Komedija DA TE KAP bo v torek 26. avgusta ob 20.00 na glavnem odru 15. Festivala Letni oder Ruše.

Slovenijo je zadela kap, ali vsaj huda aritmija srca. Korupcija, politika, vstajniki, srčna aritmija…

Svojo novo komedijo je Partljič spisal na prigovarjanje ljubiteljskih igralcev Kulturnega Društva Perke – Limbuš. V “Srčni komediji”, kot jo podnaslovi avtor, ki je krstno izvedbo sam tudi režiral, Partljič na šaljiv način popiše aktualne slovenske probleme s korupcijo, vladanjem ter vstajništvom.

Karte lahko kupite v predprodaji na blagajni bazena Športnega parka Ruše ali info točki Europarka. CENA 5€

Po podatkih finančno računovodske službe Okrajnega sodišča v Ljubljani je odvetniška družba Matoz danes sodišču nakazala 37.000 evrov, kolikor znaša denarna kazen za obsojenega v zadevi Patria Janeza Janšo.

Obsojeni Ivan Črnkovič pa je nakazal 5268,96 evra, so za STA sporočili s sodišča. Drugih plačil doslej niso prejeli. Danes se namreč izteka trimesečni rok, v katerem morajo obsojeni v zadevi Patria – predsednik SDS in nekdanji premier Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Črnkovič – poravnati denarne kazni. Vsi trije morajo skladno s sodbo plačati po 37.000 evrov kazni.

Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij premier, je sicer sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Tako Janša kot Krkovič sta zaporno kazen že začela prestajati, Črnkovič pa jo bo šele oktobra, saj je sodišče ugodilo njegovi prošnji za odlog.

Obsojeni bodo morali plačati tudi stroške kazenskega postopka s sodnimi taksami. Po poročanju Dnevnika skupni stroški kazenskega postopka, ki predstavljajo stroške za tolmače in priče, znašajo 25.736 evrov.

Tako bi moral vsak obsojenec poravnati nekaj več kot 5000 evrov. Obtoženi Jože Zagožen je med sojenjem umrl, Walter Wolf pa je v Kanadi.

Na okrajnem sodišču so za Dnevnik pojasnili, da sta Janša in Krkovič zoper sklep o stroških vložila pritožbi, o katerih mora odločiti višje sodišče. Za Črnkoviča pa so stroški sojenja znašali 5268 evrov in jih je očitno že poravnal.

Tem stroškom je treba prišteti še (nepravnomočne) stroške za vročanje sodnih pisanj: za Janšo znašajo 583 evrov, za Krkoviča 455 evrov, za Črnkoviča pa 121 evrov, je poročal Dnevnik. Poleg tega morajo obsojeni plačati še sodne takse, ki za postopek na prvi stopnji znaša 595 evrov, za postopek na drugi stopnji pa 892 evrov.

Če obsojeni kazni ne plačajo, sledi prisilna izterjava denarne kazni. V primeru neizterljivosti pa se bo obsojencem podaljšala zaporna kazen – 41,73 evra za dan zapora. A sprememba zaporne kazni ne sme biti daljša od šestih mesecev.

Vir: STA

Ob današnjem svetovnem dnevu hepatitisa v UKC Ljubljana poudarjajo, da je hepatitis C ozdravljiva bolezen, saj so na voljo učinkovita zdravila. Pod geslom Premisli še enkrat, testiraj se opozarjajo, da je v Sloveniji z virusom hepatitisa C okužen odstotek populacije, le slaba sedmina pa ve zanjo, zato ljudi pozivajo, naj opravijo testiranje.

Hepatitis je vnetje jeter, ki ga lahko povzročajo različni dejavniki. Najpogostejši so virusi A, B, C, D, E in G. Danes sta hepatitisa A in E v glavnem bolezni turistov, ki potujejo v tropska in subtropska območja, saj se prenašata z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B in C pa sta lahko resni kronični bolezni, zato ju mnogi označujejo za tiha ubijalca. Prenašata se neposredno z vnosom okužene krvi v telo z nezaščitenim spolnim odnosom z okuženo osebo ali z okužene matere na otroka.

Hepatitis A je možno uspešno preprečiti s pravočasnim cepljenjem pred potovanjem, medtem ko je cepljenje proti hepatitisu B v nacionalnem programu cepljenja otrok. Proti hepatitisu C cepiva še ni, okužbo pa je mogoče že vrsto let pozdraviti z učinkovitimi zdravili, vendar le v primeru, če jo odkrita in zdravljena pravočasno.

Kot izpostavlja Mojca Matičič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, če okužba ni prepoznana in zdravljena pravočasno, lahko vodi do ciroze jeter, raka na jetrih in smrti. Današnje zdravljenje virusnih hepatitisov je na zavidljivi ravni. Nova zdravila bodo po njenih besedah omogočila, da bodo v bodoče lahko pozdravili skoraj vsakega bolnika, pri katerem bolezen še ni dokončno okvarila organa.

Anonimno in brezplačno testiranje na okužbo z virusoma hepatitisa B in C je na ljubljanski infekcijski kliniki možno vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Danes bo ambulanta še posebej okrepljena, saj bo poleg oddaje majhnega vzorca krvi možen tudi pogovor z zdravnikom.

Vsem, ki omahujejo z odločitvijo o zdravljenju hepatitisa C ali celo z odločitvijo o testiranju na okužbo, bo v bodoče v veliko pomoč tudi Društvo bolnikov s hepatitisom, ki ga bodo ustanovili v septembru in bo namenjeno prav izkoreninjenju hepatitisa C v Sloveniji, še poudarja Matičičeva.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 160 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa C. Od tega jih je devet milijonov v Evropi, kjer se vsako leto na novo okuži do 30.000 ljudi, večinoma mladih. Število okuženih iz leta v leto narašča. Letno pa zaradi bolezni umre kar 90.000 Evropejcev.

Posodobljeno, 28.7.2014 ob 11.06

Pomen testiranja poudarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V ta namen so razpisali javni natečaj za najboljše fotografije samih sebe, t. i. “selfije” na temo hepatitisov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, z akcijo opozarjajo na pomen testiranja zlati tistih, ki imajo večje tveganje za okužbo.
Vsi, ki želijo prispevati k dvigu zavedanja o problematiki hepatitisov, lahko do 30. avgusta pošljejo fotografijo na elektronski naslov hepatitis@nijz.si, tri najbolj izvirne pa bo inštitut nagradil s paketom 365 kondomov.

Vir: STA

Začenja se vpis bodočih študentov, ki so bili na dodiplomske študijske programe ali enovit magistrski študij sprejeti v prvem roku. Trajal bo do 18. avgusta. V prvem prijavnem roku je bilo na želene visokošolske zavode sprejetih 11.947 kandidatov oz. 72,8 odstotka od skupno 19.982 prijavljenih. Drugi prijavni rok pa bo od 22. do 29. avgusta.

Tisti, ki niso bili sprejeti na nobenega od študijskih programov iz prve prijave oziroma se v prvem roku sploh niso prijavili, se lahko na še prosta vpisna mesta prijavijo v drugem roku. Podatki, kje je še možnost vpisa, bodo na spletnih straneh visokošolskih prijavnih služb objavljeni 21. avgusta, drugi prijavni rok pa bo trajal od 22. do 29. avgusta.

Bodoči študentje pa lahko še do 12. avgusta oddajo prošnjo na razpis za sprejem v študentske domove ali pri zasebnikih.

S prvo prijavo za študij na Univerzi v Ljubljani, kjer je bilo na voljo 10.839 vpisnih mest, je uspelo 7481 kandidatom, na mariborski univerzi pa je bilo razpisanih 5496 vpisnih mest. Zanje je bilo v prvem roku izbranih 2902 kandidata. Na Univerzo na Primorskem je bilo na podlagi prve prijave sprejetih 1042 kandidatov, na študij na Univerzi v Novi Gorici pa 37 kandidatov.

Vir: STA

Slika je simbolična