Aktualne oddaje

    Oddaja Na glas: ...

    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili  40 let delovanja CATV Selnica-Ruše ter njihov položaj in ponudbo danes. Gostje v oddaji so bili Janez Vahen, tehnični direktor CATV Selnica – Ruše, Darko Dolinšek, direktor CATV Selnica – Ruše, in Bojan Knaver, predsednik Društva KRS. Izvedeli smo več o nastanku CATV Selnica-Ruše, čemu so se takrat […]

    The post Oddaja Na glas: Od televizije, interneta do telefonije na CATV Selnica-Ruše ob njihovi 40-letnici appeared first on Lokalec.si.

    15. redna seja o...
    V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 14. 11. 2024. The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Muta (14. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    15. redna seja o...
    V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 21. 11. 2024. The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (21. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si lahko ogledate 14. redno sejo OS Občine Muta, ki je potekala 10.10.2024. The post 14. redna seja OS Občine Muta (10.10.2024) appeared first on Lokalec.si.

Politika vodenja občine Ruše postaja vedno bolj zaskrbljujoča za dobrobit občank in občanov. Kot smo lahko že mediji začutili, ruški županji Urški Repolusk ni znana kultura komuniciranja, prav tako ji očitno ni poznana poslovna kultura, tokrat do Mestne občine Maribor, s katero so prekinili komunikacijo vezano na priključitev na čistilno napravo v Dogošah, račun pa bodo na koncu plačali občani Ruš.

Mestna občina Maribor je namreč Občini Ruše ponudila eno izmed rešitev za težavo z odpadnimi vodami s tem, ko so jim ponudili priključitev na Centralno čistilno napravo v Dogošah, a iz občine Ruše se niso znali držati niti dogovorjenega na sestanku, da bodo svojo odločitev javili do dogovorjenega termina.

Aquasystems. Vir: Google maps

Aquasystems. Vir: Google maps

Podžupan Mestne občine Maribor, Samo Peter Medved je na zadnji seji mestnega sveta občine Maribor pojasnil. “Na pobudo Nigrada je bil v marcu sestanek, na katerem so bili prisotni predstavniki Občine Ruše. Razpravljali smo o širitvi kanalizacijskega omrežja, tudi v sosednje občine. Dogovor je bil, da do 31. marca sporočijo svoje stališče glede širitve, oziroma priključitve na mariborski sistem. Predvideno je bilo, da nekje 11. aprila podpišemo skupno pismo o nameri. Vendar do tega ni prišlo. Zato sem naročil pripravo dopisa, da mariborska občina v nadaljevanju več ne računa na priključitev ruške občine,”.

Samo Peter Medved, podžupan MO Maribor

Čemu bi lahko pripisali tako neprofesionalen odnos Občine Ruše do sosednje občine, ki je ponudila eno izmed rešitev nam ni znano, prav tako kot občini Maribor tudi nam na zastavljena vprašanja na občini Ruše vse do danes niso odgovorili.

Županja je v svojem predvolilnem programu in izjavah celo dejala, da je ena glavnih nalog v njenem mandatu ureditev kanalizacije. Zavlačevanje in neukvarjanje s težavo kanalizacije in dejstva, da Občina Ruše potrebuje čistilno napravo, ne bo prineslo nič dobrega, še najmanj občanom. Več časa kot bo ruška občina porabila za odločitve, več možnosti obstaja, da bodo davek za te napačne odločitve plačevali občani Ruš, z višjo položnico.

Prav tako občini Ruše ne kaže nič dobrega v Selnici ob Dravi, saj je tamkajšnja čistilna naprava v trenutnem stanju premajhna, da bi se lahko celotne Ruše priključile, dograditev pa bi vsekakor povečala stroške, ki jih bodo na koncu plačali Rušani s položnico.

V primeru, da se ne bodo odločili niti za to možnost, jim ostane le še izgradnja lastne čistilne naprave, oziroma obnove trenutnih delujočih. Zavlačevanje po odločitvi tako ne bo prineslo nič dobrega. Morda bi se za to težavo moral najbolj zavzemati podžupan Andrej Pliberšek, ki je strokovnjak na tem področju, a kaj to pomaga, če očitno Občina Ruše ne premore osnovne komunikacije s sosednjo občino.

V mariborskem Henklu, ki je sicer del istoimenskega globalnega koncerna, so včeraj slovesno zagnali novo napravo za predčiščenje industrijskih odpadnih voda. Kot je ob odprtju 4,7 milijona evrov vredne naložbe, ki se ga je udeležil tudi predsednik Borut Pahor, povedal direktor družbe Christof Vollstedt, ta kaže na njihovo zavezanost okolju.

Vir: Henkel Slovenija

Vir: Henkel Slovenija

Ker si klasične čistilne naprave v osrčju mesta ne bi mogli privoščiti, jim je projekt po Vollstedtovih besedah predstavljal še večji izziv. V podjetju morajo namreč dnevno očistiti do 20 ton odpadnih voda, v katerih so ostanki kozmetičnih izdelkov, to pa morajo narediti na način, ki ni moteč za okoliško prebivalstvo.

“Zato smo se skupaj z našim koncernom odločili za najnovejšo tehnologijo, ki temelji na zaprtem sistemu in ne na odprtih bazenih, v njem pa se molekule obdelujejo tako, da jih je lažje ločiti od vode,” je pojasnil prvi mož mariborskedružbe, ki je z okoli 700 zaposlenimi eden največjih delodajalcev v regiji.

Henkel v Mariboru proizvede skoraj 50.000 ton mase za kozmetične izdelke, ki jo v obliki končnih izdelkov pošljejo v več kot 30 držav po vsem svetu. Po Vollstedtovih besedah se v podjetju zavedajo, da lahko na trgu uspejo le tista podjetja, ki razvijajo inteligentne procese za proizvodnjo in s tem zadostijo željam strank, da dobijo najboljšo kakovost za najboljšo ceno, pri tem pa mora biti celotna veriga tudi okolju prijazna.

Družba zato v Mariboru ves čas izboljšuje proizvodnje procese, da gre za pomemben del koncerna, ki ima sicer sedež v Düsseldorfu, pa je ob današnjem odprtju dejal tudi podpredsednik pred dvema letoma ustanovljene verige Henkel Global Supply Chain s sedežem v Amsterdamu, katere del je tudi mariborskatovarna, Matthias Czaja.

Kot je povedal, je Henkel v zadnjih petih letih na lokacijo v Mariboru vložil skoraj 35 milijonov evrov, skupaj s tokratno investicijo pa že blizu 40 milijonov evrov. To po njegovem dokazuje, da ima mariborska tovarna svetlo prihodnost, in da v koncernu nanjo ne računajo le v naslednjih letih, pač pa upajo na uspešno zgodbo kar v naslednjih desetletjih.

Prav takšnih zagotovil je bil najbolj vesel mariborski župan Saša Arsenovič, ki se je prav tako udeležil odprtja, predsednik Borut Pahor pa je v nagovoru čestital Henklu za 140-letno tradicijo, kar kaže na poslovno uspešnost, ki vzbuja upanje za nadaljnji razvoj in nove naložbe tudi v Sloveniji. Tudi s svojim prihodom na odprtje je želel podpreti tuje naložbe v naši državi, še posebej pa ga veseli, da odprtje čistilne naprave kaže na trajnostno naravnanost podjetja.

V Henklu nikoli ne izdajajo poslovanja posameznih družb, pa tudi sicer bi bile številke glede na to, da je mariborsko podjetje zadnja leta del večje verige, ki centralno upravlja vse potrebe in zaloge materialov, popačene. Je pa Vollstedt, ki je vodenje podjetja prevzel oktobra lani, povedal, da so znova uspešno rasli in ustvarili več kot 250 milijonov različnih proizvodov. Tudi v zadnjem letu so za nekaj ljudi povečali število zaposlenih.
Vir: STA