Ledena ujma je v začetku februarja v gozdovih naredila za 194 milijonov evrov škode. Posekati bo treba sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, je danes v Ljubljani izpostavil prvi mož Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Kar 660 hektarjev gozda bo treba posekati popolnoma in tam na novo zasaditi drevje.

Po najnovejših ocenah je vremenska ujma poškodovala dobrega pol milijona hektarjev gozda. Zavod za gozdove ocenjuje, da bo treba posekati sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, kar je mnogo več od prvih približnih ocen, ki so kazale na poškodovanost štirih milijonov kubičnih metrov lesa.

Oražem je ocenil, da je zadnja ocena bolj ali manj dokončna, lahko se zgolj še nekoliko poveča, saj so nekatera območja še vedno nedostopna. Zavod je namreč škodo ocenjeval s terenskim ogledom, saj vreme ni dopuščalo ocene iz satelitskih posnetkov.

Finančna škoda ima več vidikov. Kot je pojasnil Oražem, so ocenili, kakšna je škoda glede na razvrednoten les, kakšni bodo povečani stroški zaradi spravila, kakšen izpad donosa. V škodo je vključenih tudi 19 milijonov evrov, ki bodo potrebni za sajenje dreves, za vzpostavitev prevoznosti in gradnjo gozdnih prometnic. V finančno škodo pa ni všteta škoda z naslova ekoloških ali socialnih funkcij gozda.

Zaradi sanacije se obetajo tudi dodatne zaposlitve brezposelnih gozdarjev. Na zavodu za gozdove jih bodo potrebovali predvsem za evidentiranje pri pripravi sanacijskega načrta ter pri spremljanju izvajanja. “Vzamemo vse, ki so na prostem trgu delovne sile. Potrebovali bi jih več sto,” je dejal Oražem.

Škodo je zavod ocenjeval s terenskim popisom, saj vreme ni dopuščalo zadostne kakovosti satelitskih posnetkov. Dobrih 30 odstotkov poškodovanih dreves je iglavcev, ki so najbolj problematični, saj jih je zaradi možnosti prenamnožitve lubadarjev treba hitro spraviti iz gozda, 70 odstotkov pa listavcev. Posredna škoda zaradi podlubnikov je lahko v naslednjih letih bistveno večja.

22 odstotkov od sedmih milijonov kubičnih metrov poškodovane lesne mase je v državni lasti, ostalo v zasebni.

Za dele gozda, ki so najbolj polomljeni, bo zavod izdal generalne odločbe. Vsak lastnik gozda lahko začne sam sanirati gozd, pred tem mora le obvestiti revirnega gozdarja. Zavod že izvaja tudi tečaje za varnejše delo v gozdu. Trenutno imajo povpraševanja za več kot 60 tečajev.

Na zavodu so pogledali tudi škodo po vetrolomu in žledolomu v zadnjih 50 letih. Ta škoda skupaj ne dosega niti prve ocene letošnje škode, torej štirih milijonov kubičnih metrov. Oražem je ob tem pojasnil, da je okoli 400 delavcev za sanacijo poškodb gozda v Brkinih, kjer je bilo polomljenega 700.000 kubičnih metrov lesa, potrebovalo štiri leta.

Od omenjenih 194 milijonov evrov škode predstavlja 73 milijonov škoda zaradi manjvrednosti lesa, povečani stroški poseka so ocenjeni na 49 milijonov evrov, izpad prirasta poseka v 30 letih je ocenjen na 29 milijonov evrov.

Oražem je pojasnil, da dobivajo veliko ponudb tudi od podjetij iz tujine, ki se ukvarjajo s področjem sanacije gozdov. Oglasilo se jih je že več deset, povečini iz Avstrije. Veliko lastnikov gozdov, ki mora sanirati škodo, je tudi v tujini ali pa se ne morejo sami lotiti tega dela. Oražem jim svetuje, naj se obrnejo na izvajalce za ta dela.

Je pa prvi gozdar opozoril, da bodo lastnikom, ki poškodovanih iglavcev ne bodo odstranili pravočasno, izdali odločbe o izvršbi. “Poskrbeti moramo za to, da se ne bo škoda, ki sedaj znaša 200 milijonov evrov, čez nekaj let zvišala na 400 milijonov,” je bil jasen Oražem.

Za obnovo popolnoma poškodovanih gozdov bosta potrebna okoli dva milijona sadik. Trenutno jih je v Sloveniji pol milijona.

Oražem računa, da bo sanacija trajala od tri do pet let. “Lahko jo podaljša prenamnožitev podlubnikov. Obseg je izjemen, a ne neobvladljiv,” je dodal.

Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko je pojasnila, da sklad gospodari z 235.000 hektarji državnih gozdov ter da v večini gozdove izkoriščajo koncesionarji. S sanacijo so že začeli.

Vir:STA

Društvo Ekologi brez meja s podjetjem Dinos v marcu pripravlja tretjo izvedbo akcije Star papir za novo upanje. Potekala bo med 17. marcem in 30. aprilom, in sicer v vseh vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah, k sodelovanju pa so vabljeni tudi vsa podjetja in organizacije ter vsa ostala javnost.

Polovico zbranih finančnih sredstev bodo organizatorji akcije namenili vsem prijavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki bodo zbirale star papir, del bodo podarili v dobrodelne namene, manjši del pa bo šel za druge okoljevarstvene projekte Ekologov brez meja.

Projektu se lahko pridruži vsak posameznik, in sicer tako, da podari odvečne zaloge starega in arhivskega papirja. Na ta način lahko pomagamo tudi k zmanjševanju sečnje gozdov, saj bo ves tako zbrani papir šel v reciklažo.

Da bo akcija potekala čim bolj nemoteno, se je potrebno najkasneje do 31. marca nanjo prijaviti na spletni strani http://ebm.si/p/star-papir2014/?kam=prijava.

vir STA

V Benetkah se je danes uradno začel tradicionalni beneški karneval. Organizatorji pričakujejo, da bo pisani spektakel glasbe, ulične umetnosti in kulture v naslednjih dveh tednih obiskalo več sto tisoč ljudi. Številne obiskovalce pritegnejo predvsem veličastne maske in pisani kostumi, ki so stalnica beneškega karnevala.

Karneval vsak februar Benetke spremeni v prizorišče ulične umetnosti s plesnimi točkami, koncerti, razstavami, filmskimi predstavami in glasbenimi prireditvami. Med tradicionalnimi vrhunci karnevala bo 23. februarja “Polet angela”. Pri tem dogodku v angela oblečeno mlado Benečanko z vrvjo spustijo z zvonika bazilike svetega Marka na istoimenskem trgu.

Pri tem bo letos sodelovala tudi piranska princeska, ki se je lani odmevno spustila z zvonika piranske stolnice na Tartinijev trg. Glas o spustu princeske z zvonika, ki so ga lani v Piranu organizirali prvič, je očitno segel v same Benetke. Piranska princeska bo tako skupaj s Giuseppejem Tartinijem in Tartinijevo mamo na odru sredi Trga sv. Marka pričakala angela in mu nato izročila vrečko piranske soli.

Karneval, ki letos poteka pod sloganom “Fantastična narava”, se bo zaključil 4. marca.

vir:STA

Financiranje volilne kampanje bo na tokratnih volitvah v Evropski parlament prvič potekalo po spremenjenih, zaostrenih pravilih, ki jih je DZ sprejel lani. Stranke sicer večinoma napovedujejo skromno volilno kampanjo, ki jo nameravajo v glavnem financirati z lastnimi sredstvi.

Za financiranje volilne kampanje za volitve v Evropski parlament se smiselno uporablja zakon o financiranju volilne in referendumske kampanje s to razliko, da lahko stranke na evropskih volitvah sredstva pridobivajo tudi iz prispevkov državljanov drugih članic EU.

Zakon določa, da donacije fizičnih oseb ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Sloveniji po podatkih statističnega urada za preteklo leto (ta je lani znašala dobrih 1500 evrov). Pri tem lahko gotovinski denarni prispevek znaša največ 50 evrov, medtem ko morajo biti višji prispevki vplačani preko bank, hranilnic ipd.

Kot prispevek za volilno kampanjo se poleg denarnega prispevka šteje vsak nedenarni prispevek, brezplačna storitev in prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev ali prodaja blaga organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki slednjega postavljajo v ugodnejši položaj kot druge koristnike storitev oziroma kupce blaga. Se pa kot prispevek za volilno kampanjo ne šteje delo, ki ga za organizatorja volilne kampanje opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.

Organizator lahko za volilno kampanje najame posojilo, to pa mora biti odobreno pod enakimi pogoji kot veljajo za vse ostale. Pri tem mora zadnji obrok posojila zapasti pred 30. dnem pred oddajo poročila o financiranju volilne kampanje.

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki ne smejo financirati volilne kampanje, lahko pa jo pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.

Za financiranje volilne kampanje je treba odpreti poseben račun

Če je organizator volilne kampanje politična stranka, lahko ta na poseben račun, odprt za potrebe volilne kampanje, sredstva prenese s svojega transakcijskega računa, vendar največ v višini predpisanih stroškov volilne kampanje za volitve v Evropski parlament, ki ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.

Prispevke, ki so organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s zakonom, je dolžan organizator volilne kampanje najpozneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene.

Omenjeni poseben transakcijski račun mora organizator volilne kampanje odpreti najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja, pri njem pa mora biti označeno, da gre za račun “za volilno kampanjo”. V vsakem primeru mora račun odpreti, preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.

Na omenjenem računu mora zbirati vse sredstva za volilno kampanjo, prav tako mora z njega plačevati vse stroške zanjo. Račun mora zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.

Najpozneje v 15 dneh po zaprtju računa mora organizator volilne kampanje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti tudi poročilo o financiranju volilne kampanje.

Uspešnejši organizatorji volilne kampanje imajo pravico do povračila stroškov

Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v Evropskem parlamentu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.

Pravico do povračila dela stroškov imajo tudi tisti organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj dva odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi, in sicer v višini 0,17 evra za dobljeni glas.

Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje, dokončno revizijsko poročilo pa pošlje DZ.

Organizatorju volilne kampanje, ki za več kot deset odstotkov prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se delno povračilo zmanjša za polovico, pravico do delnega povračila pa izgubi, če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.

Če za več kot deset odstotkov dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači stranka, se ji za čas enega leta za polovico zmanjšajo sredstva, ki se ji izplačujejo iz proračuna na podlagi zakona, ki ureja financiranje strank. Stranka pa lahko pravico do financiranja tudi izgubi, in sicer če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.

Stranke napovedujejo skromno volilno kampanjo

V vseh strankah, iz katerih so poslali odgovore na vprašanja STA, poudarjajo, da načrtujejo skromno oziroma nizkoproračunsko kampanjo, ki jo nameravajo financirati večinoma iz lastnih sredstev, računajo pa tudi na donacije posameznikov.

V PS si namesto z visokimi oglaševalskimi stroški želijo podporo pridobiti predvsem s kandidati, v SD pa stavijo na neposreden stik z ljudmi in solidarnostna dejanja.

Na delo na terenu in neposreden stik z volivci stavijo tudi v NSi in SLS. V DL izpostavljajo tudi vsebinsko inovativnost.

V DeSUS na evropskih volitvah ne bodo nastopili, zato stroškov s kampanjo ne bodo imeli, bodo pa podprli kandidaturo Iva Vajgla.

Odgovor SDS STA še čaka.