Mario Lorentz je danes v CEZAM – u Ruše predstavil diplomsko nalogo na temo proučevanja strukturnih sprememb v razvoju turizma v Rušah pod vplivom političnih in gospodarskih sprememb v Sloveniji, v različnih gospodarskih dejavnostih.
Po njegovih besedah so Ruše in Ruška industrija bili z ločitvijo Slovenije od Jugoslavije leta 1991 zelo prizadeti, ker je bila njena industrija osredotočena na jugoslovansko tržišče. Zato Ruška občina od takrat išče nova tržišča in nove gospodarske priložnosti. Ena od gospodarskih dejavnosti je tudi turizem, ki se pojavi kot potencialno pomemben gospodarski dejavnik.
Tema diplomske naloge, ki jo je predstavil, je proučevanje strukturnih sprememb v razvoju turizma v Rušah pod vplivom političnih in gospodarskih sprememb v Sloveniji, in sicer v različnih gospodarskih dejavnostih. K temu je dodal: “Koncept razvoja občine Ruše od leta 1996 uporabljam kot kriterij za oceno razvoja turizma v Rušah, pa tudi proučevanje potencialov za nadaljnji razvoj turizma.”
Razen znanstvene literature in podatkov Statističnega urada Slovenije, je pri izdelavi diplomskega dela kot vir uporabljal tudi razgovore z domačini, ki imajo bodisi izkušnje ali bodisi poznajo to področje.
Iz virov, ki jih je pridobil sledi, da je do leta 2008 bilo v občini Ruše predstavljenih več različnih projektov katerih cilj je bil razvoj turizma kot osnova za izboljšanje privlačnosti kraja. To število projektov se je še povečevalo, vendar pa je ponudba zmogljivosti turistične ponudbe, posebej ponudbe hotelskih storitev (števila nočitev) zaostajala za povpraševanjem, učinek turizma na prihodek v občini pa je bil zanemarljiv. Iz rezultatov sklepa, da turizem tudi danes v Rušah ni pomemben gospodarski dejavnik. Ob tem pa je podal tudi svoje mnenje: “To je po mojem mnenju posledica odnosa lokalnega prebivalstva do turizma in sposobnost lokalne politike za doseganje dogovorov in sodelovanja z občani Ruš. Morda je razlog tudi v nezadovoljivi povezavi Ruš z ostalimi občinami v regiji, pa tudi v nezadovoljivi podpori temu delovanju na nivoju zveze slovenskih občin. Kar manjka Rušam so povezave navzven in usklajeno trženje turistične ponudbe in celostne strategije turistične strategije. To se je pokazalo tudi pri organizaciji predvidene Univerzijade 2013.”
Vso njegovo videnje o turizmu Ruš, pa je v diplomskem delu zapisal tako: “V Rušah je tako zadnja leta poudarek na industriji, ne na turizmu. Tudi tuja vlaganja in raven plač kažejo, da bo industrija tudi v prihodnosti igrala pomembno vlogo. V primerjavi z Mariborom in Slovenijo se je stopnja brezposelnosti povečevala sorazmerno. Vendar pa je razvoj industrije zaradi krize 2008 vendarle treba jemati s previdnostjo. Stopnje brezposelnosti v industriji se povečujejo, tako tudi izseljevanje prebivalstva iz gospodarsko ogroženih regij. Zaradi tega se je treba vprašati ali ne bi bilo modro turizem še naprej razvijati. Občina razpolaga z velikim številom privlačnih naravnih danosti, še posebno na Pohorju, ki še niso izkoriščene kar vse govori v prid temu, da turizma ne bi smeli opuščati. Pravzaprav veliko investicij v turizem (Hotel Veter, Športni park,…) v zadnjih letih govori v prid temu, da občina Ruše računa na turizem tudi v prihodnosti.”
