Stevija, sladka ali medena zel, sladki list ali paragvajski med, vse to so imena za rastlino, ki se že stoletja uporablja kot sladilo in v zdravilne namene. Dolgo časa je veljalo, da ni varna za uporabo in je bila marsikje celo prepovedana. Danes je veliko študij, ki dokazujejo njene izjemne lastnosti. Odlično se obnese tudi v naši klimi, na gredicah ali v loncih.
Stevija je grmiček, do okoli pol metra širok in visok in kar je pomembno – brez bolezni in škodljivcev. Gojenje je nezahtevno in primerno tudi za začetnike. V vsaki bolje založeni vrtnariji dobite sadike stevije. Ko jo enkrat imate si jo zlahka razmnožujete sami s potaknjenci.

Glavni listni pridelek dobimo tik pred cvetenjem zgodaj jeseni. Takrat so listki zaradi že nižjih temperatur najslajši in to je čas za našo »žetev«. Listke posušimo v toplem, zračnem in temnem prostoru, shranimo jih v steklenih kozarcih in zmeljemo tik pred uporabo.
Že od nekdaj velja, da stevija krepi imunski sistem, ima protibakterijsko in protiglivično delovanje, pomaga pri težavah s kandido, ker ne vsebuje kalorij je v pomoč pri hujšanju.
Uporabnost je raznolika: sveži listki za napitke, dodajamo jo k zelenjavnim in mesnim jedem, solatam, kašam. Suhe listke največkrat uporabljamo za napitke in sladice ter pri negi zob.

Odlične napitke si lahko pripravimo za poletni čas. V večji kozarec za vlaganje damo vejice melise (mete) in stevije, prelijemo z vodo in pustimo čez noč. Če želimo lahko dodamo tudi narezano sadje, na primer jagode, ananas, maline. Pred uporabo dodamo po želji še led in že imamo odlično osvežilno pijačo. Za odrasle lahko vodo nadomestimo z vinom. Pa na zdravje.

Avtorica: Metka Ternjak Gomboc