Splošno maturo je v spomladanskem roku letos uspešno opravilo 5461 dijakov četrtih letnikov oz. 97,26 odstotka (lani 93,92 odstotka dijakov četrtih letnikov). Vse točke je na maturi zbralo 15 maturantov, na mednarodni maturi pa 10 slovenskih dijakov. Rok za ugovore je 15. julij, za prijavo na jesenski rok splošne mature pa 13. julij.
Poleg dijakov so maturo opravljali še 21-letniki, kandidati z maturitetnim tečajem in odrasli, v prvem poskusu je tako maturo letos uspešno opravilo 5562 kandidatov oz. 96 odstotkov vseh, ki so prvič pristopili k maturi (lani 5305 ali 92,41 odstotka), kažejo danes objavljeni podatki Državnega izpitnega centra.Splošno maturo je v celoti ponovno opravljalo 96 kandidatov (lani 131), med njimi jih je bilo uspešnih 30 oz. 31,25 odstotka (lani 24,43 odstotka). Negativne ocene je popravljalo 244 kandidatov (lani 297), 165 oz. 67,62 odstotka jih je ocene popravilo (lani 64,65 odstotka). Ocene že opravljenih maturitetnih izpitov je izboljševalo 132 kandidatov, uspešnih je bilo 95 oz. 71,97 odstotka (lani 75,9 odstotka).
Maturitetno spričevalo s pohvalo prejmejo kandidati, ki so zbrali od 30 do 34 točk, taka sta bila letos 302 maturanta (julija lani 280), med njimi je 185 deklet in 117 fantov. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 15 kandidatov (lani 11).
Na II. gimnaziji Maribor, ljubljanski Gimnaziji Bežigrad ter Gimnaziji Kranj pa so potekali tudi izpiti mednarodne mature, ki jih je skupaj opravljalo 64 dijakov iz Slovenije in 28 tujcev. Med njimi je 62 zlatih maturantov, vse točke je doseglo 10 dijakov, od tega trije iz Kranja, šest iz Maribora in en iz Ljubljane.
Med 154 kandidati, ki splošne mature niso opravili, jih ima eno negativno oceno 71 ali 46,1 odstotka, dve negativni oceni 63 ali 40,91 odstotka, tri ali več negativnih ocen pa 20 oz. 12,99 odstotka kandidatov. Na jesenski rok splošne mature se lahko prijavijo še do torka. Pisne izpite bodo opravljali med 24. in 31. avgustom, do 3. septembra pa razpisani še ustni izpiti. Z rezultati jesenskega roka splošne mature bodo kandidati seznanjeni na šolah 16. septembra.
Poklicno maturo pa je prvič v celoti uspešno opravilo 8058 oz. 93,58 odstotka kandidatov (lani 92,59 odstotka). Maturitetnih spričeval s pohvalo za izjemen splošni uspeh je bilo 552 (lani 388). Najvišji možni splošni uspeh, 23 točk oziroma 20 točk, je letos doseglo 179 kandidatov (lani 112). Maturitetna spričevala in obvestila o uspehu so kandidati prejeli na šolah že minulo sredo, še kažejo podatki Državnega izpitnega centra.
Rok za prijavo na jesenski termin poklicne mature je bil minuli četrtek. Pisni del izpitov v jesenskem izpitnem roku bo med 24. in 31. avgustom, do 3. septembra pa bodo šole izvajale tudi ustne izpite. Kandidati bodo z uspehom na jesenskem izpitnem roku poklicne mature seznanjeni na srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih 9. septembra.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je na novinarski konferenci povedala, da rezultati “predstavljajo predvsem jasno popotnico”, kako se soočati s covidom-19 v prihodnje. Po njenem mnenju je treba zagotoviti “vse možne pogoje” za izobraževanje v prostorih šol, ne glede na epidemiološko sliko. Zagotovila je, da so se kot vlada po odpiranju šol po novem letu zavezali, “da ima šolanje v prostorih šole prioriteto in da se bodo vsi ostali ukrepi prilagojeni temu”.
Kljub temu pa je posvarila, da prihodnost ni odvisna zgolj od rešitev šol in ministrstva, ampak od vsakega posameznika. “Zato na tem mestu še enkrat poziv k premisleku glede cepljenja, glede vseh ostalih ukrepov, ki jih je treba spoštovati, zato da bomo lahko res izobraževanje peljali in nadaljevali v prostorih šol,” je dejala.
Priprave na prihodnje šolsko leto že tečejo, pripravljeni pa moramo biti na različne scenarije. “Vsi si želimo, da se izobraževanje v jeseni začne in ostane v prostorih šole. Verjamem pa, da se vsi skupaj hkrati zavedamo, da je to v prvi vrsti predvsem odvisno od nas samih. Mi smo tisti, ki v resnici kontroliramo virus,” je povedala in dodala, da virus lahko nadziramo le s cepljenjem.
Predsednica državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc je povedala, da so decembra lani objavili vsebinske prilagoditve za letošnjo maturo, rezultati pa so po njenem mnenju pokazali, da so bile “prave, potrebne in utemeljene”.
“Letošnje prilagoditve in priprave nam dajejo tudi zelo dragocene izkušnje, če bo po kakšnih prilagoditvah še potrebno posegati tudi v prihodnje. Tisto, za kar se v komisiji posebej zahvaljujemo, je tvorno sodelovanje z dijaki, ki jih je predstavljala Dijaška organizacija Slovenije, šolskim vodstvom in pedagoškimi delavci v šolah, s katerimi smo imeli možnosti in tudi potrebo za sodelovanje. Če to sodelovanje ne bi bilo vzpostavljeno, potem zagotovo prilagoditve in potek same splošne mature letos ne bi bil takšen in brez težav, kakršnega smo lahko spremljali,” je dejala.
Predsednik državne komisije za poklicno maturo Boris Dular je izpostavil pomembnost izobraževanja v šolah in opravljanja prakse v živo za dijake poklicnih srednjih šol. Čeprav gre za različni maturi, je po njegovem mnenju pomembno, da se rezultate predstavlja skupaj, saj sta obe “enakovredna stebra v srednjem izobraževanju”. Usklajeno so delovali tudi pri načinu izvedbe mature, kar je bilo po njegovem mnenju letos ključnega pomena.
Vir: STA