozorila, da je na prvem mestu vselej varnost tistih, ki odpravljajo posledice po hudi naravni katastrofi.
Vir: STA
Na območju Elektra Maribor se je stanje po posledicah, ki sta jih zadnje dni pustila zmrzal in žled, bistveno izboljšalo. Včeraj zvečer je bilo prvič brez napajanja manj kot 900 odjemalcev. Kot danes sporočajo iz podjetja, so 99tim odstotkom svojih odjemalcev na srednji napetosti že zagotovili oskrbo.
Sodelavci Elektra Maribor, ki pokriva več kot 214.000 odjemalcev severovzhodne Slovenije, medtem nadaljujejo svoje večdnevno delo na nizkonapetostnem omrežju. “Odjemalce prosimo, da jih pri tem podprejo s pozitivnimi besedami. Pred nami je še veliko dela, saj je veliko odjemalcev še vedno že več dni brez električne energije, razmere pa se zaradi napovedanega vetra lahko znova zaostrijo,” so povedali v podjetju.
Vse prebivalce opozarjajo, naj se ne približujejo poškodovanim daljnovodom in naj sami ne skušajo odstranjevati dreves, ki so padla na vodnike, saj so ti še vedno lahko pod napetostjo. Prav tako naj ne skušajo odstranjevati poškodovanih žic, kablov ali drogov.
Vse posameznike, ki naletijo na tovrstno nevarnost, v Elektru Maribor pozivajo, naj se vodov ne dotikajo in naj vse električne napeljave obravnavajo, kot da so pod napetostjo.
Odjemalci, ki so še vedno brez napajanja, pa naj to javijo na brezplačno telefonsko številko 080 21 05.
Vir: STA
Vlada je danes finančnega ministra Uroša Čuferja pooblastila za pogovore z EBRD in EIB o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic razdejanja, ki sta ga v teh dneh v državi povzročila sneg in žled. O višini škode je po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana še prezgodaj govoriti, največ pa je je na infrastrukturi in v gozdovih.
“Obe banki imata za primer naravnih katastrof zelo ugodna, tudi 25-letna posojila,” je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Židan ter dodal, da morajo ministrstva oceno škode, ki je nastala pri subjektih in gospodarskih službah pod njihovo pristojnostjo, pripraviti v 14 dneh.
Možnost novih posojil bodo vključili tudi v program razvoja podeželja 2014 – 2020, ki je še v usklajevanju z EU. “Kar nekaj milijonov bo, ki bodo omogočili, da v srednjeročnem obdobju do leta 2020 letno peljemo ukrepe za sanacijo slovenskega gozda,” je povedal Židan.
V gozdu sta žled in led povzročila pravo razdejanje. Poškodovanega je 480.000 hektarov gozda oz. 4,155 milijona kubičnih metrov mase. Ocena je zelo približna, saj je hoja po gozdu smrtno nevarna in tudi gozdarji ne smejo iti globlje v gozd, je povedal Židan. Zaprtih je 6330 kilometrov gozdnih cest, to je 93 odstotkov vseh. Najhujše je stanje na območju Kranja in Postojne.
Z občinami že potekajo pogovori, da bi predčasno prejele 3,7 milijona evrov sredstev, ki jim pripadajo za vzdrževanje gozdnih cest. Lastnikom gozdov pa bo vlada pomagala tudi s spremembami zakona o gozdovih, s katerimi se bo denar od davka na nepremičnine preusmeril v gozd, predvideva pa tudi spremembe pri prevoznicah, da bo mogoče uničeni les lažje potegnili iz gozda.
O uničenem lesu je Židan še povedal, da že prihajajo poslovne ponudbe za organizacijo grozdov lastnikov in proizvajalcev različnih lesenih proizvodov.
Škoda je izredno velika tudi na infrastrukturi. Na področju državnih cest je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela za slabih devet milijonov evrov škode, medtem ko je škode na železniški infrastrukturi za 20 milijonov evrov.
Na nekaterih območjih je elektrifikacija železniških prog popolnoma uničena, zato tam, kolikor je mogoče, električne lokomotive nadomeščajo z dizelskimi. Med prioritetami pri obnovi infrastrukture je Omerzel izpostavil vzpostavitev povezave z Luko Koper in dejal, da bi prve dizelske lokomotive tovor iz Luke Koper lahko odpeljale že v petek.
Omerzel je pojasnil, da je infrastruktura zavarovana, tako da se bo njena sanacija financirala predvsem z naslova zavarovanj. Prav tako je zavarovan tudi del železniške infrastrukture, medtem ko bo sredstva za sanacijo državnih cest treba iskati v okviru proračuna in dolgoročnih posojil.
Škoda na elektrodistribucijskem sistemu, ki je nastala zaradi žleda in podrtih dreves, po prvih ocenah znaša približno 27 milijonov evrov, medtem ko je je na prenosnem sistemu Elesa za 10 milijonov evrov. Danes predstavljene ocene škode so sicer prve in bodo v prihodnjih dneh najverjetneje narasle.
Na območju Elektra Ljubljana je, kot je dejal Omerzel, 753 kilometrov poškodovanih daljnovodov in 1278 poškodovanih stebrov in drogov. Na območju Elektra Celje je 760 kilometrov poškodovanih daljnovodov, na območju Elektra Primorske pa 295 kilometrov. Eles pa ima 41 poškodovanih stebrov.
“Zaenkrat zagotavljamo stabilen elektrodistribucijski sistem, razmere pa so resne,” je opozoril minister. Sanacija sistema bo po njegovih besedah dolgotrajna, saj je škoda izjemno velika, za vzpostavitev prvotnega stanja pa bo potrebnih več mesecev.
Trenutno je brez električne energije še 35.000 gospodinjstev, Omerzel pa je opozoril, da žled še vedno ogroža posamezne dele sistema.
Vir: STA
Vlada se je danes seznanila s prvim poročilom o posledicah ujme, ki je zajela Slovenijo in v ta namen predvidela sredstva za nujno kritje stroškov naravne nesreče iz rezerve republike Slovenije v višini 317.599 evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za obrambo Roman Jakič.
Spomnil je, da so od minulega konca tedna aktivirali poklicne in zlasti prostovoljne gasilce, civilno zaščito ter druge prostovoljne in reševalne službe, Slovensko vojsko, javna gospodarska podjetja, od elektro in telekomunikacijskih podjetij do komunale in cestnih podjetij.
Aktiviranje vseh naštetih je bilo na vseh ravneh upravljanja pravočasno, njihovo delovanje organizirano, prizadevno in v okviru danih možnosti tudi učinkovito, je poudaril minister.
Vlada po Jakičevih besedah vsem izreka posebno priznanje za njihovo pomoč in požrtvovalnost. V imenu vlade je tudi izrekel sožalje družini mladega fanta, ki je umrl v sredo zvečer v delovni nesreči med odpravo posledic zmrzali na omrežju Elektra Maribor v Tinju na Pohorju. Vlada tudi želi vsem, ki so se poškodovali med odpravljanjem posledic te naravne nesreče velikih razsežnosti, čimprejšnje okrevanje, je dodal minister.
Jakič je spomnil še, da je bil odziv držav ob prošnji za pomoč znotraj sistema EU, ko so zaprosili za večje agregate, zelo hiter. Nemčija, Avstrija in Češka so se odzvale v petih urah. Kasneje je Nemčija ponudila še dodatne agregate, pomoči so se pridružile še Hrvaška, Romunija, Poljska in Madžarska, je pojasnil.
Na terenu je sicer tudi 117 agregatov iz državnih rezerv in 90 agregatov Slovenske vojske. V naslednjih dneh pa bodo rabili 475 malih agregatov moči do 60 kilovatov, saj se bo z vzpostavitvijo elektrosistema zagotovilo elektriko v večjih krajih, težave pa bodo predvsem pri manjših odjemalcih po vaseh. Potrebovali bodo tudi 150 večjih agregatov nad 60 kilovatov moči.
Kot je povedal poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, je trenutno največja težava še vedno oskrba z električno energijo, pri čemer je izpostavil predvsem občini Postojna in Logatec. Kot je povedal, je Elektro Primorska ponoči vzpostavila vod v dolžini kilometra in pol. Še preden so ga zagnali, pa se je zrušil še v dolžini 3,7 kilometra. Postojna zato nima nobenih možnosti, da bi v zelo kratkem času dobila elektriko prek daljnovoda, zato iščejo dodatne agregate. “To je trenutno naša najpomembnejša naloga,” je dejal Šestan.
Omenil je tudi težave z obveščanjem prebivalstva v tej občini, zato je tamkajšnji župan po njegovih besedah imenoval nov “krizni štab”. Delo bosta pomagala organizirati tudi dva regijska poveljnika civilne zaščite z Obale in iz Murske Sobote, informiranje prek letakov je že steklo, je še pojasnil Šestan.
Po njegovih besedah se zadeve v Logatcu izboljšujejo. Elektro Ljubljana tako načrtuje, da bi v soboto tam že vzpostavili oskrbo prek daljnovoda.
Šestan je povedal še, da je na terenu več kot 500 vojakov, izdal pa je tudi odredbo Agenciji RS za okolje RS za čiščenje vodotokov predvsem na širšem ljubljanskem območju, tudi Gradaščice, kjer so za konec tedna napovedane padavine. “Če tega ne naredimo urgentno, bomo res imeli poplave,” je ob tem poudaril. Arso je tako po Šestanovih informacijah že aktiviral svoje pogodbene izvajalce, na pomoč pa jim lahko priskočijo tudi pripadniki vojske in gasilci.
Jakič je spregovoril tudi o primernosti zakonodaje pri ukrepanju v kriznih situacijah. Po njegovih besedah bi bilo treba po normalizaciji razmer pogledati, ali je primerno in učinkovito, da na področju varstva pred nesrečami vse pobude za aktiviranje pomoči pridejo od županov. V zadnjih dneh se je namreč pokazalo, da so nekateri zelo odzivni, nekateri pa žal ne, zato Jakič upa, da se bodo pri analizi dogodkov pogovorili tudi o vlogi županov.
Obrambni minister je dodal še, da se danes na seji vlade niso pogovarjali o drugih možnih ukrepih in predlogih zaradi vremenske ujme, kot so na primer spremembe pri plačilu nepremičninskega davka, ki jih nekateri predlagajo.
Vir: STA
Odpravljanje posledic zmrzali, ki je zajela Slovenijo, je terjalo prvo smrtno žrtev, so zvečer potrdili na Policijski upravi Maribor. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Miran Šadl, so bili policisti okoli 18.30 ure obveščeni, da je v naselju Rep v bližini Tinja na Pohorju prišlo do delovne nesreče, v kateri je umrl 20-letni delavec.
Nesreča se je zgodila približno 500 metrov v gozdu ob sanaciji pretrganega daljnovoda. Mrliški oglednik je na kraju ugotovil, da je 20-letni delavec, sicer zaposlen pri samostojnem podjetniku, umrl zaradi zastoja srca ob udaru električne energije.
Na kraj dogodka so bili napoteni reševalci, policisti in kriminalisti, ki bodo opravili ogled. Več informacij trenutno ni na voljo, ker policisti še zbirajo obvestila in opravljajo ogled, je še dodal Šadl.
Da se je nesreča zgodila pri sanaciji srednje-napetostnega omrežja na bistriškem območju pri kraju Tinje na Pohorju, je za spletno stran Večera potrdil tudi predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, ki se je že napotil na kraj nesreče. Umrli delavec, doma iz okolice Ptuja, je bil po pisanju časnika namreč pogodbeni sodelavec Elektra Maribor.
Objavljeno včeraj ob 23:45, dopolnjeno danes ob 14:45
Preiskava o smrti sodelavca Elektra Maribor na Tinju še poteka dopolnjeno z izjavo predsednika uprave Elektra Maribor
Kot poroča STA, na mariborski policijski upravi za zdaj nimajo odgovora o vzrokih za sredino delovno nesrečo, v kateri je pri odpravljanju posledic zmrzali na omrežju Elektra Maribor v Tinju na Pohorju umrl 20-letni pogodbeni delavec. Do zaključka kriminalistične preiskave o vzrokih ne morejo govoriti, prav tako ne morejo napovedati, kdaj bo preiskava zaključena.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Miran Šadl, njihovi kriminalisti skupaj s preiskovalno sodnico mariborskega okrožnega sodišča, državnim tožilcem in inšpektorjem inšpektorata za delo danes nadaljujejo s preiskavo nesreče, ki se je zgodila v naselju Rep blizu Tinja v občini Slovenska Bistrica.
Kot je povedal predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, so v podjetju pretreseni nad dogodkom, v katerem je tragično preminil njihov zunanji sodelavec, ki si je skupaj z drugimi požrtvovalno prizadeval za sanacijo elektrodistribucijskega omrežja, od katere so odvisni tisoči njihovih odjemalcev.
“Naše poslanstvo je prebivalstvu zagotavljati oskrbo z električno energijo. Sodelavke in sodelavci Elektra Maribor to počnemo z veliko požrtvovalnostjo in zavzetostjo tudi v najtežjih vremenskih in terenskih razmerah. V času, ko nas je prizadela naravna ujma katastrofalnih razsežnosti in ko si vsi prizadevamo za čimprejšnjo odpravo njenih posledic, moramo biti izjemno pozorni na lastno varnost in varnost naših sodelavcev, saj so od tega odvisna človeška življenja,” je dejal Sovič.
Sovič za STA o rezultatih preiskave, ki še poteka, za zdaj ni želel govoriti, so pa že zjutraj z delavci po posameznih območnih enotah opravili pogovore. Tudi tam so poudarili varnost kot ključen element njihovega dela, a je dejstvo, da so delavci na terenu že pet dni skupaj, zato bodo to morali upoštevati tudi pri načrtovanju nadaljnjih aktivnosti.
Zavrnil je očitke o tem, zakaj so se delavci na delo na zahtevno območje podali pozno zvečer in v temi. Kot je dejal, je namreč narava njihovega dela zahtevna in če bi delali samo ob lepem vremenu ter dopoldne, potem bi v mnogih delih težave imeli resne težave s preskrbo z električno energijo. Ko pride do težav, se je potrebno odzvati, ne glede na to, kakšne so razmere, je še dejal.
Nesreča se je v sredo okoli 19. ure zgodila približno 500 metrov globoko v gozdu ob sanaciji pretrganega daljnovoda. Mrliški oglednik je na kraju ugotovil, da je 20-letni delavec z območja Ptuja, sicer zaposlen pri samostojnem podjetniku, umrl zaradi zastoja srca ob udaru električne energije
Vir:STA
V številnih krajih po državi se še vedno soočajo z velikimi posledicami vremenske ujme. Na nekaterih območjih se je celo povečalo število odjemalcev, ki so brez električne energije. Največ, kar 31.000, jih je na območju Elektra Ljubljana. Spodbudne novice pa prihajajo iz železniškega in avtobusnega prometa, ki se počasi normalizirata.
Škoda, ki jo je gozdovom prizadejala vremenska ujma, je tisočletna, je pred sejo vlade ocenil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Škoda je že v tem trenutku po njegovi oceni daleč presegla mejo 0,6 odstotka BDP, ki je pogoj za prošnjo za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada.
Predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za obrambo Roman Jakič sta si ogledala razmere na Zaplani pri Vrhniki. Premierka je ob tem poudarila, da se bodo na vladi seznanili s stanjem po naravni nesreči. Vendar je po njenih besedah treba najprej razmere normalizirati, nato pa se lahko začnejo pogovori o ukrepih za sanacijo škode.
Z Elektra Ljubljana so sporočili, da je ponoči prišlo do dodatnih okvar na že popravljenem omrežju. Tako je trenutno brez napetosti 877 transformatorskih postaj, brez oskrbe z električno energijo pa je še vedno 31.000 odjemalcev.
Na Gorenjskem se nadaljuje lomljenje požledenelih dreves. Zato je prišlo do novih okvar na distribucijskem omrežju Elektra Gorenjska. Po tem ko je bilo v sredo brez elektrike okoli 1000 odjemalcev, je sedaj oskrba z električno energijo motena ali prekinjena pri 3500 odjemalcih.
Tudi na območju Elektra Celje se je povečalo število odjemalcev, ki nimajo zagotovljene dobave električne energije. Teh je bilo v sredo 2400, po zadnjih podatkih pa jih je okoli 3500. Največ težav zaradi izpada električne energije je v Šaleški in Savinjski dolini ter na Koroškem.
V družbi Elektro Primorska pojasnjujejo, da je na njihovem območju še vedno nekaj manj kot 4800 odjemalcev brez električne energije, največ med njimi na območjih Postojne, Cerknega, Idrije, Tolmina in Kobarida ter v krajih na Gori nad Ajdovščino. Poplavljene površine v vasi Bač na Ilirskobistriškem so se preko noči dodatno zmanjšale in trenutno ne predstavljajo večje grožnje za prebivalce.
Težave z zagotavljanjem električne energije so se znova nekoliko poslabšale na območju Elektra Maribor. Potem ko je bilo v sredo zvečer brez napajanja 3600 odjemalcev, jih je sedaj nekaj več kot 6000. Na območju severovzhodne Slovenije je namreč brez napajanja še vedno 239 transformatorskih postaj.
Železniški promet v državi se počasi normalizira. Predvsem zaradi nadomestnih avtobusnih prevozov in nadomestnih dizelskih vlakov je na določenih odsekih še možna zamuda. Na Avtobusni postaji Ljubljana pa ne beležijo zamud, ki bi bile posledica vremenskih razmer.
Vremenska ujma je najbolj prizadela železniško progo med Ljubljano in Koprom, zato se na Slovenskih železnicah trudijo, da bi na tej relaciji v najkrajšem možnem času vzpostavili vožnjo tovornih vlakov z dizelskimi lokomotivami. Dokončna sanacija uničene električne mreže bo verjetno trajala več mesecev. Višina škode na železniški infrastrukturi po prvih ocenah znaša okoli 20 milijonov evrov.
Izboljšuje se tudi stanje v avtobusnem prometu. Še vedno pa zaradi zapore cest ni mogoč avtobusni prevoz v Bohinjsko Belo in proti Zlatorogu. Zapora ovira promet tudi na liniji Ljubljana-Žiri. V smeri proti Notranjski in Primorski medkrajevni avtobusni promet med Logatcem in Postojno zaradi ovir na regionalni cesti poteka po avtocesti.
Rdeči križ Slovenije (RKS) prek območnih združenj zagotavlja agregate in osnovno humanitarno pomoč. Prav tako je RKS odprl račun za zbiranje prostovoljnih finančnih sredstev, vzpostavljena je tudi možnost sms donacij.
Na mariborski policijski upravi za zdaj nimajo odgovora o vzrokih za sredino delovno nesrečo, v kateri je pri odpravljanju posledic zmrzali na omrežju Elektra Maribor v Tinju na Pohorju umrl 20-letni pogodbeni delavec. Do zaključka kriminalistične preiskave o vzrokih ne morejo govoriti, prav tako ne morejo napovedati, kdaj bo preiskava zaključena.
Na Slovenski karitas pa so doslej zagotovili deset močnejših agregatov. Osem agregatov bodo razdelili v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, in sicer bo šest agregatov šlo v Cerkno in okolico ter dva na območje Postojne. Dva agregata pa so odpeljali na območje Škofijske karitas Celje.
Na Agenciji RS za okolje sicer opozarjajo, da bo v petek na Štajerskem in v Prekmurju ter v višjih legah Koroške in Notranjske pihal okrepljen jugozahodnik, ki bo v sunkih presegal hitrost 70 kilometrov na uro. Krajevno bo predvsem na severovzhodu lahko dosegel hitrost tudi okoli 90 kilometrov na uro. Močan veter bi lahko povzročil dodatno škodo.
Vir: STA
Škoda, ki jo je gozdovom prizadejala ledena ujma v minulem tednu, je tisočletna. Takšne škode Slovenija ne pomni, je pred današnjo sejo vlade ocenil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Škoda je že v tem trenutku po njegovi oceni daleč presegla mejo 0,6 odstotka BDP, ki je pogoj za prošnjo za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada.
Po Židanovih besedah gre sicer za grobo oceno, ker v tem trenutku niti gozdarji še ne morejo v gozd, saj je ta smrtno nevaren. Takoj ko ne bo več tako nevaren, bodo gozdarji ukrepali akcijsko. Najprej se bodo lotili odpiranja 6000 kilometrov poti, nato pa hitrega spravila najhuje poškodovanih dreves, kar bo po oceni ministra trajalo več mesecev.
Ko bodo znane natančnejše ocene škode, bo treba sprejeti tudi srednjeročne programe odpravljanja posledic ujme. Židan si želi, da bi za področje gozdov v roku treh mesecev pripravili resen sanacijski program, nato pa bodo na mnogo različnih področjih iskali finančne vire. Že v tem trenutku pa se med drugim pogovarjajo o nekaterih izplačilih občinam ter o popravkih programa razvoja podeželja.
Židan je tudi izpostavil, da zakon o gozdovih, ki je trenutno odprt, prinaša nekaj nadgradenj in olajšav. Prevoznice namreč spreminja v dokument, ki ima tudi funkcijo dobavnice. So pa prejeli tudi vrsto pobud, da bi za interventno obdobje tudi na tem področju uvedli “deadministriranje”. Ministrstvo je že pripravilo model, o katerem se bodo danes pogovarjali v DZ. “Rešitve bodo verjetno pomenile odmik od evropskega pravnega reda, verjamem pa, da na tej točki prehude zamere s strani Evropske unije ne bo,” je pojasnil Židan.
Minister je tudi omenil, da je bil obveščen o morebitnih popravkih zakona o davku na nepremičnine. O podrobnostih naj bi bili ministri seznanjeni na seji vlade.
Pred sejo vlade sta spregovorila tudi obrambni minister Roman Jakič in poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Dotaknila sta se očitkov nekaterih lokalnih skupnosti, povezanih s sodelovanjem Slovenske vojske pri odpravljanju posledic ujme.
Jakič je pojasnil, da je na terenu toliko vojakinj in vojakov, kolikor jih je na pobudo lokalnih skupnosti vpoklicala civilna zaščita. Stvar lokalnih skupnosti je, da pozove civilno zaščito, naj jim zagotovi pomoč pripadnikov Slovenske vojske, vendar pa nekateri župani po ministrovih besedah niso odreagirali tako, kot bi bilo treba. “Mi pa ne moremo vsiljevati vojske, naj gre pomagat,” je pojasnil, ob tem pa pohvalil prizadevanja tako vojakov kot tudi gasilcev.
Šestan je dodal, da na žalost morajo odklanjati pomoč, ki jo ponudijo neusposobljeni, saj jih ne smejo izpostavljati tako nevarnim okoliščinam. Še reševalci in vojaki niso usposobljeni za vse razmere. “Te razmere so nevarne še za gozdarje, kaj šele za priučene gasilce in vojake,” je poudaril Šestan. Spomnil je, da je v sredo pri odpravljanju posledic ujme umrl celo strokovnjak, ob tej priložnosti pa izrekel sožalje njegovim svojcem in Elektru Maribor.
Vir: STA
Na območju Elektra Maribor so se razmere z zagotavljanjem električne energije preko noči spet nekoliko poslabšale. Potem ko je bilo v sredo zvečer brez napajanja 3600 odjemalcev, jih je bilo danes okoli 9.30 brez elektrike znova nekaj več kot 6000. Na območju severovzhodne Slovenije je namreč brez napajanja še vedno 239 transformatorskih postaj.
Največ težav imajo ta trenutek na območju Dravinjske doline, kjer je trenutno brez elektrike še vedno več kot 3000 ljudi. Na območju Slovenske Bistrice do težav še vedno prihaja na območju Planine in Šmartnega, na območju transformatorske postaje Slovenske Konjice pa predvsem v Oplotnici, Poljčanah, Vitanju in Zrečah.
Na ruškem koncu so še vedno brez napajanja odjemalci v Lovrencu, Rušah, Kamnici in Selnici, nekaj manj odjemalcev pa je brez elektrike na območjih Rač proti Pohorju, Kungote pri Sladkem Vrhu, Podvelki proti Lehnu in Dornavi na ptujskem območju.
Vir: STA
