V UKC Maribor je potekalo celodnevno srečanje Posvet o paliativni oskrbi – Gradimo mostove k ljudem. Namen dogodka je bil spodbuditi prepoznavanje potreb po paliativni oskrbi, prepoznavanje elementov mreže, ki že delujejo, utrjevanje medsebojnih povezav in podporo pri nadaljnjem strokovnem delu.
Posvet je organiziralo Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe z namenom povezovanja strokovne in laične javnosti in prepoznavanjem potreb po ustrezni ureditvi paliativne oskrbe v državi in povezovanja med deležniki. Posveta se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, ki je dejal, da je potrebno začeti tudi debato o evtanaziji, krepitvi paliativne in da ljudi, ki so neozdravljivo bolni, ne potiskamo v institucije, temveč jim omogočimo, da ostanejo do konca svojega življenja doma, kar je nekako nakazalo, da politika podaja “žogico” zdravstvenim strokovnjakom, da jasno izrazijo svoja stališča in pripravijo smernice pri čemer je čutiti, da pri tej temi politika in stroka nimata enakih pogledov. Več v izjavi direktorja UKC Maribor, dr. Vojka Flisa.
Po besedah direktorja Flisa so prav za to takšna srečanja izjemno pomembna, ker je potrebno širšo družbo opozoriti, da imamo najprej neko dolžnost do teh ljudi, ki potrebujejo takšno oskrbo in šele potem razpravljati o problemu evtanazije. In to so razlogi, zakaj je potrebna širša razprava o paliativni oskrbi, ki ne vključuje zgolj stroko. Največji problem paliativne in dolgotrajne oskrbe so finance, prav tako za mobilne ekipe paliativne oskrbe, ki bi naj bile porazdeljene po regijah. “Zdaj, kar se tega tiče, nimamo nikakršnih zakonskih virov,” doda Flis. “Na človeški ravni se spotaknemo in tu je potrebno narediti korak naprej in ne na institucionalni ravni s sprejemanjem dodatnih zakonov, ki jih nato nikoli ne spravimo v življenje,” zaključi Flis. Obisk mag. Dejana Židana pa direktor UKC Maribor razume kot nek signal, da se je družba o teh problemih pripravljena pogovarjati drugače kot so se o teh zadevah pogovarjali doslej.
Predstojnica Oddelka za onkologijo v UKC Maribor, dr. Maja Ravnik je prepričana, da paliativni oskrbi manjka predvsem organizacija na družbenem nivoju. Več v videu.
Državna koordinatorica za paliativno oskrbo dr. Mateja Lopuh je povedala, da za učinkovito delovanje poleg strokovnega znanja za katerega se zavezuje Združenje in državna koordinacija, da ga bo delilo in gojilo in vzgajalo med slovenskimi zdravniki in medicinskim osebjem, nujno potrebujejo določena finančna sredstva. Mobilne enote potrebujejo zagonska sredstva tudi v opremi. Več o tem pa v priloženem videu.
Zaenkrat mobilna enota paliativne oskrbe deluje zgolj v okviru jeseniške bolnišnice, ki jo vodi prav Lopuhova. Enota zagotavlja 24-urno pripravljenost vseh sedem dni v tednu. Po besedah Lopuhove bolniki in svojci najbolj cenijo stalno številko, kamor vedno lahko pokličejo, saj svojci ob zadostni podpori zmorejo veliko. “To je ena redka lastnost v Sloveniji, na katero moramo biti ponosni, jo spodbujati. Nikakor jih ne smemo pustiti samih, ampak še več naporov vložiti v to, da bodo to oskrbo zmogli,” je zaključila Lopuhova.
Za delovanje ene mobilne enote, ki naj bi po državnem programu pokrila območje s 100.000 prebivalci, bi potrebovali okoli 350.000 evrov letno ter opremo, kot so vozilo, prostori in medicinski aparati.
