Medtem ko nekateri opozarjajo, da 13. julij ni primeren datum za izvedbo parlamentarnih volitev, je raziskava družbe Interstat pokazala, da naj bi v prvi polovici julija dopustovalo 12,3 odstotka vseh, ki bodo šli na dopustu. To si bo sicer privoščilo 76,4 odstotka vprašanih, 52,2 odstotka od teh pa je vseeno, če jih v času volitev ne bo doma.

Predčasnih volitev se bo po drugi strani udeležilo 31,9 odstotka tistih, ki bodo dopustovali, medtem ko bo termin volitvam prilagodilo 8,5 odstotka dopustnikov, kaže raziskava, ki jo je opravil Interstat med 22. majem in 1. junijem med 531 polnoletnimi prebivalci Slovenije.

Največ Slovencev bo sicer dopustovalo v drugi polovici julija (29,7 odstotka) in prvi polovici avgusta (20 odstotkov). V drugi polovici avgusta jih bo dopustovalo 12,2 odstotka, v drugi polovici junija 8,8 odstotka in v prvi polovici junija 5,1 odstotka.

V kakšnem drugem terminu oz. še kasneje bo dopustovalo 7,2 odstotka vseh, ki načrtujejo dopust, medtem ko jih 4,8 odstotka še ne ve, kdaj bo šla na dopust.

Večina, 39,1 odstotka, jih bo sicer dopustovalo na hrvaški obali, 15,8 odstotka jih bo odšlo na potovanje v tujino, 11,6 odstotka jih bo dopust preživela na slovenski obali, 12,9 odstotka drugje v Sloveniji, 14,8 odstotka pa še ni določilo počitniške destinacije.

Večin dopustnikov, 52,6 odstotka, bo po načrtih okvirno mesečno namenila 500 evrov ali manj na osebo. Od 501 do 1000 evrov bo namerava nameniti 27,7 odstotka, od 1001 do 1500 evrov 5,8 odstotka, 1501 evro ali več pa 3,5 odstotka vseh, ki bodo dopustovali. Koliko nameravajo nameniti za dopust, jih ne ve 9,3 odstotka.

Kot je še pokazala raziskava, 23,4 odstotka vprašanih letos ne gre na dopust, ker si ga ne morejo privoščiti.

Vir: STA

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) bo skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije (DOS) in s podporo avtoprevoznikov GZS danes pred poslopjem vlade pripravila Javni potniški protest. Vlada v 14-dnevnem roku namreč še ni zagotovila sredstev za ureditev problematike subvencioniranih prevozov dijakov in študentov do konca leta, so sporočili s ŠOS.

V ponedeljek se je namreč iztekel 14-dnevni rok, ki si ga je za ureditev problematike subvencioniranih prevozov dijakov in študentov zastavila predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek ob svojem zadnjem obisku DZ. Danes se izteka tudi rok, ki ga je za ureditev te problematike minuli teden vladi naložil odbor DZ za infrastrukturo.

Glede na to, da njihove zahteve za zagotovitev denarnih sredstev za prevoze do konca leta niso bile izpolnjene, bodo izvedli prve protestne akcije. Z njimi želijo pokazati nestrinjanje s potezami vlade ter z njenim odnosom do dijakov in študentov.

V ŠOS in DOS želijo ob podpori sekcije avtoprevoznikov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) s simbolično terensko akcijo pokazati, da se nikakor ne bodo zadovoljili z delnimi rešitvami, ki problematiko subvencij za prevoze rešujejo le za tekoča dva meseca. Od Bratuškove in resornih ministrov zato zahtevajo takojšnjo ureditev sredstev za subvencije dijakom in študentom do konca koledarskega leta.

Predsednik ŠOS Žiga Schmidt je v sporočilu za javnost napisal, da “ne bodo dopustili, da so mladi postranska škoda, medtem ko politika ustanavlja nove stranke in volivcem prodaja prazne obljube o prioritetah”. Dovolj imajo takšnega odnosa vlade in politike na sploh ter zahtevajo dosledno izpolnjevanje obljub. Ob tem je Schmidt izrazil upanje, “da se politiki zavedajo, da če ne bodo prioritetno reševali problemov mladih, bodo ostali brez lastne prihodnosti in prihodnosti države kot take”.

Predstavniki ŠOS in DOS se bodo predvidoma 10. junija pridružili tudi protestu avtoprevoznikom pri napovedanih vsesplošnih demonstracijah, so še zapisali.

Vir: STA

Humane zvezdice – Art Football team Slovenije so se polni vtisov in novih prijateljstev iz vsega sveta, vrnili iz četrtega svetovnega nogometnega prvenstva estrade, ki je bilo od 23.5. do 1.6. v Moskvi. Tudi letos je naša reprezentanca prikazala odlične igre tako na nogometnem kot estradnem področju. Na tem največjem festivalu nogometa in glasbe so naši fantje več kot odlično zastopali našo državo.

Brez poraza prvaki skupine »Stars forever«
Varovanci selektorja Bojana Prašnikarja so edini ob svetovnih prvakih Romunih končali prvenstvo brez poraza na zelenci. Če ne bi bilo nerazumljivega odvzema točk, po visoki zmagi nad Angleži s 6:3, bi se zagotovo borili za naslov svetovnega prvaka. V predtekmovanju so s kasnejšimi finalisti Izraelci igrali 0:0 in remizirali z reprezentanco Turčije 2:2. V finalni skupini »Stars forever« so najprej premagali Korejo s 4:1 in nato v najpomembnejši tekmi še Estonijo z 2:0 in si tako brez kvalifikacij zagotovili nastop na naslednjem svetovnem prvenstvu. Kljub vsemu, pa so vsi sodelujoči slovenski ekipi dodelili titulo moralnih zmagovalcev prvenstva. Tudi vabila so kar deževala, tako so Humane zvezdic e povabljene v Brazilijo, Japonsko, Iran, Kazasthan, Anglijo, Nemčijo in Slovaško. »Festival je zanimivo srečanje ljudi iz vsega sveta, kjer so se srečali umetniki in športniki iz celega sveta v cilju humanosti. Izjemno zanimiva ideja , izpeljana tudi v praksi, v kateri je prišlo do zanimivih izmenjav mišljenj in do velikega razumevanja med ljudmi. Lepa izkušnja, ki ima še veliko opcij. Našim fantom vse čestitke, tako za nogometne kot glasbene dosežke,« pravi Bojan Prašnikar, ki je bil tudi v Moskvi deležen velike pozornosti.

Odlični glasbeni nastopi in prva nagrada za izvedbo in izvirnost
Slovenska vrsta je bila deležna velike pozornosti, tako je Milan Pečovnik Pidži zapel na otvoritvi prvenstva in bil deležen velikega aplavza. Njegova skladba »Najino poletje« pa je postala kar hit festivala . Na velikem odru Sokolniki parka, kje so nastopile tudi nekatere glasbene legende, skupina Nazareth, Toto Cutugno in drugi, so odličen nastop ob slovensko –angleškem dnevu pripravili Milan Pečovnik Pidži, Miro Todosovski, Sašo Gačnik Svarogov, Gorazd Ademovič, Miha Guštin Gušti in Omar Naber s svojo skupini, ki je s svojim odličnim nastopom gledalce dvignil na noge. Vse to pa je prineslo še eno veliko nagrado za Slovenijo, žirija festivala je namreč naši estradni ekipi dodelila glavno nagrado za izvedbo in izvirnost. Zadnji dan festivala pa je prišlo še eno priznanje, saj sta na zaključku festivala, na stadionu Lokomotive v Moskvi, zapela še Miro Todosovski in Sašo Gačnik Svarogov. Zaključno slovesnost je v celoti prenašal ruska nacionalna televizija. » Fenomenalno. Nisem pričakoval takšnega spektakla. Navdušen sem nad vsem kar se je dogajalo v Moskvi, tako na igrišču kot na koncertnih odrih. Ponosen in vesel sem, da sem del te fantastične slovenske ekipe. Vsi smo bili kot eno. Zares nekaj posebnega in nepozabnega,« je ob vrnitvi domov dejal pevec Gorazd Ademovič.

Pidži in Gušti v reprezentanci sveta
Ob zaključku festivala sta na revijalni tekmi med ruskimi zvezdami in reprezentanco sveta, ki jo je prav tako neposredno prenašala ruska nacionalna televizija na svojem drugem programu, zaigrala tudi Pidži in Gušti, ki sta bila izbrana v ekipo »World stars«. Tekmo je na stadioni Lokomotive spremljalo več kot 15 tisoč gledalcev. Po tekmi, na slovesnosti in podelitvi nogometnih nagrad, so organizatorji podelili tudi sredstva v humanitarne namene. Za bolne otroke so zbrali več kot dva milijona dolarjev, kar je bil tudi glavni moto tega festivala nogometa in glasbe. »Humanost, fair play in nova prijateljstva je bilo glavno poslanstvo tega največjega festivala glasbe in nogometa. Čeprav tudi tistega pravega športnega duha ni manjkalo. Tokrat nam športna sreča ni bila povsem naklonjena, kljub vsemu moramo biti zadovoljni z rezultati, saj nam je prvotni cilj, da ostanemo med osmimi ekipami, ki ne potrebujejo kvalifikacij za nastop na naslednjem svetovnem prvenstvu, tudi uspel. Bojan Prašnikar in vsi fantje, ki so bili člani naše ekipe si zaslužijo en velik, velik hvala. Tudi v glasbenem delu smo izpolnili naša pričakovanja, vsi ki so nastopili, si zaslužijo najvišjo oceno,« pravi nepogrešljivi kapetan ekipe Nani Franc Matjašič. Slovenci pa so dobili še eno priznanje, finalno tekmo med Izraelom in Romunijo, ki so jo po izvajanju enajstmetrovk dobili slednji, sta sodila slovenska sodnika Damir Ozu in Tilen Strgar.

Vsi za enega eden za vse
»Kašno prijateljstvo, sloga, pomoč in spodbuda, ves čas prvenstva. Fantastično vzdušje v ekipi, ki je imela moč ob vsem tem natrpanem tako nogometnem kot glasbenem programu ostati dobre volje od prvega do zadnjega dne. Bili smo kot eden. Izkušnja, ki te napolni z novo energijo. Z eno besedo, bili smo najboljša ekipa. Mi Slovenci!. Sodelovali smo v veliki humanitarni akciji za bolne otroke in to je tudi največja zmaga tega spektakularnega festivala v Moskvi, « je svoje misli strnil slovenska country zvezda, Milan Pečovnik Pidži. Slovenska ekipa v kateri so bili selektor Bojan Prašnikar, Tomaž Klemenčič, Viktor Divjak, Gorazd Ademovič, Borut Semler, Vlado Kokol, Ermin Šiljak, Tadej Brancelj, Luka Novak, Hvalec Andrej, Tomaž Strgar, Miha Guštin Gušti, Martin Pregelj, Anton Dvoršak, Slobodan Maksimovič, Borut Vuk, Matjaž Ul, Sašo Gačnik Svarogov, Miro Todosovski, Nani Franc Matjašič, Nenad Nožič, Darko Taseski, Damir Ozu, Renato Hlade, Miloš Junkar, Aleš Golja, Jaka Lipar, Tomaž Urgl, Sašo Gostinčar, Milan Pečovnik Pidži,in Omar Naber, si zasluži vse čestitke za nastop in dobre rezultate na četrtem svetovnem festivalu nogometa in glasbe »Art Football – Moskva 2014«.

Foto 1: Humane zvzedice – Art Football team Slovenija
Foto 2: Pidži in Gušti sta zaigrala za reprezentanco sveta
Foto 3. Kapetan ekipe Nani Matjašič, Toto Cutugno in Milan Pečovnik Pidži
Foto 4: Omar Naber ob zaključku koncerta
Foto 5: Bilo smo tudi gosti slavnega moskovskega cirkusa ( na sliki: Ermin Šiljak, Borut Semler, Bojan Prašnikar, Vlado Kokol, Slobodan Maksimovič, Borut Vuk, Bojan Prašnikar, Milan Pečovnik Pidži)
Foto 6: Bojan Prašnikar, selektor Humanih zvezdic

V teku sta prodaji dveh slovenskih podjetij. Mercatorja in Telekoma Slovenije. Na prvi pogled se v prvem primeru o prodaji odločajo zasebni lastniki, v drugem država. Vendar pa je razlika zgolj v tem, da je v primeru Telekoma slovenska država neposredno večinska lastnica, v Mercatorjevem pa preko bank, piše Damijan Toplak v Večeru.

Država obvladuje vse večji del slovenskega bančnega sistema, banke pa so ob skupini Pivovarne Laško največje lastnice Mercatorja. In ker se tik pred prodajama – Mercator naj bi bil – hrvaškemu Agrokorju – prodan že do konca junija, Telekom Slovenije do 10. avgusta – vse bolj krepi nacionalni interes, je na mestu vprašanje, ali tudi tokrat poskusa prodaj “nacionalnih draguljev” ne bosta uspešna.

V primeru Telekoma tudi parlamentarni odobritvi navkljub ne. Toda vmes se je v zgolj nekaj letih potencialna kupnina za Telekom prepolovila, za Mercator pa znižala celo za štiri petine glede na njeno najvišjo borzno ceno.

Menda naj bi imeli zagovorniki nacionalnega interesa in tisti, ki nasprotujejo prodajam slovenskih podjetij, trenutno največjo moč in zato izvajajo še zadnje poskuse, da jih preprečijo. Da je tako iz Mercatorja kot Telekoma Slovenije v preteklosti odtekalo na kupe denarja, je javna skrivnost.

Smiselno se je vprašati, zakaj se ti dve družbi sploh prodajata. Očitno zato, ker njuni lastniki nimajo ne dovolj interesa in ne kapitala, da bi ju lahko razvijali naprej. Ne nazadnje pa bi si s prodajo močno popravili bilance, precej bi se lahko razdolžila tudi slovenska država, piše komentator.

Vir: STA

Državni zbor je po odločitvi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v nedeljo podpisal odlok o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev za 13. julij, z današnjim dnem razpuščen. Predsednik DZ Janko Veber bo danes nadaljeval pogovore z vodji poslanskih skupin glede dela DZ po razpustu, medtem pa se večina strank že pripravlja na volitve.

DZ je v nedeljo popoldne Pahorja obvestil, da predloga za novega mandatarja ni. Pahor je takoj zatem podpisal odlok o razpustu DZ in datumu predčasnih volitev. Odlok je že objavljen v uradnem listu. Objavljeno je tudi navodilo Državne volilne komisije za dajanje podpore listam kandidatov za volitve v DZ.

Mandat aktualnih poslank in poslancev bo trajal vse do ustanovne seje novega DZ. Kot je že pojasnil predsednik DZ Janko Veber, iz ene od odločb ustavnega sodišča sledi, da DZ tudi po razpustu ohranja polna pooblastila. Vprašanje pa je, ali bodo odločali na rednih ali izrednih sejah.

Datum volitev lahko spremeni še ustavna presoja odloka, ki jo je napovedala stranka Solidarnost. Čeprav naj bi neuradno zlasti nove stranke upale na uspeh ustavne presoje, saj imajo do julija malo časa za utrditev v političnem prostoru, pa se vse stranke na volitve že aktivno pripravljajo.

Tako so v polnem teku tudi pogovori o povezovanju. Na politični levici bodo potekali ves teden, čeprav za zdaj še ni povsem jasno, kdo se bo s kom povezal. K pogovorom je že povabilo Zavezništvo Alenke Bratušek, s katero se bo verjetno povezala Zares, medtem ko naj bi bil predsednik društva Verjamem Igor Šoltes po nekaterih informacijah bolj naklonjen sodelovanju s SD.

Mandat za pogovore s SD bo v sredo v svoji stranki iskal prvak DeSUS Karl Erjavec. Blizu SD naj bi bila tudi stranka Solidarnost, medtem ko naj bi se Miro Cerar po nekaterih informacijah nagibal k samostojnemu nastopu na volitvah.

Vir: STA

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpustu državnega zbora s ponedeljkom in razpisu predčasnih državnozborskih volitev za 13. julij. Kot je po podpisu odloka v izjavi za medije pojasnil Pahor, je namreč 13. julij v danih razmerah najboljši mogoč datum za predčasne volitve. Državljane je pozval, naj volitve kot pomembno priložnost izkoristijo za naše skupno dobro.

“Glede na datum in način odstopa vlade ter na strogo določene roke za ugotavljanje možnosti za sestavo nove vlade oziroma za razpis predčasnih volitev je 13. julij v teh razmerah najboljši mogoč datum,” je pojasnil Pahor. Znova je poudaril tudi, da datum volitev ni prosta presoja predsednika republike, pač pa da je vezan na ustavo, zakon in poslovnik DZ.

Predčasne volitve so po njegovem mnenju za državo in vse nas “veliko, veliko boljša izbira kot že četrti poskus, da se imenuje mandatar ali tretja vlada v enem samem mandatu državnega zbora”.

Možnosti za razpis volitev v septembru glede na datum in način odstopa vlade ter poslovniške in zakonske roke pa sploh nikoli ni bilo, je dejal Pahor.

Kolikor je po eni strani nehvaležno, da bodo volitve sredi julija, pa je po drugi strani tudi zelo dragoceno, da se bosta sicer dva politično manj aktivna meseca porabila koristno, za pogovore in dogovore o oblikovanju nove vlade, je ocenil. Glede na dosedanje izkušnje pri oblikovanju vlad gre po njegovih besedah pričakovati imenovanje, sestavo in potrditev nove vlade s polnimi pooblastili že sredi septembra.

Sedanje politično dogajanje je po njegovih besedah treba videti tudi v optimistični smeri. Glede na osebne izkušnje ter upoštevajoč mnenja uglednih tako domačih kot tujih strokovnjakov si namreč Pahor, kot pravi, dovoli oceniti, da je Slovenija na pragu izhoda iz gospodarske krize. Zato meni, da imata naslednja sestava DZ in nova vlada priložnost ter odgovornost, da Slovenijo začne vračati med najbolj napredne in zgledne države v Evropi in po svetu.

Glede na relativno ugodne zunanje gospodarske okoliščine, naše dobre in slabe izkušnje z reševanjem krize ter glede na “naše upravičeno pričakovanje, da se končno stvari obrnejo na bolje”, so predčasne volitve pomembna priložnost za našo državo, je še dodal Pahor.

Datum volitev se lahko sicer še spremeni, saj so že ob prvi informaciji, da bi bile volitve lahko med počitnicami, nekateri napovedovali vložitev zahteve za ustavno presojo razpisa volitev.

Državni zbor bo sicer že drugič v zgodovini države predčasno zaključil svoj mandat. Sedanji sklic, ki se je na ustanovni seji sestal 21. decembra 2011, je torej razpuščen po približno dveh letih in pol delovanja. Mandat aktualnih poslank in poslancev bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega DZ.

Sam datum predčasnih volitev pa lahko spremeni še morebiten uspeh napovedane ustavne presoja odloka. Ustavno sodišče je namreč ob nedavni presoji o razpisu referenduma o arhivski noveli presodilo, da bi izvedba referenduma v času takoj po prvomajskih praznikih oziroma počitnicah volivcem otežila uresničevanje volilne pravice. Vendar pa je imel DZ za razpis referenduma čas leto dni, medtem ko je v primeru volitev v DZ treba slediti ustavni določbi, ki pravi, da če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, torej v vsakem primeru v času poletnih dopustov in počitnic.

Vir: STA

V bližini kraja Banjole v hrvaški Istri je v soboto popoldne pri potapljanju na vdih umrl 32-letni Slovenec, je poročal hrvaški spletni portal Index.hr.

Slika je simbolična

Kot so po poročanju portala sporočili iz hrvaškega ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo, je slovenski potapljač utonil v uvali Polje nedaleč od Banjol.

32-letnik se je še z dvema prijateljema, prav tako slovenskima državljanoma, potapljal na dah. Dvojica je opazila, da 32-letnik negibno plava v bližini čolna, s katerim so prišli na potapljanje. Izvlekla sta ga na čoln in ga oživljala, a neuspešno.

Istrski policisti nesrečo še preiskujejo. Po navedbah ministrstva so imeli vsi trije potrebna dovoljenja in tudi pisna potrdila, da so usposobljeni za potapljanje na vdih.

Vir: STA

Številni starejši si ne morejo privoščiti toplega obroka.

V Sloveniji je veliko socialno ogroženih starejših ljudi, a velikokrat ostajajo skriti za svojimi zidovi. Zanje je veliko bogastvo že topel obrok hrane. V Mariboru je po podatkih tamkajšnjega centra za socialno delo okoli 350 starejših uporabnikov, ki dnevno prihajajo na brezplačen obrok.

Podlaga za upravičenost do brezplačnega obroka je odločba o prejemanju denarne socialne pomoči. “Vendar po obroke ne prihajajo vsi. Mesečno beležimo okoli 950 uporabnikov, ki pridejo po brezplačni obrok, od tega jih je okoli 600 dnevno prisotnih. Po pregledu podatkov o številu starejših uporabnikov je le teh okrog 350, ki dnevno prihajajo na obrok,” je za STA povedala v.d. direktorice Centra za socialno delo Maribor Frančiška Premzel, ki pokriva šest občin.

Po sprejetju zakona o uravnoteženju javnih financ so se predvsem materialne pravice starejšim občutno zmanjšale. “Pred letom 2012 je s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejemalo varstveni dodatek in državno pokojnino okoli 4000 starostnikov. V maju 2013 je bilo prejemnikov varstvenega dodatka le še 1188, v letošnjem maju se je to število nekoliko dvignilo,” je pojasnila Premzlova.

Maja letos je varstveni dodatek prejelo 1283 starostnikov. Za 325 starostnikov je center urejal doplačilo stroškov oskrbe v domovih upokojencev in posebnih socialnih zavodih za starostnike v tej starosti. 21 jih koristi oprostitev plačila storitve pomoč na domu. “Verjamem, da to niso vsi pomoči potrebni stari ljudje, da je večina stisk in težav nam neznana in skrita v domačem okolju,” je še dejala Premzlova.

Srečujejo se s starejšimi, ki so žrtve nasilja, a o tem ne želijo govoriti, ker ne želijo pomoči v smislu poseganja služb v družino, saj jih je strah osamljenosti in zapuščenosti. “Naša vključenost in vključenost drugih služb in nevladnih organizacij je tako v teh situacijah dolgotrajnejša in skušamo vsi skupaj blažiti stisko, ki jo doživljajo, in pomagati z uslugami na način, da se starostnik ne čuti samega,” je še dodala.

“Ženska ima 226 evrov pokojnine, strošek javnega stanovanjskega sklada za bivanje pa znaša 237 evrov. Tu je že 11 evrov razlike, kje pa so še elektrika, hrana, osnovne življenjske potrebščine in tako dalje,” je opozoril tudi sekretar območnega združenja Rdečega križa Alojz Kovačič. “Ni več solidarnosti znotraj družin, medgeneracijskega sodelovanja je bistveno manj kot kdajkoli. To generacijo v starosti 70, 80, 85 let spravlja dobesedno v obup.”

Da je v Sloveniji vse več ogroženih starostnikov, ki si ne morejo privoščiti niti spodobnega toplega obroka, opozarjajo tudi v društvu Humanitarček. Nedavno so sprožili akcijo, s katero želijo starejšim od 75 let, ki živijo na območju Maribora in okolice, omogočiti štiri tople obroke na teden.

Vir: STA

Prispevek za obnovljive vire odslej tudi od fosilnih goriv.

Danes je začel veljati akt, s katerim se določajo prispevki za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Ta prinaša novost, namreč odslej bodo prispevek za to plačevali tudi končni odjemalci fosilnih goriv, ne le odjemalci električne energije. Obremenitev slednje ostaja enaka kot doslej.

Da se obremenitve za elektriko ne zviša, se je septembra lani zavezala vlada v odhajanju, potem ko se je tako dogovorila s predstavniki gospodarstva – ta prispevek se je namreč februarja lani zvišal za trikrat, kar je povzročilo pravo razburjenje, sledili so pogovori, ki so vodili do s septembrom uveljavljene med 40 in 47 odstotkov nižjo obremenitvijo. Iz tega naslova se bo v podporno shemo steklo 103,5 milijona evrov.

Ob upoštevanju tega dogovora je tako treba vsa dodatna potrebna sredstva za zagotavljanje podpor v letošnjem letu zagotoviti s prispevki od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote, ki so zakonsko podlago dobili v novem energetskem zakonu. Prispevki od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote bodo v podporno shemo letos znašali 23 milijonov evrov.

V načrtu za delovanje podporne sheme je sicer opredeljena ocena, da bo za zagotavljanje podpor za letos potrebnih 135 milijonov evrov – poleg 103,5 milijona evrov iz naslova električne energije in 23 milijonov evrov iz naslova fosilnih goriv je predvideno, da se bo 8,5 milijona evrov steklo od prodaje električne energije EKO bilančne skupine.

Prihodnje leto bo za zagotavljanje podpor po oceni potrebnih 10 milijonov evrov sredstev več kot letos, torej 145 milijonov evrov. Omejenih 10 milijonov več naj bi se steklo ravno iz naslova prispevkov od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote, izhaja iz gradiva, objavljenega na spletni strani vlade.

Na novo obremenitev so se že odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so poudarili: “Kljub zavezam vlade, da dodatnih obremenitev za industrijo ne bo, je vlada podjetja vnovič obremenila.”

“Skupino energetsko intenzivnih podjetij, ki vključuje steklarje, jeklarje, papirničarje, opekarje, proizvodnjo aluminija in del kemijske industrije linearno obdavčevanje energentov v Sloveniji spravlja na kolena,” so ocenili na GZS.

Čeprav je obremenitev nekoliko nižja od sprva napovedane, pa ne spremeni dejstva, da se “nadaljuje politika dodatnih obremenitev v že tako nekonkurenčnem slovenskem poslovnem okolju”, so poudarili na zbornici.

“Ponovno razočarani gospodarstveniki pričakujejo takojšnje ukrepe na področju razbremenitev, vključno z uresničevanjem zaveze vlade ob sprejemu omenjene uredbe, da bo nemudoma preučila sprejete smernice državnih pomoči za prispevke za obnovljive vire energije, ki bi po prijavi sheme v Bruslju lahko razbremenile najbolj energetsko intenzivne,” so še zapisali na GZS.

Vlada je ta mesec sprejela novo uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Na podlagi uredbe je agencija za energijo pripravila akt, s katerim je določila prispevke za podpore.

Vrednost prispevkov, ki jih plačujejo končni odjemalci električne energije, je sicer različna in odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno-predajnega mesta, kategorije odjemalca in namena porabe energije ter se obračuna na kilovat obračunske moči končnega odjemalca na mesečnem nivoju. Končnemu odjemalcu se zaračuna kot posebna postavka na računu za uporabo omrežja.

Za dobavljena fosilna goriva in daljinsko toploto se prispevek obračuna končnim odjemalcem na megavatno uro (MWh) dobavljene energije in se zaračuna kot posebna postavka na računu za dobavo goriva. Za fosilna goriva, ki se ne prodajajo v enotah, izraženih v MWh, se za določitev vrednosti prispevka na prodajno enoto fosilnega goriva uporabijo energijske vrednosti fosilnih goriv, ki se upoštevajo pri pripravi uradnih statističnih podatkov.

Vir: STA

V Donački se poletju nasmihajo s singlom Na sladoled. Med divjim poskakovanjem po poletnih zabavah jih omamlja misel na ohladitev, pa ne samo s Snežno kepo, ampak tudi s kepico sladoleda.

Tokrat je pri ustvarjanju z idejo o sladoledu in osnovno melodijo pomagal Domen Kumer, Vera Šolinc in Barbara Žerjav sta sestavili besedilo, odličen aranžma in produkcijo pa je uredil nekdanji član Donačke Jani Lipičnik. Z novo skladbo se predstavljajo malo drugače kot je javnost navajena. Na sladoled je namreč zabavna pop skladba s pridihom ritmike iz 80-ih, kar je pri Donački nekaj novega. »Na plesih in zabavah še posebej uživamo, ko si instrumente malce izmenjamo, zaigramo kakšen rock’n roll ali uspešnico iz 80-ih… Takrat, ko Barbi odloži violino in sede za bobne, takrat stopimo v drugi svet, tam vas nagajivo sedaj odpeljemo tudi Na sladoled«, z navdušenjem opisuje predstavnik Matjaž Kitak.

V prihodnjem tednu pa bodo predstavili čisto nov video, posnet s produkcijsko ekipo televizije Golica. »V novem spotu želijo prikazati pozitivno atmosfero in medsebojno povezanost v 80ih letih. Z ekipo Golica TV so na Ptuju posneli prizore, kjer nastopajo plesalke Kluba KUŠ NI ME, Godba na pihala Markovci, rumeni kombi T2 in beli fičo ter še več ostalih rekvizitov, ki nakazujejo tisti čas.« Za spogledovanje med dekleti in fanti je bila lokacija pred Kinom Ptuj odlična, tudi pred mestnim gledališčem so se nekaj časa zadržali, najdlje pa so poplesavali na peš mostu Ptuj.

Davčna uprava RS (Durs) je danes po pošti poslala še drugi in hkrati zadnji sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2013. Zavezanci jih lahko v svojih poštnih nabiralnikih pričakujejo v prihodnjih dneh, v Dursovem elektronskem sistemu eDavki pa so dostopni že danes.

Davčna uprava je prve izračune dohodnine za lani poslala konec marca, ko jih je prejelo 496.641 zavezancev, v današnjem paketu pa je še zadnjih 455.282 izračunov. Skupaj je bilo tako izdanih 951.923 informativnih izračunov dohodnine za leto 2013.

Zavezancem, ki bodo izračune prejeli v naslednjih dneh, na Dursu svetujejo, naj jih natančno pregledajo in preverijo, ali so vključeni podatki o vseh prejetih dohodkih, ki so obdavčeni z dohodnino. Če podatki niso pravilni ali je davčna obveznost izračunana narobe, morajo najpozneje do 30. junija podati ugovor.

Če se zavezanci z informativnim izračunom strinjajo, pa jim ni treba storiti ničesar, saj bo informativni izračun v 30 dneh od odpreme samodejno postal odločba. Preveč plačano dohodnino bodo prejeli na svoje bančne račune 25. julija, če jo morajo doplačati, pa se rok izteče 30. julija.

V današnjem drugem svežnju je 115.164 izračunov oz. 25,3 odstotka z doplačili, 303.167 oz. 66,6 odstotka z vračili in preostalih 36.951 oz. 8,1 odstotka brez vračila ali doplačila dohodnine. Skupni znesek doplačil znaša 41,4 milijona evrov, vračil pa 160,9 milijona evrov. Povprečni znesek doplačila znaša 359 evrov, vračila pa 531 evrov.

Zavezanci, ki do 15. junija na dom ne bodo prejeli informativnega izračuna dohodnine, morajo dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer do 31. julija.

Pri tem na Dursu opozarjajo, da se v letno davčno osnovo za odmero dohodnine štejejo tudi dohodki, prejeti v tujini. Če jih zavezanci niso napovedali že v letu 2013, so jih dolžni napovedati najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun oz. v napovedi za odmero dohodnine.

V letno davčno osnovo pa se ne vključujejo več prejeti dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem in dohodki, doseženi z opravljanjem dejavnosti, če se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Navedeni dohodki so namreč po novem obdavčeni cedularno.

Vir: STA

Cekuta zanikal, da bi sodeloval pri projektu nabave oklepnikov 6X6.

Slikar Jure Cekuta je pred komisijo Krpan zavrnil, da bi s Steyrjem sodeloval pri projektu nabave oklepnikov 6X6. Sodelovanje s Patrio pri projektu 8X8 mu je ponudil Hans Wolfgang Riedl, svoje delo pa je Cekuta, kot je zatrdil, opravil korektno. Z zaslužkom je deloma pokril dolgove, nastale v kampanji pred predsedniškimi volitvami 2002.

Cekuta je na današnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo Krpan ponovno potrdil, da je pogodbeno sodeloval le s Patrio, vendar pa je dogajanje na sodišču, ki ga je na prvi stopnji obsodilo zaradi napeljevanja k zlorabi položaja, označil za “paradoks”. Zatrdil je, da bo dokazal svojo nedolžnost, nato pa bo lahko nadaljeval s svojim umetniškim ustvarjanjem. Meni namreč, da “resnica, pravica in sodstvo nimajo nič skupnega”.

Sodelovanje s Patrio mu je ponudil avstrijski poslovnež Wolfgang Riedl, ki ga je poznal kot dostojnega človeka, bili so tudi družinski prijatelji. Dejstva, da je podpisal pogodbo s finskim podjetjem, resda ni obešal na veliki zvon. Zatrdil je, da je svoje delo svetovanja opravil korektno, pri čemer mu Patria del plačila še dolguje. Dosedanja plačila pa so bila prikazana transparentno, preko ene od avstrijskih bank.

Teh plačil, kot je zatrdil, ni nikomur posredoval naprej, pač pa je z njimi deloma pokril dolg, ki je nastal zlasti leta 2002, ko je kandidiral za predsednika republike. Priznal je, da je še vedno zadolžen, a “veliko manj kot država”.

Sicer pa Cekuto moti, da se posel s Patrio ves čas deklarira kot orožarski posel. Oklepnike je kupila država, zato gre za državniški posel, je pojasnil. In če bi držalo, kar mu očitajo, bi bila po njegovih besedah tudi država kriminalna. Ob tem pa je spomnil, da je finsko sodišče na prvi stopnji predstavnikom Patrie izreklo oprostilno sodbo.

Cekuta je potrdil, da so ga v družbi Riedla v njegovi galeriji obiskali tudi predstavniki Patrie, zavrnil pa namige, da bi organiziral kakšne sestanke. Tudi sicer se je v letih svojega ustvarjanja srečeval z ljudmi zelo različnih poklicev, od kuharjev in gozdarjev do estradnikov in politikov, tudi iz tujine. Dober prijatelj je bil tudi z nekdanjim predsednikom republike Janezom Drnovškom, ki ga je označil za “največjega poštenjaka v slovenski politiki”.

Je pa Cekuta ob tem izrazil osebno prizadetost zaradi po njegovih besedah lažnivih izjav nekaterih drugih slovenskih politikov. Tako po besedah Cekute ni res, da se z predsednikom SDS Janezom Janšo nista nikoli srečala, prav tako ni res, da se z Milanom Kučanom ne bi osebno poznala. Prav tako je Cekuta potrdil, da sta se s tožilcem Andrejem Ferlincem srečala v Mariboru in kakih sto metrov sprehodila skupaj.

DZ je preiskovalno komisijo na zahtevo 30 poslancev SDS in NSi ter nepovezanega poslanca Ivana Vogrina odredil konec septembra lani. S parlamentarno preiskavo želijo ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri prodaji podjetja Sistemska tehnika podjetju Viator&Vektor v času vlade Antona Ropa.

Vir: STA

Predsednik republike Borut Pahor je danes na srbsko-slovenskem gospodarskem forumu v Beogradu dejal, da obstaja velika verjetnost, da bo kmalu razpisal predčasne parlamentarne volitve, verjetno bodo sredi julija, tako da bi Slovenija lahko dobila vlado s polnimi pooblastili v začetku septembra oziroma najkasneje oktobra.

“Kot lahko zdaj ocenim postopke v slovenskem parlamentu, menim, da obstaja velika možnost, velika verjetnost, da bom kmalu razpisal parlamentarne volitve, ki bi lahko bile, če parlament ne bo drugače odločil, sredi julija. To bi pomenilo, da bi Slovenija lahko imela vlado s polnimi pooblastili že v začetku septembra, najkasneje oktobra,” je dejal.

Pahor je poudaril, da je polna operativnost pomembna za nadaljnje gospodarske projekte in privatizacijo v državi.

Predsednik Pahor sicer zaključuje uradni obisk v Srbiji. Danes se je udeležil slovensko-srbskega gospodarskega foruma, ogledal pa si bo tudi območje, ki so ga nedavno prizadele poplave.

Vir: STA

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o napotitvi motorizirane čete Slovenske vojske s 120 pripadniki, ki bodo sodelovali pri odpravljanju posledic poplav v BiH. Četa je danes že odpotovala iz mariborske vojašnice generala Maistra.

Motorizirana četa, ki je del regionalnih rezervnih sil Euforja, se bo skladno s sklepom vlade v obdobju od 1. junija do najdlje 20. junija začasno integrirala v enote Euforja, ki bodo sodelovale pri odpravljanju posledic naravne ujme v BiH, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Kot so danes sporočili z obrambnega ministrstva, bodo pripadniki Slovenske vojske predvidoma do 14. junija sodelovali v mednarodni aktivnosti, ki bo zaradi naravne nesreče sestavljena iz dveh delov: najprej bodo potekale mednarodne vojaške vaje pod poveljstvom Euforja, katerih cilj je integracija čete v večnacionalni bataljon regionalnih rezervnih sil, nato pa bodo pripadniki teh sil sodelovali pri odpravljanju posledic poplav.

Slovenska vojska letos v regionalne rezervne sile Euforja za obdobje šestih mesecev zagotavlja četo, ki jo sestavljajo pripadniki prve in logistične brigade ter 430. mornariškega diviziona. Motorizirana četa, opremljena za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, bo po končani integracijski vaji pomagala lokalnemu prebivalstvu, civilnim oblastem in institucijam pri odpravi posledic nedavnih poplav in plazov.

Razdeljevali bodo pomoč prebivalstvu, vzpostavljali tabore, omogočali začasno namestitev, čistili naplavine, izvajali dekontaminacijo in preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, nadzirali in pregledovali prehodnosti komunikacij ter izvajali zaščitne ukrepe ob možni prisotnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Četa bo opremljena z različnimi bojnimi in terenskimi vozili, opremo za vzorčenje vode in zemlje, kemijskim in veterinarskim laboratorijem, različno zaščitno opremo, sestavljajo pa jo tudi pripadniki za medicinsko oskrbo in oddelek za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, so še sporočili z Morsa.

Z Rdečega križa Slovenije pa so danes sporočili, da so v BiH in Srbijo poslali že 650 ton humanitarne pomoči. Od tega je šlo v BiH 127 pošiljk s skupno težo 500 ton, v Srbijo pa 26 pošiljk, težkih 150 ton.

Vir: STA

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o napotitvi motorizirane čete Slovenske vojske s 120 pripadniki, ki bodo sodelovali pri odpravljanju posledic poplav v BiH. Četa je danes že odpotovala iz mariborske vojašnice generala Maistra.

Motorizirana četa, ki je del regionalnih rezervnih sil Euforja, se bo skladno s sklepom vlade v obdobju od 1. junija do najdlje 20. junija začasno integrirala v enote Euforja, ki bodo sodelovale pri odpravljanju posledic naravne ujme v BiH, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Kot so danes sporočili z obrambnega ministrstva, bodo pripadniki Slovenske vojske predvidoma do 14. junija sodelovali v mednarodni aktivnosti, ki bo zaradi naravne nesreče sestavljena iz dveh delov: najprej bodo potekale mednarodne vojaške vaje pod poveljstvom Euforja, katerih cilj je integracija čete v večnacionalni bataljon regionalnih rezervnih sil, nato pa bodo pripadniki teh sil sodelovali pri odpravljanju posledic poplav.

Slovenska vojska letos v regionalne rezervne sile Euforja za obdobje šestih mesecev zagotavlja četo, ki jo sestavljajo pripadniki prve in logistične brigade ter 430. mornariškega diviziona. Motorizirana četa, opremljena za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, bo po končani integracijski vaji pomagala lokalnemu prebivalstvu, civilnim oblastem in institucijam pri odpravi posledic nedavnih poplav in plazov.

Razdeljevali bodo pomoč prebivalstvu, vzpostavljali tabore, omogočali začasno namestitev, čistili naplavine, izvajali dekontaminacijo in preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, nadzirali in pregledovali prehodnosti komunikacij ter izvajali zaščitne ukrepe ob možni prisotnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Četa bo opremljena z različnimi bojnimi in terenskimi vozili, opremo za vzorčenje vode in zemlje, kemijskim in veterinarskim laboratorijem, različno zaščitno opremo, sestavljajo pa jo tudi pripadniki za medicinsko oskrbo in oddelek za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, so še sporočili z Morsa.

Z Rdečega križa Slovenije pa so danes sporočili, da so v BiH in Srbijo poslali že 650 ton humanitarne pomoči. Od tega je šlo v BiH 127 pošiljk s skupno težo 500 ton, v Srbijo pa 26 pošiljk, težkih 150 ton.

Vir: STA

V Evropi je od četrtka mogoče uradno zahtevati izbris določenih osebnih podatkov iz spletnega iskalnika Google. Ameriški tehnološki velikan je evropskim državljanom t. i. pravico do pozabe omogočil, potem ko mu je to sredi meseca naložilo Sodišče EU.

Da bi izpolnil zahtevo sodišča, je Google objavil poseben spletni obrazec, s katerim lahko evropski državljani zahtevajo izbris nekaterih osebnih podatkov, ki jih o njih zbere iskalnik.

V obrazcu morajo prosilci navesti, kdo so, katere povezave želijo izbrisati in zakaj. Identiteto morajo dokazati z digitalno kopijo osebnega dokumenta, prav tako pa morajo obrazec elektronsko podpisati. Prošnje bo osebno preveril nekdo pri Googlu in ne bodo obravnavane avtomatično, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Google ni želel podati ocene, koliko časa bo vzel izbris, bo pa na to vplivala tudi narava prošnje oz. če bo šlo za povsem jasne primere.

Izbris je sicer mogoč le, če so podatki v iskalnih rezultatih zastareli ali napačni. Ker pa bi izbris v nekaterih primerih lahko vplival na legitimen interes javnost, je sodišče zapisalo tudi, da je potrebno najti pravično ravnotežje med tem interesom in pravico do zasebnosti.

Google je v ta namen oblikoval poseben posvetovalni odbor. V njem sedijo šef spletnega velikana Google Eric Schmidt, ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedia Jimmy Wales ter strokovnjaki za spletno etiko, pravo, zaščito podatkov in svobodo izražanja.

Ob odločitvi sodišča so se po eni strani pojavile bojazni, da bi z zlorabo pravice do pozabe lahko prišlo do cenzure interneta. Na drugi strani pa zagovorniki odločitve pravijo, da gre za velik korak naprej na področju varovanja osebnih podatkov. Ob tem poudarjajo, da izbris ne bo mogoč v primeru, ko interes javnosti prevladuje nad pravico posameznika, kot je na primer pri javnih osebnostih.

Vir: STA

Ko je že kazalo, da bo današnji dan usoden še za zadnji Slovenki, saj je najprej Jakupovićeva morala priznati premoč tretje nosilke Siniakove (CZE), ki je slavila s 6.2,7.5, je mlada, obetavna Tamara Zidanšek v zadnjem dvoboju dneva proti Avstrijki Moserjevi pred dobro zasedenimi in danes tudi glasnimi tribunami centralnega stadiona, po velikem boju uspela, po obratu v tretjem nizu, slaviti pomembno zmago.

Preostale četrtfinalistke so še Kreicikova(CZE), Abanda(CAN),Neuwirth(AUT),Gonzales(PAR) in Jorovićeva(SRB).

V igri dvojic sta v četrfinalu presenetljivo izpadli drugi nosilki Čurovićeva (SRB) in Bolgarka Kostova, drugih presenečenj pa ni bilo, saj so se v polfinale uvrstile vse preostale nosilke

Turnir se bo jutri nadaljeval s četrtfinalnimi dvoboji med posameznicami in polfinalnima dvobojema v igri dvojic, Prvi dvoboji se bodo začeli ob 11h, Tamara pa bo igrala s tretjo nosilko Siniakovo ob 15h.

Singles Main Draw

Doubles Draw

Order of Play

Ob polnoči se je iztekel 14-dnevni rok, v katerem so imeli poslanci možnost predlagati kandidate za mandatarja. Edini, ki je v tem času javno predstavil svoj predlog, je bil Ivan Vogrin, ki pa potrebnih podpisov poslancev ni uspel zbrati. S tem se bo DZ seznanil na izredni seji.

Vogrin, ki je za mandatarja predlagal ekonomista Dušana Radonjiča, je namreč uro pred iztekom roka novinarje seznanil, da mu je podpis za vložitev kandidature namenil le nepovezani poslanec Borut Ambrožič.

Ves čas je sicer trdil, da ima zagotovljenih dovolj podpisov, na Twitterju je pred dnevi celo zapisal, da jih ima 16. Svojo obljubo, da bodo kandidaturo Radonjiča podprli, so po njegovih zadnjih navedbah snedli nepovezana poslanca Ivan Simčič in Matjaž Zanoškar, poslanci PS Jože Velikonja, Tina Komel, Lejla Hercegovac, Stanko Stepišnik, Branko Ficko in Saša Kos ter Alojzij Potočnik, član poslanske skupine nepovezanih poslancev. Vogrin bi sam tako prispeval še 11. glas. Predlog za novega mandatarja so lahko do polnoči sicer predlagale poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Predsednik DZ Janko Veber je že v torek napovedal, da se bo DZ, če ne bo vložen noben predlog za novega mandatarja, s tem seznanil že danes. S tem bo začel teči 48-urni rok, v katerem lahko 10 poslancev ali poslanska skupina DZ predlagajo sklep za morebitni tretji krog volitev mandatarja.

Tega roka ni mogoče podaljševati, zato bo seja, na kateri se bo DZ seznanil s tem, ali se opravi tretji krog ali ne, v nedeljo ob 12. uri, je pojasnil Veber. Če bo tak predlog sprejet, bo DZ o morebitnem predlogu za mandatarja lahko odločal najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh.

Če predlogov ne bo, bo DZ o tem obvestil predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Prvi možni datum za predčasne volitve je 13. julij.

V poslanskih skupinah so sicer ves čas zatrjevali, da Vogrinovemu predlogu niso naklonjeni, saj da se zavzemajo za čimprejšnje predčasne parlamentarne volitve, čeprav naj bi neuradno nekatere stranke računale na uspeh napovedane ustavne presoje odloka o razpisu volitev, če bodo te razpisane v počitnicah.

Vir: STA

Pošta Slovenije bo v petek izdala sklop priložnostnih poštnih znamk, med katerimi je tudi t.i. olimpijska znamka najboljše slovenske smučarke Tine Maze, dobitnica dveh zlatih olimpijskih medalj. Ob tej priložnosti bo potekala v petek tudi promocija znamke v domačem kraju Tine Maze, v Črni na Koroškem, so sporočili iz Pošte Slovenije.

Promocijo olimpijskih znamk, ki bo v petek ob 11. uri v kulturnem domu v Črni, pripravljajo Koroško filatelistično društvo, Občina Črna na Koroškem, Osnovna šola Črna na Koroškem in Pošta Slovenije.

V Pošti Slovenije je izdajanje t.i. olimpijske znamke z motivi slovenskih športnikov, ki na olimpijskih igrah osvojijo zlate medalje, stalnica. Kot pojasnjujejo na Pošti Slovenije, so to ene najbolj iskanih in cenjenih znamk tako med filatelisti kot tudi med priložnostnimi zbiratelji znamk v Sloveniji in v svetu.

Pošta Slovenije je leta 2012 izdala znamko ob zlati olimpijski medalji Urške Žolnir, leta 2008 je izšla znamka z motivom Primoža Kozmusa. Prvi slovenski znamki, posvečeni zlatim olimpijcem, pa sta izšli leta 2000, na njiju pa so Iztok Čop in Luka Špik ter Rajmond Debevec.

Leta 2010 je Pošta Slovenije izdala tudi dve znamki z dobitnicama olimpijskih medalj, ki nista bili zlati. Petra Majdič je takrat osvojila bronasto medaljo v prav posebnih okoliščinah, Tina Maze pa leta 2010 dve srebrni, kar je bil na omenjenih igrah največji slovenski uspeh. Tako bo Tina Maze tokrat dobila že drugo znamko.

Tokratna olimpijska znamka Tine Maze bo izšla v mali poli z 10 znamkami, na podlagi fotografije Mateja Družnika pa jo je oblikoval Edi Berk.

Vir: STA

Spletni velikan Google nadaljuje s svojim razvojem avtomobilov, ki ne potrebujejo šoferja in zadnje čudo na štirih kolesih šoferja povsem izloča iz vsakega posredovanja na cesti. Ima namreč le gumb za vžig in začetek poti, nima pa krmila, zavor ali pedala za plin.

Avtomobilček prijaznega videza, podoben vozilu za golf, poganja električni motor, doseže pa lahko hitrost mopeda oziroma okrog 40 kilometrov na uro. Za nekaj, kar povsem izključuje človeški dejavnik znotraj vozila, ki ni na tračnicah, je morda tudi to prehitro. Google namerava izdelati 100 takih vozil, ki pa ne bodo v prosti prodaji.

Vozilo je mogoče poslati kamor koli s pomočjo aplikacije na mobilnem telefonu, prežeto je z laserskimi in radarskimi senzorji, ki “vidijo” za dve nogometni igrišči naprej in se lahko pripravijo na ovire ali težave.

Sistema za avtomatično krmarjenje in zaviranje sta dva – če se eden slučajno pokvari -, za potnike pa je na voljo tudi zaslon, ki kaže pot.

Google tovrstna brez-šoferska vozila razvija že od leta 2005, za zdaj pa so večinoma le zanimivost, saj še ni bilo junaka, ki bi se spustil v prometni kaos mest, kot je Los Angeles, ali po neobljudenih krajih prepuščen na milost in nemilost tehnologije.

Vir: STA

Opolnoči se bo iztekel 14-dnevni rok, v katerem lahko poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo kandidaturo za novega mandatarja. Poslanec Ivan Vogrin predlaga ekonomista Dušana Radonjiča in trdi, da ima zagotovljene podpise za vložitev kandidature. A sta za zdaj znana le dva – morebitna kandidatura bo očitno jasna tik pred zdajci.

Podpis k Radonjičevi kandidaturi je prispeval nepovezani poslanec Borut Ambrožič, večina poslanskih skupin pa predlogu ni naklonjena. Le iz PS so sporočili, da se jim predlog zdi zanimiv in se bodo o njem danes dopoldne posvetovali člani sveta stranke.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so sicer nekoliko previdni in so sporočili, da napovedane kandidature Radonjiča ne bodo komentirali, dokler ne bo podprta s podpisi desetih poslancev.

DZ bo o morebitnem predlogu za novega mandatarja odločal predvidoma v ponedeljek. Če predloga ne bo, se bo DZ sestal že v petek. Tedaj bo začel teči 48-urni rok za morebiten tretji krog.

Kljub temu, da se večina strank javno zavzema za čimprejšnje volitve, pa naj bi neuradno nekatere računale na uspeh napovedane ustavne presoje odloka o razpisu volitev, če bodo te razpisane v počitnicah. Volitve bi lahko bile že 13. julija. Vendar se ta termin lahko zavleče v konec tega poletnega meseca, če bi bil predlog za mandatarja vložen in bi DZ o tem odločal tudi v tretjem krogu.

Medtem pa se na predčasne volitve nekatere stranke že pospešeno pripravljajo. Tako bo po sredinem svetu stranke NSi danes predstavila program, s katerim bo nastopila na predčasnih volitvah.

Vir: STA

Izšel je najnovejši videospot Modrijanov za skladbo z naslovom ZADNJIČ NOCOJ.

Zadnjič nocoj je nov valček Modrijanov. Življenje je neločljivo povezano tudi z minljivostjo. Prav vsakdo ima izkušnjo, da se je moral posloviti od ljubljene osebe. Pesem Zadnjič nocoj je bila napisana za Rokovega očeta. Pred več kot dvajsetimi leti je storil nekaj najpomembnejšega in najlepšega, kar je mogel storiti. Roku je kupil harmoniko in ga navdušil za domačo glasbo.

Pesem bo krasila novo zgoščenko, ki bo izšla čez dobre tri tedne.

Izvajalec: MODRIJANI
Naslov skladbe: Zadnjič nocoj
Glasba: Rok Švab
Besedilo: Jože Galiča
Aranžma: Rok Švab

Spot si lahko ogledate na tej povezavi

Predsednik republike Borut Pahor je prepričan, da je med slabimi možnostmi najboljša ta, da so predčasne volitve 13. julija. Vsako morebitno odlašanje z odločitvijo za mandatarja, ki ne bi bilo uspešno, bi volitve zamaknilo na 20. ali 27. julij, kar bi bilo še slabše, meni. Poslance poziva, naj razmislijo, s kakšnim motivom iščejo mandatarja.

Kot je na novinarski konferenci dejal Pahor, mora kot predsednik republike absolutno spoštovati integriteto državnega zbora. “Vsak poslanec ima pravico, ki je nihče ne sme stigmatizirati ali celo jemati,” je o pravici poslancev, da lahko predlagajo kandidata za mandatarja, dejal Pahor.

Ob tem dodaja, da poslanci poznajo njegova stališča, zakaj zdaj ni koristno iskati mandatarja za vsako ceno. Lahko pa seveda po njegovih besedah poslanci presojajo različna mnenja. “Tako kot sem jaz dolžan odgovarjati ljudem, tako morajo tudi oni,” pravi Pahor. Po njegovih besedah morajo po svoji vesti razmisliti o tem, ali si sedaj prizadevajo za mandatarja za sestavo nove vlade, ker ocenjujejo, da ima ta možnost potrebne politične večine in bo lahko v primeru izvolitve tudi izpolnil pričakovanja do rednih volitev, ali pa poslanci s tem kljub njihovi pravici samo poskušajo privesti do tega, da volitve ne bodo 13., temveč 20. ali 27. julija.

Pahor je ob tem vnovič poudaril, da nima možnosti samovolje, da bi podaljševal čas pred razpustom parlamenta in razpisom predčasnih volitev. Ko ugotovi, da se razpusti parlament, mora, kot pravi, predčasne volitve razpisati v najkrajšem možnem času. “Nisem prepuščen lastni presoji, kdaj bi bile volitve najkoristnejše, temveč sem vezan na ustavne, zakonske in poslovniške roke,” je poudaril.

Kot je pojasnil, je edina diskrecija, ki jo ima, to, da je skrajšal svoj rok, v katerem lahko predlaga mandatarja, kar je storil po zagotovilu vodij poslanskih skupin, da novega mandatarja ne bodo iskali. Tako je omogočil, da so lahko volitve 13. julija, saj bi v nasprotnem primeru najverjetneje v avgustu. 13. julij sicer po njegovih besedah “še zdaleč ni primeren čas”, toda možnosti za razpis volitev v septembru ni. Ob tem je spomnil, da smo imeli v tem mandatu že tri poskuse oblikovanja vlade, tako je med slabimi izbirami zdaj najbolj koristno, da gremo na predčasne volitve.

Glede napovedane vložitve ustavne presoje v primeru volitev v juliju Pahor pravi, da nima nič proti, če bo kdo zahteval presojo ustavnosti, saj bomo imeli tako “jasnejše principe in navodila za ravnanje v prihodnje”. Ob tem je pojasnil, da so ustavni pravniki na posvetu pri njem pojasnili, da so volitve v juliju dopustne, v avgustu pa manj primerne. “Ali so nedopustne, bo odločalo ustavno sodišče, če bo kdo vložil to zahtevo,” je dejal. Obenem pojasnjuje, da v nasprotju z referendumom za volitve ni nikjer določen kvorum.

Pahor je vnovič poudaril, kako pomembno je za Slovenijo, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili, ki se bo lahko lotila tudi potrebnih reform. “Mislim, da Slovenija potrebuje vlado, ki upravlja in vodi državo, vlado, ki ima zaupanje, ki ga dobi na volitvah,” je dejal.

Na vprašanje, ali se mu zdi prav, da vlada brez polnih pooblastil po evropskih volitvah predlaga kandidata za komisarja, Pahor odgovarja, da se je pozanimal o pravnih okvirjih. “Če bi prišlo zaprosilo za nominacijo kandidata za komisarja v času, ko posle opravlja vlada z omejenimi pooblastili, je ta dolžna – čeprav polnih pooblastil nima – na vladi razpravljati o kandidatu, sprejeti odločitev in s to odločitvijo seznaniti komisijo,” je dejal. Ob tem pa Pahor opozarja, da bi bilo z vidika političnega ugleda države neprimerno, če bi naslednja vlada s polnimi pooblastili spremenila predlog, ki bi ga podala sedanja vlada, ki opravlja tekoče posle. Zato se Pahor zavzema, da poslanske skupine vladi pomagajo izbrati ime kandidata, ki bo uživalo splošno naklonjenost politične in širše javnosti.

Vir: STA

Slovenska vojska (SV) vzpostavlja posebno enoto, ki bo skrbela za kibernetsko obrambo slovenskih vojaških sistemov. Osemčlanski Center za kibernetsko obrambo vzpostavljajo kot odgovor na vse večje grožnje, ki pretijo računalniškim sistemom, poleg tega pa je tovrstna zaščita tudi visoko na prioritetni listi zveze Nato.

Glavne naloge enote bodo usposabljanje, analiza varnostnih tveganj, sodelovanje pri zaznavanju in odpravi posledic incidentov, izvajanje analiz napadov in sodelovanje na vojaških vajah kibernetske varnosti doma in v tujini, so pojasnili v generalštabu Slovenske vojske. Ekipa bo sestavljena iz dveh pripadnikov stalne sestave in šest pripadnikov prostovoljne pogodbene rezerve.

Njene naloge bodo sicer omejene le na zaščito vojaških sistemov in izvajanje obveznosti do zavezništva, ne pa tudi varovanja pomembne infrastrukture, kot je na primer energetika.

“Veljavna zakonodaja in področni predpisi nam ne dajejo nikakršnega mandata za delovanje zunaj lastnega komunikacijsko informacijskega sistema,” je dejal predstavnik Slovenske vojske za odnose z javnostmi Marko Prvinšek.

Morebitne druge pristojnosti bo po njegovih besedah opredelila Nacionalna strategija kibernetske varnosti, za katero pa je zadolžena medresorska delovna skupina, ki jo vodi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

V SV so trenutno v postopku iskanja ustreznega kadra. “Znotraj strukture Slovenske vojske nam primanjkuje pripadnikov s specifičnimi in zahtevnimi znanji, s področja varnosti računalniških omrežij, obvladovanja računalniških varnostnih tveganj in odprave posledic incidentov v kibernetskem prostoru, zato iščemo kandidate v zunanjem okolju,” je dejal Prvinšek.

Kot je še dodal, v Natu na področju zagotavljanja kibernetske varnosti velja načelo najšibkejšega člena v verigi. “Zavezništvo izpostavlja svoje zahteve predvsem na področju lastne komunikacijsko informacijske infrastrukture, kjer moramo izpolnjevati vsaj minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti. Skrb za nacionalno komunikacijsko in informacijsko infrastrukturo pa je obveznost in pravica države članice, ki mora sama na nacionalnem nivoju vzpostaviti potrebne entitete za svojo varnost,” je povedal.

Vir: STA

Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je na novinarski konferenci sporočil, da za novega mandatarja predlaga ekonomista Dušana Radonjiča. Vogrin je danes ponovil, da ima za vložitev kandidature zagotovljenih več kot dovolj podpisov, ni pa razkril, ali te podpise dejansko tudi že ima.

Za vložitev kandidature so sicer potrebni podpisi desetih poslancev, Vogrin pa je že v torek na Twitterju zapisal, da jih ima 16. Dejal je, da bodo vloženi do četrtka do polnoči.

Kdo so poslanci, ki naj bi prispevali podpise, naj bi Vogrin razkril danes, a se to ni zgodilo, saj ne želi, da novinarji “kogar koli mrcvarijo”.

Vogrin pravi, da je program usklajen s skupino poslancev in kandidatom za mandatarja. Ob 13. uri bo sestanek s prvo poslansko skupino, s PS, kjer se bo mandatar tudi predstavil in poslance poskušal prepričati, da je človek dejanj, je dejal Vogrin.

Dejal je še, da si je skupina samostojnih poslancev zadala strategijo, po kateri so prepričani, da je treba postaviti ekspertno vlado, ministre pa bi predlagale poslanske skupine glede na število poslanskih mandatov. Predvideva, da bi bili štirje iz SDS, po dva iz PS in SD, dva bi prispevali tudi nepovezani poslanci, po enega pa DeSUS, SLS in DL. Koliko jih pripada NSi, ni povedal Vogrin ni predviden za člana v ministrski ekipi, ker tudi ne želi biti, je dodal.

Vogrin je sicer že v torek dopoldne na novinarski konferenci zatrjeval, da ima dovolj poslanskih podpisov za vložitev kandidature, čeprav je hkrati dejal, da poslanci podporo obljubljajo, ne da bi sploh poznali ime kandidata.

Rok, v katerem lahko poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo novega mandatarja, se izteče v četrtek opolnoči. Poslanske skupine so sicer že zatrdile, da predloga ne bodo podale, zato je bila Vogrinova napoved, da bo kandidaturo vložil s podpisi desetih poslancev za nekatere presenečenje. Vogrin in Radonjič pa sta danes poudarjala, da sta sledila predvsem kritikam dejstva, da bi lahko predčasne parlamentarne volitve, do katerih bi prišlo zaradi odstopa aktualne premierke Alenke Bratušek, padle v julij, torej v čas počitnic.

Vir: STA

Različne organizacije in društva so v preteklih dneh na poplavljena območja v BiH, Srbijo in na Hrvaško poslale več sto ton najrazličnejše materialne pomoči. V Rdečem križu so v dobrem tednu odposlali skoraj 900 palet pripomočkov, Karitas pa ponoči na prizadeta območja pošilja še sedem kontejnerjev. Zbiranje humanitarne pomoči se medtem nadaljuje.

Kot so sporočili iz Rdečega križa Slovenije, so z območnimi enotami v Bosno in Hercegovino v dobrem tednu poslali 112 pošiljk pomoči oziroma 70 ton najrazličnejše materialne pomoči, v Srbijo pa je Rdeči križ poslal 20 pošiljk oziroma 40 ton materialne pomoči.

Pomoč je vsebovala spalne vreče, zložljive postelje, posteljnine, ležalne podloge, gumijaste škornje, osebne higienske pripomočke, plenice za otroke in odrasle, vodo, hrano, žepne svetilke, zaščitne maske za obraz, zaščitne rokavice in dezinfekcijska sredstva za roke, so zapisali na Rdečem križu.

Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Danijel Starman ob tem pravi, da so odzivi na pomoč, ki jo pošilja Slovenija, zelo pohvalni. Njegov kolega iz Rdečega križa BiH mu je v telefonskem pogovoru sporočil, da so jim Slovenci daleč največ pomagali, pohvale pa dobiva tudi iz Srbije, je povedal.

Slovenska karitas je medtem za pomoč prizadetim zbrala že 121.914,75 evrov. Kot so pojasnili, so do sedaj posredovali po 50.000 evrov za BiH in Karitas Srbije. Sredstva bodo uporabljena za nakup hrane, vode in higienskih pripomočkov za družine, ki so v zbirnih centrih, zdravila, vzpostavljanje minimalnih pogojev za vračanje in bivanje v poplavljene domove s poudarkom na starejših in drugih ranljivih skupinah.

V prejšnjem tednu sta šla s Karitas dva kontejnerja pomoči v Srbijo in BiH, danes ponoči jih gre še sedem v BiH. Torej skupaj devet kontejnerjev v skupni vrednosti 66.000 evrov, so sporočili iz organizacije in napovedali, da so za naslednji teden že načrtujejo štiri nove kontejnerje. V Karitas so še pojasnili, da bo v prvi fazi pomoč celotnega apela Caritas Internationalis namenjena 40.000 osebam v BiH in Srbiji.

Tudi humanitarno društvo Adra Slovenija je dobrem tednu dni zbiranja materialne pomoči za ogrožene v poplavah na Balkanu dostavilo in razdelilo 114 ton pomoči v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH, na poti pa sta še dva konvoja pomoči. Konvoja potujeta v Bijeljino, Brčko, Dervento in Bosanski Šamac, vsebujeta pa 26 ton pomoči v obliki hrane, vode, sanitetnega in higienskega materiala, postelj, čistilnih sredstev, lopat in oblačil, so sporočili iz društva.

Opozarjajo sicer, da sedaj sledi faza čiščenja in obnove, za kar potrebujejo denarna sredstva. Adra Slovenija zbira denarno pomoč preko različnih načinov. V Mariboru, Borovnici, Celju in Krškem so odprta tudi zbirna mesta, kamor lahko ljudje prinesejo pripomočke za pomoč prizadetim.

Pomagajo tudi slovenski Lions klubi. Kot so sporočili, je 1400 slovenskih članov srbskim, bosanskim in hrvaškim lionom poslalo 1400 parov škornjev, 1400 kompletov posteljnine, zagotovili pa so tudi 55 naprav za izsuševanje vlažnih prostorov. Pošiljke so že na poti, Srbija ter Bosna in Hercegovina pa sta ob tem s slovensko pomočjo pridobili vsaka še po 60.000 dolarjev mednarodne pomoči svetovne Lions organizacije LCI, so še zapisali v organizaciji.

Humanitarne organizacije in razna društva, ki so zbirala pomoč, niso le sama odhajala na poplavljena območja, ampak jim je logistično podporo nudila tudi Slovenska vojska. Ta je doslej na poplavljena območja poslala dva konvoja pomoči, prvega prejšnji torek, drugega v soboto zjutraj. Prvi konvoj je štel 13 vozil in 32 pripadnikov Slovenske vojske, drugi pa 16 vozil in 40 pripadnikov, so za STA pojasnili na ministrstvu za obrambo. Spomnili so še, da so na poplavljena območja za pomoč pri reševanju odšla dva vojaška helikopterja.

Sredstva za ljudi na poplavljenih območjih v Srbiji, BiH in na Hrvaškem bodo sicer v Sloveniji v prihodnjih dneh zbirali tudi na dobrodelnih koncertih in drugih prireditvah. Mestna občina Ljubljana bo dobrodelni koncert organizirala 3. junija na Kongresnem trgu. Ob tem bodo popolnoma zaprli Slovensko cesto, na kateri bodo parkirani tovornjaki za zbiranje sredstev in donacij.

Žrtvam poplav bodo pomagali tudi igralci. V nedeljo, 1. junija, bo ob 20. uri v Mini teatru monokomedija Domna Valiča v režiji Mateja Mijatovića z naslovom Zapornik št. 3.2.3, Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) pa bo s priznanimi slovenskimi stand up komiki ter glasbeniki dobrodelni koncert pripravilo nocoj na Odru pod zvezdami.

Vir: STA