Letošnji svetovni dan krvodajalcev, ki ga obeležujemo danes, je usmerjen k zagotavljanju varne krvi za varnost mamic. Kot poudarjajo na Rdečem križu Slovenije, je namen osrednje tematike dvigniti zavedanje o pomembnosti pravočasnega dostopa do varne krvi in krvnih pripravkov v vseh državah kot delu celovitega pristopa k preprečevanju smrti mater.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ob današnjem dnevu krvodajalcev zato k pripravi načrta aktivnosti za zagotavljanje takšnih razmer pozvala vse države, nacionalne in mednarodne partnerje, ki delujejo na področju transfuzijske medicine in zdravja mater.

Države po vsem svetu vsako leto 14. junija obeležujejo svetovni dan krvodajalcev. Na ta način WHO širi zavedanje o pomembnosti varne krvi in krvnih pripravkov ter se hkrati zahvali prostovoljnim krvodajalcem za njihovo nesebično pomoč pri reševanju življenj.

Zaradi zapletov pri porodu vsak dan umre kar 800 žensk. Skoraj vse te smrti se zgodijo v državah v razvoju. Več kot polovica smrti se zgodi v Podsaharski Afriki in skoraj ena tretjina v južni Aziji. Nevarnost smrti je največja pri mladoletnih materah do 15 let starosti.

Najbolj pogost vzrok smrti, obolevnosti in dolgoročnih posledic mater je huda krvavitev med in po porodu, ob tem pa dostop do varne in zadostne količine krvi ter krvnih pripravkov, kakor tudi racionalna in varna izvedba transfuzije še vedno ostajajo največji izzivi mnogih držav po svetu.

Letošnji globalni dogodek obeležitve svetovnega dneva krvodajalstva bo gostila Šrilanka, ki s pomočjo nacionalne transfuzijske službe intenzivno spodbuja prostovoljno in neplačano krvodajalstvo z namenom večjega dostopa do varne in zadostne količine krvi ter krvnih pripravkov. V ta namen bo danes osrednja prireditev potekala v Colombu – glavnem mestu te južnoazijske države.

Sicer pa so krvodajalci pomemben del zdravstvenega sistema tudi v Sloveniji, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. Letno se pri nas s krvodajalstvom zbere nekaj manj kot 50.000 litrov krvi, s čimer je država samooskrbna na tem področju. Letno kri daruje okoli 62.000 ljudi, vsako leto na Zavodu za transfuzijsko medicino beležijo deset odstotkov novih krvodajalcev.

V Veržeju bo danes potekalo 25. vseslovensko srečanje krvodajalcev, ki se ga bo kot osrednji govornik udeležil tudi predsednik Borut Pahor.

Vir: STA

Skoraj 60 odstotkov Slovencev pričakuje, da se bo gospodarska kriza še poglobila, je pokazala zadnja spletna raziskava Interstata, ki jo je omenjeno mariborsko podjetje za raziskave in razvoj konec maja izvedlo na vzorcu 531 ljudi. Nakup prehrambnih izdelkov za gospodinjstva pomeni večjo obremenitev kot v raziskavi iz leta 2012, še kaže anketa.

Interstat je od 22. maja do 1. junija znova izvedel spletno raziskavo med slovenskimi potrošniki na temo občutenja finančno-gospodarske krize in nakupov prehrambnih izdelkov. Podobno raziskavo so izvajali že v letu 2012, primerjava rezultatov pa kaže, da so slovenski potrošniki glede zaznavanja splošnih finančno-gospodarskih razmer sicer nekoliko bolj optimistični, vendar posledice krize še vedno močno občutijo. Tudi zato racionalno ravnanje pri vsakdanjih nakupih prehrambnih izdelkov ne preseneča.

Okoli tretjina vprašanih je mnenja, da je gospodarska kriza že dosegla dno in da se bodo razmere počasi izboljševale, medtem ko jih skoraj 60 odstotkov pričakuje, da se bo kriza še poglobila. Pred dvema letoma je ta odgovor izbrala večina anketiranih (kar 82,7 odstotka), medtem ko je bilo takrat le pet odstotkov vprašanih mnenja, da je kriza že dosegla dno.

Na vprašanje, kako so zadovoljni z materialnimi razmerami v katerih živijo, petina anketiranih navaja, da so z njimi nezadovoljni, skoraj 60 odstotkov jih je delno zadovoljnih, slaba petina pa povsem zadovoljnih. V primerjavi z letom 2012 se je opazno znižal delež povsem zadovoljnih, kakršnih je bilo takrat skoraj 40 odstotkov, povišal pa se je delež le delno zadovoljnih, ki jih je bilo takrat skoraj 40 odstotkov.

Da so cene prehrambnih izdelkov na slovenskem trgu previsoke, meni več kot 80 odstotkov vprašanih. Tretjina anketiranih za nakupe prehrambnih izdelkov za svoje gospodinjstvo mesečno porabi med 201 in 300 evri, za malenkost več pa je takih, ki potrošijo več kot 300 evrov.

Leta 2012 je Interstat raziskavo izvedel pred napovedanimi večjimi podražitvami hrane in primerjava rezultatov razkriva, da se je poraba v gospodinjstvih dejansko povišala. Pred dvema letoma je namreč največ anketiranih za mesečni nakup prehrambnih izdelkov namenilo med 101 in 200 evri, kar 65 odstotkov, oziroma med 201 in 300 evri, takšnih je bilo 27 odstotkov.

To se odraža tudi v podatku, da se je za malenkost znižal delež anketiranih, ki se jim pri nakupih hrane ni potrebno posebej omejevati. Leta 2012 je bilo takih 65, tokrat 57 odstotkov vprašanih. Ob tem se je iz 27 na 35 odstotkov zvišal delež anketiranih, ki so navedli, da morajo zelo skrbno preveriti, kaj si lahko privoščijo in se morajo pri nakupih hrane občasno tudi omejiti.

Podražitve prehrambnih izdelkov vplivajo tudi na lojalnost izdelkom slovenskega porekla, saj se je iz 40 na 30 odstotkov znižal odstotek vprašanih, ki prisega na slovenske izdelke ne glede na ceno. Hkrati se je iz 48 na 44 odstotkov povišal odstotek takih, ki sicer dajejo prednost slovenskim izdelkom, vendar le če razlika v ceni v primerjavi s tujim konkurenčnim izdelkom ni previsoka. Rahlo se je zvišal tudi delež takih, ki jim je cena v vsakem primeru bolj pomembna kot poreklo izdelka.

Vir: STA

Zbor panoge za alpsko smučanje je včeraj na Fakulteti za šport potrdil program dela za prihajajočo sezono in s tem tudi sestavo ekip, za vodjo panoge za alpsko smučanje je bil imenovan Vlado Makuc. Glavni trener ženskih ekip bo v prihodnje Rasto Ažnoh, moških pa Klemen Bergant.

Najuspešnejša slovenska alpska smučarka vseh časov, dobitnica dveh zlatih olimpijskih kolajn Tina Maze bo v novi sezoni tako kot v prejšnji uživala šampionski status ter vadila in nastopala po posebnem programu s svojo ekipo Team to aMaze.

Poleg Mazejeve, ki bo kot vsestranska smučarka nastopala v vseh disciplinah, imajo najvišji razred A še Maruša Ferk, Ilka Štuhec, Vanja Brodnik in Ana Bucik, na predlog strokovnega sveta pa se bo trening-ekipi za svetovni pokal pridružila tudi Ana Drev. Status B imata Katarina Lavtar in Tina Robnik, status C pa Eli Plut in Saša Brezovnik.

V moški reprezentanci za svetovni pokal imajo status A samo trije tekmovalci; Rok Perko, Boštjan Kline, ki se v karavano vračata po poškodbi, in Žan Kranjec, Andrej Šporn, ki je tako kot Drevova izgubil mesto med elito, pa se bo na predlog strokovnega sveta vseeno pridružil ekipi za svetovni pokal.

V moški ekipi imajo status B Martin Čater, Klemen Kosi, Matic Skube in Mišel Žerak, tej vadbeni ekipi pa se bo na podlagi predloga strokovnega sveta pridružil še Miha Kürner, ki pogojev za status B ne izpolnjuje več. Aljaž Dvornik, Štefan Hadalin, Miha Hrobat, Jan Kunc in Jakob Špik pa so pridobili status C, njim se bosta na podlagi predloga strokovnega sveta pridružila še Žan Grošelj in Andraž Reich-Pogladič.

V Bergantovi ekipi bodo za razvoj slovenskega moškega alpskega smučanja skrbeli Miha Verdnik kot odgovorni trener tehničnih in hitrih disciplin za evropski pokal, Nika Radjenovič bo skrbela za telesno pripravo moških ekip, Peter Pen, ki je v zadnjih letih sodeloval s hrvaško reprezentanco bo odgovorni trener hitrih disciplin za svetovni pokal. Ob sebi bo imel pomočnika Mitjo Grašiča in Andreja Jermana, Mitja Kunc pa ostaja trener tehničnih disciplin.

Ob glavnem vodji ženske ekipe Ažnohu so pri ženskah v trenerski zasedbi še Andrej Možina (hitre discipline), Denis Šteharnik (tehnične discipline), Uroš Jelen (kondicija) in Robert Žan (evropski pokal). Na seznamu ekip je prvič tudi Darja Črnko, trenerka in serviserka mariborske smučarke Ilke Štuhec, sicer pa njena mama.

Vir: STA

Slovenci so po uporabi interneta med gledanjem televizije občutno nad evropskim povprečjem. Kar 71 odstotkov slovenskih spletnih uporabnikov med gledanjem televizije hkrati uporablja internet, medtem ko evropsko povprečje znaša 48 odstotkov, so danes sporočili iz družb Valicon in Iprom.

Med tistimi, ki med gledanjem televizije uporabljajo internet, jih 44 odstotkov uporablja prenosni računalnik, 39 odstotkov pametni telefon in ena tretjina tablico, je še razvidno iz raziskave Valicona in Iproma z naslovom Medijska potrošnja.

Raziskava še ugotavlja, da uporabniki na internetu največ časa namenijo branju in gledanju novic in člankov, uporabi družbenih omrežij, e-pošti ter spremljanju uporabniško ustvarjenih video vsebin.

Znotraj časa, namenjenega internetu, ga uporabniki petino namenjajo uredniškim vsebinam (novice, članki, video novice) na novičarskih portalih in mobilnih aplikacijah, 19 odstotkov časa porabijo za uporabniško ustvarjene vsebine (gledanje zabavnih video vsebin, uporaba družbenih omrežij), 17 odstotkov pa za različne storitve in informacije (brskanje po spletnih trgovinah in straneh z informacijami o izdelku ali storitvi, brskanje po spletnih straneh na splošno, e-pošta …).

Največ, 38 odstotkov časa, ki ga slovenska populacija z dostopom do interneta namenja nespletnim medijem, je namenjenega spremljanju uredniških vsebin (gledanje rednega TV-programa, branje tiskanih revij in časopisov, poslušanje radia).

“Internet je ‘razdrobljen’ medij in se ga ne da neposredno primerjati s tradicionalnimi mediji, ki so v veliki večini uredniški. Ne glede na to pa je dejstvo, da je povprečen uporabnik interneta več časa izpostavljen oglasom na internetu kot v drugih medijih,” pojasnjuje direktor projektov in partner v podjetju Valicon Matjaž Robinšak.

Valicon in Iprom sta raziskavo izvedla med marcem in aprilom letos, na vprašalnik je odgovorilo 818 oseb. Vzorčni okvir so bili slovenski uporabniki interneta, rekrutacija k sodelovanju pa je potekala v digitalnih medijih prek spletnih oglasov s pomočjo programske opreme Iprom Cloud.

Ljubljanski Valicon je ena vodilnih družb za trženjsko svetovanje na območju jugovzhodne Evrope. Prav tako ljubljanski Iprom pa je ena vodilnih spletnih medijskih agencij na domačem trgu.

Vir: STA

Festival Koroško kulturno poletje bo v letošnji deseti izvedbi ponudil 36 brezplačnih prireditev v štirih sodelujočih koroških občinah. Potekal bo od 13. junija do 7. septembra, novost festivala pa je, da bo za ogled po ene prireditve v posamezni občini organiziran brezplačni avtobusni prevoz iz ostalih treh sodelujočih občin.

Festival je postal nepogrešljiv del poletnega kulturnega dogajanja na Koroškem, je danes na predstavitvi programa v Radljah ob Dravi povedala Urška Krajnc iz Regionalne razvojne agencije Koroška, ki je organizator festivala.

Festival po njenih besedah prinaša pestre vsebine s področij glasbene, gledališke, plesne in likovne umetnosti, nastopili pa bodo tako lokalni in regijski izvajalci, kot tudi nekaj tujih. V program festivala, ki ponuja za vsako generacijo nekaj, so z nosilci aktivnosti v posamezni občini vključene občine Radlje ob Dravi, Dravograd, Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem.

Koroško kulturno poletje bosta s koncertom ta petek odprla Pihalni orkester železarjev Ravne in glasbenik Milan Kamnik, skupno pa na Ravnah načrtujejo pet prireditev. V občini Dravograd načrtujejo sedem dogodkov, med drugim jim je tudi letos uspelo pridobiti tujo skupino z mariborskega Festivala Lent, tako da bodo 27. junija v Dravogradu gostili argentinsko folklorno skupino Ballet Folklorico Latinoamericano Santiago del Estero.

Poletno dogajanje v Radljah ob Dravi so po besedah direktorja zavoda ŠKTM Milana Šarmana pripravili z željo, da ga čim bolj približajo širokemu krogu občinstva, zato potekla na več različnih lokacijah. Ena od osmih prireditev je Kresna noč z Mestnim pihalnim orkestrom in gosti ter nastop skupine Mascara 21. junija.

Največ dogodkov, 17, pripravljajo v Slovenj Gradcu, kjer bodo z njimi obeležili tudi več okroglih obletnic, med njimi 29. junija 60-letnico delovanja narodnozabavne zasedbe Štirje kovači.

Festival je letos ovrednoten na 45.000 evrov, finančno ga podpirajo sodelujoče občine in sponzorji.

Kot je dejala Krajnčeva, je festival v minulih letih upravičil namen. Dodala je, da so ga Korošci in obiskovalci od drugod vzeli za svojega. V vseh letih izvajanja je ponudil več kot 300 brezplačnih prireditev in zabeležil več kot 10.000 obiskovalcev.

Vir: STA

Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter objavil poziv na prestajanje zaporne kazni, ki ga je prejel. Iz poziva izhaja, da se mora v zaporu na Dobu zglasiti 20. junija. Janša je namreč pravnomočno obsojen na dveletno zaporno kazen zaradi koruptivnih dejanj v primeru nakupa patrij v času, ko je bil predsednik vlade.

Če se na omenjeni datum Janša ne bo zglasil na Dobu, bo odrejena prisilna privedba na njegove stroške na podlagi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, še piše v pozivu na prestajanje zaporne kazni.

Iz opravičenih razlogov pa lahko zaprosi za odložitev izvršitve kazni zapora. Janša je sicer nedavno dejal, da ne bo zaprosil za alternativno prestajanje kazni ali odlog, saj da v zvezi s “to krivično obsodbo” ne misli nikogar za nič prositi.

Sicer pa bo ustavno sodišče v sredo obravnavalo pritožbo Janše zoper sodbo višjega sodišča v zadevi Patria.

Poleg Janše sta bila v primeru Patria zaradi korupcije obsojena tudi prokurist Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič. Sodišče jima je naložilo 22 mesecev zapora.

Krkovič poziva na prestajanje kazni, kot trdi njegov odvetnik Jože Hribernik, še ni prejel. Tudi Črnkovič naj še ne bi prejel poziva, na Okrožnem sodišču v Ljubljani namreč povratnice o vročitvi še niso prejeli.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janši so sodbo 15. maja vročili na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer se je udeležil naroka v pravdi proti novinarju Dela Dejanu Karbi. Črnkoviču in Krkoviču pa so vročili sodbi približno dva tedna pozneje.

Vir: STA

Planinska zveza Slovenije (PZS) pred začetkom poletne planinske sezone opozarja, da so v visokogorju še vedno snežne razmere. Obiskovalci gora pa naj se pred turo podrobno pozanimajo o vremenskih razmerah in o stanju planinskih poti, svetujejo.

Slika je simbolična

“Letošnja zima in pomlad sta bili še posebej bogati z snegom, tako da bodo v gorah vladale prave zimske razmere še v avgustu,” je na današnji novinarski konferenci dejal strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

O odhodu na turo in zastavljenem cilju obvestimo partnerja, sorodnike oz. prijatelje, v primeru nesreče pa je številka, na katero pokličemo, 112. Z obveščanjem sorodnikov in znancev o nesreči namreč pogosto izgubimo preveč časa, je opozoril.

Pred turo je treba napolniti baterije mobilnega telefona, po možnosti pa s seboj vzeti tudi rezervno, je spomnil. Telefon naj bo med turo ves čas izklopljen, za klic na številko 112 pa ga lahko uporabimo tudi, če ne poznamo PIN kode. Klic na 112 je namreč možen tudi brez vpisa PIN, je poudaril.

PZS in Gorska reševalna zveza Slovenija sta za primere, kako ravnati v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije, izdali posebno zloženko z nasveti in informacijami.

Posredovanj Gorske reševalne službe v gorah je bilo lani približno 400, kar je nekaj manj kot v letih prej, so povedali v PZS.

Žledolom v februarju letos je poškodoval približno 40 odstotkov vseh planinskih poti zunaj visokogorja, škoda pa bo presegla pol milijona evrov, je dejal predsednik PZS Bojan Rotovnik. Posledice žledoloma so bile na poteh do nadmorske višine 1000 metrov, medtem ko je v visokogorju, kjer je škodo povzročil snegolom, še veliko snega in škode še ne morejo oceniti, je dejal.

Znova je odprtih 288 planinskih poti, še vedno pa jih je zaprtih 88. Seznam odprtih in zaprtih planinskih poti je objavljen na posebni spletni strani PZS http://stanje-poti.pzs.si. Do podatkov o odprtosti planinskih koč pa je mogoče priti na spletni strani www.pzs.si/koce.php.

PZS je danes povabila tudi na dogodke ob dnevu slovenskih planinskih doživetij, ki bo v soboto v Bohinjski Bistrici. Prav tako vabijo tudi na mladinske planinske tabore, ki jih bo letos približno 60.

Vir: STA

Iz policijske uprave so sporočili, da preklicujejo iskanje za osumljenim Danijelom Potočnikom, ker je bil 10. 9. 2014, okoli 8.40 ure prijet in je pridržan na policiji.

Slika je simbolična

“Mariborski kriminalisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost iščejo:

Danijela Potočnika, starega 32 let iz Pernice, ki začasno biva v Turnišču. Potočnik je visok okoli 180 cm, suhe postave, črnih krakih las, nosi približno 1 cm dolgo brado, nad zgornjo ustnico ima večje materino znamenje. Za prevoz uporablja osebni avtomobil, znamke Peugeot 407 break, temne kovinsko sive barve, reg. št. MB LC-043.

Policija vse, ki bi vedeli kje se osumljeni nahaja oz. če je kdo kje opazil njegovo vozilo, prosi, da to sporočijo na telefonsko številko policije 113 ali na anonimno telefonsko številko 080 1200.

Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči spremenile. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,4 centa na 1,487 evra, kurilno olje pa za 1,2 centa na 1,032 evra. Dizelsko gorivo se bo medtem pocenilo za 1,1 centa na 1,365 evra.

Cena 100-oktanskega bencina za liter se bo zvišala za 0,1 centa na 1,522 evra, so sporočili iz OMV Slovenija.

Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.

Vir: STA

Izidom nedeljskega referendumskega glasovanja o uveljavitvi novele zakona o arhivih bodo danes prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Te pa referendumskega izida ne morejo spremeniti, saj je jasno, da pobudnikom referenduma na volišča ni uspelo privabiti zadostnega števila volivcev, da bi bil zakon zavrnjen.

Nedeljskega referenduma o arhivski noveli se je namreč po neuradnih rezultatih udeležilo 200.042 volivcev oziroma 11,68 odstotka volilnih upravičencev. Za preprečitev uveljavitve zakonske novele pa bi moralo po novih referendumskih pravilih proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej 343.000 volivk in volivcev.

Takšnega izida referenduma ne morejo spremeniti niti glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije in jih bodo prešteli danes, niti glasovnice po pošti iz tujine, ki jih bodo šteli prihodnji ponedeljek, 16. junija. Državna volilna komisija bo nato do 20. junija razglasila uradne rezultate, zakon pa bo predvidoma začel veljati v roku meseca dni.

Med volivci, ki so v nedeljo prišli na volišča, jih je sicer 32,67 odstotka glasovalo za, 67,33 odstotka pa proti uveljavitvi zakona.

S takšnim izidom glasovanja je zadovoljna prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS Eva Irgl. Manj pa je zadovoljna z udeležbo, zaradi katere jim ni uspelo doseči kvoruma, da bi referendum uspel. “Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore,” je dejala.

Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc pa je bil po drugi strani zadovoljen, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so “potrdili novelo arhivskega zakona”. Slovenski arhivi so po njegovih besedah zdaj najbolj odprti arhivi v Evropi. Glede nizke volilne udeležbe pa pravi, da so ljudje svoje povedali tudi z neudeležbo.

Vir: STA

Danes praznujemo dan Primoža Trubarja. Državni zbor je državni praznik, ki pa ni dela prost dan, sprejel junija 2010. Za spominski dan avtorja prve knjige v slovenskem jeziku in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva v juniju 1508.

Pobudo za praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je takratnemu predsedniku slovenskega centra PEN Tonetu Peršaku, ta pa dalje v DZ. Poslanska skupina SD je oblikovala predlog, ki ga sprejel DZ.

Kot so sporočili iz Urada predsednika RS, bodo danes pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali poslopje predsedniške palače pod strokovnim vodstvom uslužbencev Protokola RS, in sicer ob 12. in 14. uri. Pred predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

V DZ so dan Primoža Trubarja počastili v četrtek, ko je odbor DZ za kulturo pripravil kulturno prireditev. Predsednica odbora Majda Potrata je poudarila, da Trubar vsem generacijam Slovencem odpira vsaj tri vprašanja – vprašanje identitete, pripadnosti in vizije. “Trubar je svoje zastavljene cilje dosegel in s tem presegel svoj čas,” je dodala.

Pod naslovom Trubarjev dan ali dom v jeziku je v soboto v Velikih Laščah potekala konvencija oziroma srečanje pisateljev, ki so ga pripravili v sklopu projekta Slovenska pisateljska pot. Na prireditvi so spregovorili tudi o Trubarjevi Cerkovni ordningi, katere drugi ohranjeni izvod so lani našli v nemškem Memmingenu.

Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval je na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizmom in Abecednik. Umrl je leta 1586.

Vir: STA

Volivke in volivci bodo danes na referendumu odločali o usodi zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Ob 7. uri se je po državi odprlo več kot več kot 3000 volišč, na katerih bo 1,7 milijona volilnih upravičencev lahko oddalo svoj glas.

Volišča bodo odprta do 19. ure, volivci pa morajo s seboj prinesti osebni dokument. Pred glasovanjem se morajo podpisati v volilni imenik, nato pa prejmejo glasovnico.

Referendumsko vprašanje na glasovnici se bo glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je sprejel državni zbor na na seji 28. januarja 2014?” Navodilo za glasovanje je sicer napisano na glasovnici, glasuje pa se tako, da se obkroži odgovor “za” ali “proti”.

Vse do konca glasovanja ob 19. uri še vedno velja volilni molk, ko je prepovedana vsakršno prepričevanje ali nagovarjanje volivk in volivcev z namenom pridobivanja volilnih glasov.

Na ministrstvu za notranje zadeve deluje dežurna služba, kamor lahko državljani sporočajo podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka.

Od 7. ure do zaprtja volišč pa bo prijave na telefonski številki 080 21 13 sprejemala dežurna služba inšpektorata za notranje zadeve.

Vir: STA

Slovenija se želi v Guinessovo knjigo rekordov vpisati tudi z najtežjim spečenim hlebcem kruha na svetu. V ta namen so na dvorcu Štatenberg v Makolah postavili posebno peč na prostem, peka kar 1700 kilogramov težkega hlebca pa se bo začela v soboto zjutraj in bo trajala šest ur.

Priprave na peko največjega hlebca kruha bodo stekle že danes zvečer, peka pa se bo začela v soboto ob 7. uri. Po šestih urah bodo kruh vzeli iz peči, a s pokušino bo treba še kar nekaj časa počakati. Kruh se bo namreč ohlajal vse do nedelje, ko ga bodo razdelili med obiskovalce.

Največji hlebec na svetu bodo spekli iz Žitove moke. Kot so sporočili iz Žita, ki letos praznuje 150. obletnico delovanja svojega mlina v Mariboru, so k k projektu pristopili z donacijo 1440 kilogramov moke.

Dogodek organizira Turistično društvo Štatenberg in bo trajal tri dni. Za nocoj obljubljajo večerno zabavo z animacijo in glasbo, v soboto pa bo poleg osrednjega dogodka – peke kruha – mogoče obiskati tudi grajsko tržnico z domačimi izdelki in prikazi domačih obrti ter mašo v latinskem jeziku, pripravili pa bodo tudi popoldansko animacijo za otroke ter večerno zabavo s folkloro, animacijo, plesom in nastopi glasbenih gostov.

V tem času bodo na dvorcu snemali tudi zgodbo o grofu Attemsu. Gre za prikaz življenja na dvorcu in okolici, podkrepljenega z zgodovinskimi dejstvi. Vsebina zgodbe se plete okoli pripovedi grofa Dizme Attemsa, ki je z največjim kruhom želel nahraniti osirotelo ljudstvo.

Kruh bodo med obiskovalce začeli deliti v nedeljo opoldne, vendar se bo dogajanje začelo že ob 10. uri. Pripravili bodo nedeljsko mašo, grajsko tržnico z domačimi izdelki, animacijo za otroke ter popoldansko zabavo s folkloro, tamburaško skupino in glasbenimi gosti.

Vir: STA

Referendumska kampanja pred nedeljskim glasovanjem na referendumu o arhivski noveli se izteka, podporniki in nasprotniki pa imajo le še danes čas, da volivce prepričajo s svojimi argumenti. Opolnoči bo namreč začel veljati volilni molk, ko je vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano.

Zagovorniki in nasprotniki arhivske novele imajo torej na voljo le še en dan, da volivce prepričajo, zakaj menijo, da je treba novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih na referendumu potrditi oziroma jo zavrniti. SDS, ki noveli nasprotuje, bo v ta namen danes pripravila novinarsko konferenco, Arhiv RS, ki novelo podpira, pa organizira okroglo mizo.

Kampanja se bo uradno zaključila opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Spoštovati ga bo treba do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi.

V času volilnega molka bo prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v tem času delovala dežurna služba, kateri bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah.

Od torka do četrtka so lahko tisti, ki so želeli, svoj glas oddali predčasno. Skupno je v treh dneh glas oddalo 10.612 volivcev, kar predstavlja 0,63 odstotka upravičencev.

Danes je tudi Mednarodni dan arhivov. V ta namen bo v Arhivu RS potekala predstavitev arhivske dejavnosti in regionalnih arhivov.

Vir: STA

Predstavniki Planice na 49. kongresu Mednarodne smučarske zveze, ki ta teden poteka v Barceloni, niso dobili organizacije svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2019. Prvenstvo bo pripravil avstrijski Seefeld. Kandidata sta bila še nemški Oberstdorf in kazahstanski Almaty.

Samo glasovanje je pokazalo, da Planica kljub velikemu optimizmu ni imela pravih možnosti, da prvenstvo res dobi. V prvem krogu glasovanja je Oberstdorf prejel osem glasov, Seefeld šest in Planica tri. Po pričakovanjih je odpadel Almaty. V drugem krogu se je izid ponovil, v finalu pa so vse tri planiške glasove dobili Avstrijci in presenetljivo zmagali.

Planica se je na kongresu Fis potegovala že za SP 2017, a bila na prejšnjem kongresu po hudem izgredu v slovenski odpravi v Južni Koreji neuspešna. Prvenstvo je takrat dobil finski Lahti. Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo v Falunu na Švedskem.

Zelo tesna je bila tudi odločitev o prireditelju svetovnega prvenstva alpskih smučarjev 2019. Z 9:8 so se na koncu veselili predstavniki švedskega Areja, ki so ugnali italijansko Cortino d’Ampezzo, ki ji ni pomagala niti podpora Alberta Tombre ali pa Luce di Montezemola. Brez protikandidata je SP deskarjev in smučarjev prostega sloga dobil ameriški Park City, Oberstdorf pa je v uteho dobil vsaj svetovno prvenstvo v poletih 2018, a prav tako brez protikandidata.

V petek bodo na kongresu še volitve predsednika in članov predsedstva. Edini kandidat za predsedniško mesto ostaja Švicar Gian Franco Kasper, med 22 kandidati pa se bo za eno od 16 mest v predsedstvu potegoval tudi slovenski predstavnik Janez Kocijančič.

Vir: STA

Generalna direktorica Uprave RS za javna plačila Aleksandra Miklavčič je ob današnjem odprtju 8. Pantheon konference v Ljubljani opozorila, da se morajo proračunski uporabniki oziroma pravne in fizične osebe pravočasno pripraviti na prehod javnega sektorja na e-račune s 1. januarjem 2015.

Januarja letos uveljavljena novela zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike namreč proračunskim uporabnikom nalaga, da s 1. januarjem prihodnje leto začnejo prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki (e-računi).

To pomeni, da bodo morale pravne in fizične osebe za dobavljeno blago, izvedene storitve ali izvedene gradnje pošiljati proračunskim uporabnikom e-račune.

Kot je povedala Miklavčičeva, je zato treba letos na ta prehod pripraviti zaledne aplikacije, se prijaviti na sprejem in izdajo e-računov ter izbrati ponudnika elektronske poti.

Obenem je poudarila, da se je treba pri vsem tem zavedati, da elektronski računi prinašajo racionalizacijo poslovanja in občutne prihranke z naslova stroškov za papir, hrambo in obdelavo. Po nekaterih neuradnih evropskih ocenah en elektronski račun prinaša prihranek v višini sedem evrov.

O e-računih sta podrobneje spregovorila tudi Alenka Kovač Arh iz sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij in register pri Generalnem davčnem uradu in direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Dušan Zupančič.

Kot je pojasnil Zupančič, korenine organiziranega uvajanja e-računa v Sloveniji segajo v leto 2001, danes pa je standard e-računa vgrajen v večino finančnih aplikacij.

V EU se sicer uporablja več kot 400 različnih standardov za e-račune, v Sloveniji pa se uporabljajo standardi EANCOM, GS1 XML in E-Slog.

Da bi na tem področju naredili še korak naprej, je Evropska komisija ustanovila Evropski forum za e-račune, del njega je tudi slovenski nacionalni forum za e-račune. Eden od ciljev je razviti evropski standard za e-račune.

Izvršni direktor ljubljanskega razvijalca poslovne programske opreme Datalab Tehnologije Andrej Mertelj je medtem pojasnil, da so v preteklosti uvajanje e-poslovanja ovirali dragi programi, pravne ovire in zahtevna birokracija ter nepripravljenost na spremembe v računovodskih službah.

Vendar pa se zdaj vendarle premika na bolje. Povečal se je posluh in dialog z javno upravo, pomembne skupne korake naprej izvajajo tudi ponudniki poslovnih programskih rešitev, kot so SAOP, Datalab in drugi. Za pravi preboj pri uvajanju e-poslovanja pa je potreben še ustrezen miselni preskok.

Pantheon konferenco organizira podjetje Datalab v sodelovanju s partnerji. Gre za enega večjih poslovno-izobraževalnih dogodkov v Sloveniji, ki ga vsako leto obišče več kot 300 udeležencev.

Na dogodku strokovnjaki podjetja Datalab in gostujoči predavatelji predstavljajo aktualna strokovna znanja iz različnih področij podjetništva in povezane novosti v Datalabovi informacijski rešitvi za računovodska opravila Pantheon.

Vir: STA

V torek so na konferenci Automatica 2014 v Münchnu vzpostavili največje svetovno javno-zasebno partnerstvo za civilno robotiko. V iniciativi SPARC bo sodelovalo 180 podjetij in raziskovalnih organizacij, med drugim tudi laboratorij za robotiko Robolab z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

Iniciativa je del prizadevanj EU za izboljšanje konkurenčnosti na globalnem trgu robotike, ki naj bi do leta 2020 dosegel vrednost 60 milijard evrov letno. Kot so zapisali v Evropski komisiji, naj bi iniciativa SPARC ustvarila 240.000 novih delovnih mest do leta 2020 in povečala delež Evrope na svetovnem trgu na 42 odstotkov oz. za štiri milijarde evrov na leto.

Komisija si z iniciativo prizadeva okrepiti raziskave in razvoj na področju civilne robotike, je za STA pojasnil vodja Robolaba Marko Munih.

“ZDA so danes vodilne v vojaških in podmorskih robotskih raziskavah, Japonska in Južna Koreja sta vodilni v razvoju na področju humanoidne robotike, Evropa pa je tradicionalno superiorna na področju industrijske robotike, deloma tudi servisne robotike. Glede na velika prizadevanja drugih svetovnih regij, so potrebni ustrezni koraki za nadaljnjo raziskovalno in komercialno uspešnost unije,” je pojasnil Munih.

Evropska komisija bo v okviru novega evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za program namenila 700 milijonov evrov, evropska podjetja s področja robotike pa naj bi investirala še dodatne 2,1 milijarde evrov. Od iniciative se po Munihovih besedah pričakuje povečanje evropske konkurenčnosti pri proizvodnji in uporabi robotov v industriji, kmetijstvu, zdravstvu, transportu, v civilnem zagotavljanju varnosti in v gospodinjstvih.

Glede vloge Robolaba v iniciativi Munih pojasnjuje, da je laboratorij že tradicionalno tesno vpet v evropske in domače raziskave ter je povezan z uglednimi tujimi institucijami. Med drugim so sodelovali pri pripravi strateških dokumentov, ki so podlaga za razpise na področju robotike v Obzorju 2020.

“Partnerstvo pomeni sodelovanje pri usmerjanju raziskav in skupno raziskovanje z najboljšimi podjetji in raziskovalnimi institucijami,” je pojasnil Munih. Ob tem je poudaril, da si v laboratoriju želijo več sodelovanja slovenskih podjetij in raziskovalcev v iniciativi.

Vir: STA

Predčasnega glasovanja na referendumu o arhivski noveli se je v torek in sredo udeležilo 0,38 odstotka volilnih upravičencev. V torek se je glasovanja udeležilo 2353 oz. 0,14 odstotka volivk in volivcev, v sredo pa 4030 oz. 0,24 odstotka volivk in volivcev, so sporočili z Državne volilne komisije. Predčasno glasovanje je mogoče še danes.

Predčasno glasovanje na referendumu o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih bo danes potekalo med 9. in 17. uro na sedežih okrajnih volilnih komisij. Tam, kjer volilne komisije nimajo svojega sedeža, pa lahko volivke in volivci glas oddajo na upravnih enotah – to je v primeru Cerknice, Dravograda in Metlike.

Volivci lahko na predčasnem glasovanju glasujejo le na tisti volilni komisiji, na območju katere imajo stalno prebivališče, sicer pa je glasovanje povsem enako kot na dan referenduma. S seboj morajo obvezno imeti osebni dokument, lahko pa imajo tudi obvestilo okrajne volilne komisije.

V petek ob polnoči se bo volilna kampanja pred referendumom končala in začel se bo volilni molk.

Volilna udeležba na prvih dveh dneh predčasnega glasovanja na nedavnih volitvah v Evropski parlament je bila za primerjavo 0,7-odstotna, končna volilna udeležba pa je bila 24,43-odstotna.

Za uspeh referenduma oz. padec arhivske novele bi moralo proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.

Vir: STA

Svetovni dan okolja, ki ga vsako leto obeležujemo 5. junija, je letos posvečen problematiki dvigovanja gladine morja. Dan okolja je eden od načinov, s katerimi Združeni narodi širijo osveščanje o okoljskih problematikah ter spodbujajo spreminjanje odnosa vsakega posameznika do okolja.

Letošnje geslo dneva okolja je povezano z blaženjem podnebnih sprememb: Dvigni svoj glas, ne pa gladine morja!

Najnovejše poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ugotavlja, da podnebne spremembe napredujejo pospešeno oziroma znatno hitreje, kot so kazala predvidevanja pred nekaj leti. To se odraža na pogostejših in intenzivnejših vremenskih ujmah, ki smo jim priča tudi pri nas, v zmanjševanju obsega in količine ledu na Arktiki in v dvigovanju morske gladine, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Rast povprečne globalne temperature je bila v zadnjih 15 letih bolj skromna, kar je, kot ugotavljajo znanstveniki, po vsej verjetnosti posledica nadpovprečne akumulacije toplote iz ozračja v zgornji plasti oceanov, debeli približno 700 metrov. Po vsej verjetnosti se bo ta toplota čez nekaj časa vrnila v ozračje in temperatura bo takrat pospešeno naraščala.

Peto poročilo IPCC tokrat s še večjo gotovostjo ugotavlja, da je glavni vzrok sedanjega spreminjanja podnebja človek s svojimi emisijami toplogrednih plinov, predvsem iz kurjenja fosilnih goriv. Rešitev problema je torej v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kar ni enostavna naloga, saj so pri emisijah udeležena celotna gospodarstva in praktično vse človekove dejavnosti: proizvodnja energije, promet, kmetijstvo, industrija, ravnanje z odpadki, ogrevanje in hlajenje prostorov itd.

Sicer pa se pozornost na podnebne spremembe na globalni ravni stopnjuje, vrh naj bi dosegla do konca prihodnjega leta, ko naj bi na zasedanju v Parizu sprejeli nov globalni sporazum za spoprijemanje s podnebnimi spremembami po letu 2020.

V ta sporazum naj bi bile vključene vse države z različnimi obveznostmi zmanjšanja emisij, razvite države pa tudi z obveznostmi finančne in tehnološke pomoči revnejšim državam za prilagajanje na negativne učinke podnebnih sprememb in za omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Leta 2020 se bo namreč končalo drugo ciljno obdobje kjotskega sporazuma, po katerem imajo obveznosti glede emisij samo razvite države, vendar niti te niso vse udeležene.

Na globalni ravni bo predvidoma najtežje rešljiv problem pravične porazdelitve bremena zmanjšanja emisij med državami. Podoben problem se prav zdaj pojavlja tudi znotraj EU med državami članicami v razpravi o ciljih za leto 2030.

Slovenija spada v skupino bolj ambicioznih držav, se pa dosledno zavzema za to, da mora biti breme porazdeljeno pravično, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti držav. Stališče Slovenije je tudi, da mora EU v boju proti podnebnim spremembam še naprej igrati vodilno vlogo, te pa ne bo mogla brez lastnega ambicioznega cilja.

Sicer pa bo t. i. okno priložnosti odprto še nekako do leta 2020. Če do takrat ne bomo začeli zmanjševati svetovnih emisij toplogrednih plinov, verjetno ne bo več možnosti, da bi omejili rast povprečne globalne temperature na pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Vse projekcije namreč kažejo, da bodo posledice ob (daljšem) odlašanju z odločilnimi ukrepi tem bolj usodne.

Vir: STA

Z majsko plačo, ki jo del javnih uslužbencev dobi danes, bo izplačan tudi letošnji regres za letni dopust. V skladu z dogovorjenimi varčevalnimi ukrepi je regres za leto 2014 določen v odvisnosti od plačnega razreda; višji regres pripada tistim v nižjih plačnih razredih, tisti nad 50. plačnim razredom pa letos ostajajo brez njega.

Izplačilo in višina letošnjega regresa sta bila določena v maja lani podpisanem dogovoru o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, ki velja do konca letošnjega leta. V skladu s tem dogovorom bodo regres prejeli javni uslužbenci in funkcionarji, ki so uvrščeni do vključno 50. plačnega razreda.

Zaposlenim do vključno 15. plačnega razreda pripada regres v znesku 692 evrov, od 16. do vključno 30. plačnega razreda je regres določen v znesku 484,4 evra, od 31. do vključno 40. plačnega razreda pa v znesku 346 evrov. Sto evrov regresa bodo dobili tudi javni uslužbenci, uvrščeni od 41. do vključno 50. plačnega razreda.

Če bi vsi javni uslužbenci dobili celotno izplačilo regresa oz. vsak 692 evrov, bi za izplačilo potrebovali približno 110 do 120 milijonov evrov. Po ocenah, narejenih v času pogajanj, pa bi z dogovorjenim zmanjšanjem zneska za regres prihranili približno polovico teh sredstev, in naj bi bilo torej potrebnih približno 60 milijonov evrov.

Ocena se je nanašala na celotni javni sektor, z vsemi neposrednimi in posrednimi uporabniki, ki se financirajo iz vseh štirih blagajn javnega sektorja, deloma pa tudi iz drugih virov (nejavni viri za opravljanje javne službe, tržne dejavnosti, projekti,…).

Samo za del javnih uslužbencev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna, pa so letos načrtovana sredstva v višini 15 milijonov evrov. Dejanska višina izplačila bo sicer znana po izplačilu.

Za leto 2015 zaenkrat dogovora še ni, kar pa ne velja le za regres, ampak tudi za ostale ukrepe. Vladna stran je podala predlog za podaljšanje ukrepov, a pogajanja o tem še potekajo. Nadaljevala naj bi se ravno danes.

Vir: STA

Zavod RS za transfuzijsko medicino v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in družbo Petrol ob letošnjem dnevu slovenskih krvodajalcev, ki ga obeležujemo danes, organizira akcijo pod sloganom Ohranite mirno kri in jo darujte tistim, ki jo res potrebujejo.

Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji se letno s krvodajalstvom zbere nekaj manj kot 50.000 litrov krvi, s čimer je država samooskrbna na tem področju. Letno daruje kri okoli 62.000 ljudi, vsako leto na Zavodu za transfuzijsko medicino beležijo 10 odstotkov novih krvodajalcev.

Kri sicer lahko daruje vsaka oseba, ki je stara med 18. in 65. let, tehta več kot 50 kilogramov oz. je njen volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3500 mililitrov. Prav tako mora biti krvodajalec zdrav. Moški lahko kri darujejo na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri mesece.

Sicer pa se 60 odstotkov krvodajalcev odloči darovati kri enkrat letno, 28 odstotkov jih daruje dvakrat letno, 10 odstotkov trikrat, dva odstotka krvodajalcev pa se odloči za takšno potezo štirikrat letno.

Ob darovanju krvi na zavodu za transfuzijsko medicino istočasno opravijo presejalno testiranje krvi na okužbo z virusom hiv, virusom hepatitisa B in C ter sifilis. V primeru pozitivnih rezultatov preiskav o njih krvodajalca zaupno obvestijo, kri pa izločijo iz uporabe.

Telo nadomesti celice v nekaj dneh po odvzemu, tekočino pa že v nekaj urah po odvzemu. Na dan odvzema se krvodajalcem svetuje počitek in odsvetuje težje fizične napore, npr. dolgotrajen šport, težje delo, delo na višini, potapljanje …

V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 odstotkov, 0 38 odstotkov), krvno skupino B ima 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno sedem odstotkov ljudi. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov.

Vir: STA

Če odpadne vode ne bodo očiščene, nam bodo kmalu grozile kazni; Evropska komisija bi rada k vsem prebivalcem evropskih regij pripeljala internetne povezave, pri nas, v Sloveniji, pa se turistični ponudniki pritožujejo, da gostje, ki jih zapeljejo prelestna slovenska jezera, težko pridejo do njih, ker so ceste tako slabe, piše Sonja Ploj v Večeru.

Slika je simbolična

Kam bomo vlagali, če se ve, da bo do leta 2020 Slovenija lahko porabila okroglo milijardo evrov manj iz evropskih skladov kot v preteklem sedemletnem obdobju? In še občinske volitve so tako rekoč pred pragom.

Z evropskim denarjem je bilo v iztekajočem se sedemletnem obdobju podprtih 2500 regionalnih projektov. Po analizi iz Bruslja naj bi bilo ustvarjenih 33.700 novih delovnih mest, toda v domala enakem obdobju jih je 90 tisoč v realnem sektorju požrla kriza. In logično je, da imajo zdaj prednost delovna mesta.

Če ljudje ne bodo imeli dela in če ne bodo imeli tisoč evrov plače, ne bodo mogli plačati komunalnega in drugega standarda, ki smo ga ustvarili, je bil pred časom slikovit ptujski župan. Če se skoraj petinska brezposelnost, kot je zdaj v Mariboru ali v Pomurju, ne zmanjša, bi se župani morali ukvarjati samo še z neplačanimi položnicami.

Zato je zdaj potrebna še več kot zelo pametna sinteza in še mehanizmi, da se omejeni denar ne bi “lepil” le na že ustvarjeni denar in znanje samo na že ustvarjeno znanje. Gospodarska zbornica vidi v šestih letih 118 tisoč potencialnih delovnih mest, v evropskih projektih bi jih morali iskati tudi župani, razvojniki in raziskovalci, piše komentatorka.

Vir: STA

Za označevanje živil bo od decembra veljala nova evropska uredba, ki predvideva predpisano minimalno velikost črk, obvezno označevanje porekla nekaterih vrst mesa ter poudarjeno označevanje alergenov, poudarja Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Podjetja bodo tako morala spremeniti označbe na več kot 80 odstotkih predpakiranih živil.

Slika je simbolična

Pravst je na novinarski konferenci ob robu mednarodne konference o označevanju živil pojasnil, da uredba o zagotavljanju informacij o živilih uveljavlja enotno zakonodajo za celotno EU. Potrošniku je treba omogočiti primerno informiranost o sestavi živil ter mu olajšati prepoznavanje in izbor živil, ki bodo podpirala njegovo zdravje.

S 13. decembrom bodo nove zahteve za označevanje predpakiranih živil predvidevale minimalno predpisano velikost črk 1,2 milimetra, za zelo majhne embalaže pa 0,9 milimetra, je povedal Pravst. Poleg tega je novo tudi označevanje države izvora mesa ter označevanje sestavin, ki povzročajo alergije. Ime alergena se bo namreč poudarilo z vrsto pisave, ki se bo razlikovala od preostalega seznama snovi. Dodatno nova zakonodaja po njegovih besedah uvaja tudi možnost, da so na tržišču na voljo tudi živila s pretečenim rokom uporabe.

Na ravni Evropske komisije potekajo tudi odločanja o morebitnih dodatnih spremembah na področju označevanja živil. Kot je povedal predstavnik oddelka za prehrano na komisiji Cristophe Didion, morajo države članice in komisija preučiti še nekatere podrobnosti v zvezi z obveznim označevanjem porekla določenih živil, predvsem v zvezi z označbami porekla izdelka oziroma glavnih sestavin živila.

Komisija zbira tudi podatke o prehranskih vnosih ter vsebnosti škodljivih transmaščob v živilih. Na osnovi teh podatkov bo sprejeta tudi odločitev, ali je potrebno uvesti omejevanje oziroma obvezno označevanje prisotnosti transmaščob v živilih.

Kot pa je še povedal Pravst, je naslednja večja sprememba na področju označevanja živil predvidena za konec leta 2016, ko bo uvedeno obvezno označevanje hranilne vrednosti vseh predelanih predpakiranih živil. Med obvezne sestavine bodo po novem vključene tudi vrednosti sladkorjev, namesto besede natrij pa bo navedena označba sol.

Ob tem bodo napisane tudi priporočene vrednosti vnosa določenih hranil. Navajanje energijske vrednosti in količine hranil v živilih je trenutno prostovoljno. Z uvedbo obveznega označevanja pa bodo te informacije dostopne na vseh predpakiranih živilih, tudi tistih z visoko količino sladkorja, maščobe ali soli, je še dejal Pravst.

Vir: STA