Vlada je danes finančnega ministra Uroša Čuferja pooblastila za pogovore z EBRD in EIB o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic razdejanja, ki sta ga v teh dneh v državi povzročila sneg in žled. O višini škode je po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana še prezgodaj govoriti, največ pa je je na infrastrukturi in v gozdovih.

“Obe banki imata za primer naravnih katastrof zelo ugodna, tudi 25-letna posojila,” je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Židan ter dodal, da morajo ministrstva oceno škode, ki je nastala pri subjektih in gospodarskih službah pod njihovo pristojnostjo, pripraviti v 14 dneh.

Možnost novih posojil bodo vključili tudi v program razvoja podeželja 2014 – 2020, ki je še v usklajevanju z EU. “Kar nekaj milijonov bo, ki bodo omogočili, da v srednjeročnem obdobju do leta 2020 letno peljemo ukrepe za sanacijo slovenskega gozda,” je povedal Židan.

V gozdu sta žled in led povzročila pravo razdejanje. Poškodovanega je 480.000 hektarov gozda oz. 4,155 milijona kubičnih metrov mase. Ocena je zelo približna, saj je hoja po gozdu smrtno nevarna in tudi gozdarji ne smejo iti globlje v gozd, je povedal Židan. Zaprtih je 6330 kilometrov gozdnih cest, to je 93 odstotkov vseh. Najhujše je stanje na območju Kranja in Postojne.

Z občinami že potekajo pogovori, da bi predčasno prejele 3,7 milijona evrov sredstev, ki jim pripadajo za vzdrževanje gozdnih cest. Lastnikom gozdov pa bo vlada pomagala tudi s spremembami zakona o gozdovih, s katerimi se bo denar od davka na nepremičnine preusmeril v gozd, predvideva pa tudi spremembe pri prevoznicah, da bo mogoče uničeni les lažje potegnili iz gozda.

O uničenem lesu je Židan še povedal, da že prihajajo poslovne ponudbe za organizacijo grozdov lastnikov in proizvajalcev različnih lesenih proizvodov.

Škoda je izredno velika tudi na infrastrukturi. Na področju državnih cest je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela za slabih devet milijonov evrov škode, medtem ko je škode na železniški infrastrukturi za 20 milijonov evrov.

Na nekaterih območjih je elektrifikacija železniških prog popolnoma uničena, zato tam, kolikor je mogoče, električne lokomotive nadomeščajo z dizelskimi. Med prioritetami pri obnovi infrastrukture je Omerzel izpostavil vzpostavitev povezave z Luko Koper in dejal, da bi prve dizelske lokomotive tovor iz Luke Koper lahko odpeljale že v petek.

Omerzel je pojasnil, da je infrastruktura zavarovana, tako da se bo njena sanacija financirala predvsem z naslova zavarovanj. Prav tako je zavarovan tudi del železniške infrastrukture, medtem ko bo sredstva za sanacijo državnih cest treba iskati v okviru proračuna in dolgoročnih posojil.

Škoda na elektrodistribucijskem sistemu, ki je nastala zaradi žleda in podrtih dreves, po prvih ocenah znaša približno 27 milijonov evrov, medtem ko je je na prenosnem sistemu Elesa za 10 milijonov evrov. Danes predstavljene ocene škode so sicer prve in bodo v prihodnjih dneh najverjetneje narasle.

Na območju Elektra Ljubljana je, kot je dejal Omerzel, 753 kilometrov poškodovanih daljnovodov in 1278 poškodovanih stebrov in drogov. Na območju Elektra Celje je 760 kilometrov poškodovanih daljnovodov, na območju Elektra Primorske pa 295 kilometrov. Eles pa ima 41 poškodovanih stebrov.

“Zaenkrat zagotavljamo stabilen elektrodistribucijski sistem, razmere pa so resne,” je opozoril minister. Sanacija sistema bo po njegovih besedah dolgotrajna, saj je škoda izjemno velika, za vzpostavitev prvotnega stanja pa bo potrebnih več mesecev.

Trenutno je brez električne energije še 35.000 gospodinjstev, Omerzel pa je opozoril, da žled še vedno ogroža posamezne dele sistema.

Vir: STA

V številnih krajih po državi se še vedno soočajo z velikimi posledicami vremenske ujme. Na nekaterih območjih se je celo povečalo število odjemalcev, ki so brez električne energije. Največ, kar 31.000, jih je na območju Elektra Ljubljana. Spodbudne novice pa prihajajo iz železniškega in avtobusnega prometa, ki se počasi normalizirata.

Škoda, ki jo je gozdovom prizadejala vremenska ujma, je tisočletna, je pred sejo vlade ocenil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Škoda je že v tem trenutku po njegovi oceni daleč presegla mejo 0,6 odstotka BDP, ki je pogoj za prošnjo za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada.

Predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za obrambo Roman Jakič sta si ogledala razmere na Zaplani pri Vrhniki. Premierka je ob tem poudarila, da se bodo na vladi seznanili s stanjem po naravni nesreči. Vendar je po njenih besedah treba najprej razmere normalizirati, nato pa se lahko začnejo pogovori o ukrepih za sanacijo škode.

Z Elektra Ljubljana so sporočili, da je ponoči prišlo do dodatnih okvar na že popravljenem omrežju. Tako je trenutno brez napetosti 877 transformatorskih postaj, brez oskrbe z električno energijo pa je še vedno 31.000 odjemalcev.

Na Gorenjskem se nadaljuje lomljenje požledenelih dreves. Zato je prišlo do novih okvar na distribucijskem omrežju Elektra Gorenjska. Po tem ko je bilo v sredo brez elektrike okoli 1000 odjemalcev, je sedaj oskrba z električno energijo motena ali prekinjena pri 3500 odjemalcih.

Tudi na območju Elektra Celje se je povečalo število odjemalcev, ki nimajo zagotovljene dobave električne energije. Teh je bilo v sredo 2400, po zadnjih podatkih pa jih je okoli 3500. Največ težav zaradi izpada električne energije je v Šaleški in Savinjski dolini ter na Koroškem.

V družbi Elektro Primorska pojasnjujejo, da je na njihovem območju še vedno nekaj manj kot 4800 odjemalcev brez električne energije, največ med njimi na območjih Postojne, Cerknega, Idrije, Tolmina in Kobarida ter v krajih na Gori nad Ajdovščino. Poplavljene površine v vasi Bač na Ilirskobistriškem so se preko noči dodatno zmanjšale in trenutno ne predstavljajo večje grožnje za prebivalce.

Težave z zagotavljanjem električne energije so se znova nekoliko poslabšale na območju Elektra Maribor. Potem ko je bilo v sredo zvečer brez napajanja 3600 odjemalcev, jih je sedaj nekaj več kot 6000. Na območju severovzhodne Slovenije je namreč brez napajanja še vedno 239 transformatorskih postaj.

Železniški promet v državi se počasi normalizira. Predvsem zaradi nadomestnih avtobusnih prevozov in nadomestnih dizelskih vlakov je na določenih odsekih še možna zamuda. Na Avtobusni postaji Ljubljana pa ne beležijo zamud, ki bi bile posledica vremenskih razmer.

Vremenska ujma je najbolj prizadela železniško progo med Ljubljano in Koprom, zato se na Slovenskih železnicah trudijo, da bi na tej relaciji v najkrajšem možnem času vzpostavili vožnjo tovornih vlakov z dizelskimi lokomotivami. Dokončna sanacija uničene električne mreže bo verjetno trajala več mesecev. Višina škode na železniški infrastrukturi po prvih ocenah znaša okoli 20 milijonov evrov.

Izboljšuje se tudi stanje v avtobusnem prometu. Še vedno pa zaradi zapore cest ni mogoč avtobusni prevoz v Bohinjsko Belo in proti Zlatorogu. Zapora ovira promet tudi na liniji Ljubljana-Žiri. V smeri proti Notranjski in Primorski medkrajevni avtobusni promet med Logatcem in Postojno zaradi ovir na regionalni cesti poteka po avtocesti.

Rdeči križ Slovenije (RKS) prek območnih združenj zagotavlja agregate in osnovno humanitarno pomoč. Prav tako je RKS odprl račun za zbiranje prostovoljnih finančnih sredstev, vzpostavljena je tudi možnost sms donacij.

Na mariborski policijski upravi za zdaj nimajo odgovora o vzrokih za sredino delovno nesrečo, v kateri je pri odpravljanju posledic zmrzali na omrežju Elektra Maribor v Tinju na Pohorju umrl 20-letni pogodbeni delavec. Do zaključka kriminalistične preiskave o vzrokih ne morejo govoriti, prav tako ne morejo napovedati, kdaj bo preiskava zaključena.

Na Slovenski karitas pa so doslej zagotovili deset močnejših agregatov. Osem agregatov bodo razdelili v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, in sicer bo šest agregatov šlo v Cerkno in okolico ter dva na območje Postojne. Dva agregata pa so odpeljali na območje Škofijske karitas Celje.

Na Agenciji RS za okolje sicer opozarjajo, da bo v petek na Štajerskem in v Prekmurju ter v višjih legah Koroške in Notranjske pihal okrepljen jugozahodnik, ki bo v sunkih presegal hitrost 70 kilometrov na uro. Krajevno bo predvsem na severovzhodu lahko dosegel hitrost tudi okoli 90 kilometrov na uro. Močan veter bi lahko povzročil dodatno škodo.

Vir: STA

Škoda, ki jo je gozdovom prizadejala ledena ujma v minulem tednu, je tisočletna. Takšne škode Slovenija ne pomni, je pred današnjo sejo vlade ocenil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Škoda je že v tem trenutku po njegovi oceni daleč presegla mejo 0,6 odstotka BDP, ki je pogoj za prošnjo za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada.

Po Židanovih besedah gre sicer za grobo oceno, ker v tem trenutku niti gozdarji še ne morejo v gozd, saj je ta smrtno nevaren. Takoj ko ne bo več tako nevaren, bodo gozdarji ukrepali akcijsko. Najprej se bodo lotili odpiranja 6000 kilometrov poti, nato pa hitrega spravila najhuje poškodovanih dreves, kar bo po oceni ministra trajalo več mesecev.

Ko bodo znane natančnejše ocene škode, bo treba sprejeti tudi srednjeročne programe odpravljanja posledic ujme. Židan si želi, da bi za področje gozdov v roku treh mesecev pripravili resen sanacijski program, nato pa bodo na mnogo različnih področjih iskali finančne vire. Že v tem trenutku pa se med drugim pogovarjajo o nekaterih izplačilih občinam ter o popravkih programa razvoja podeželja.

Židan je tudi izpostavil, da zakon o gozdovih, ki je trenutno odprt, prinaša nekaj nadgradenj in olajšav. Prevoznice namreč spreminja v dokument, ki ima tudi funkcijo dobavnice. So pa prejeli tudi vrsto pobud, da bi za interventno obdobje tudi na tem področju uvedli “deadministriranje”. Ministrstvo je že pripravilo model, o katerem se bodo danes pogovarjali v DZ. “Rešitve bodo verjetno pomenile odmik od evropskega pravnega reda, verjamem pa, da na tej točki prehude zamere s strani Evropske unije ne bo,” je pojasnil Židan.

Minister je tudi omenil, da je bil obveščen o morebitnih popravkih zakona o davku na nepremičnine. O podrobnostih naj bi bili ministri seznanjeni na seji vlade.

Pred sejo vlade sta spregovorila tudi obrambni minister Roman Jakič in poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Dotaknila sta se očitkov nekaterih lokalnih skupnosti, povezanih s sodelovanjem Slovenske vojske pri odpravljanju posledic ujme.

Jakič je pojasnil, da je na terenu toliko vojakinj in vojakov, kolikor jih je na pobudo lokalnih skupnosti vpoklicala civilna zaščita. Stvar lokalnih skupnosti je, da pozove civilno zaščito, naj jim zagotovi pomoč pripadnikov Slovenske vojske, vendar pa nekateri župani po ministrovih besedah niso odreagirali tako, kot bi bilo treba. “Mi pa ne moremo vsiljevati vojske, naj gre pomagat,” je pojasnil, ob tem pa pohvalil prizadevanja tako vojakov kot tudi gasilcev.

Šestan je dodal, da na žalost morajo odklanjati pomoč, ki jo ponudijo neusposobljeni, saj jih ne smejo izpostavljati tako nevarnim okoliščinam. Še reševalci in vojaki niso usposobljeni za vse razmere. “Te razmere so nevarne še za gozdarje, kaj šele za priučene gasilce in vojake,” je poudaril Šestan. Spomnil je, da je v sredo pri odpravljanju posledic ujme umrl celo strokovnjak, ob tej priložnosti pa izrekel sožalje njegovim svojcem in Elektru Maribor.

Vir: STA

Na območju Elektra Maribor so se razmere z zagotavljanjem električne energije preko noči spet nekoliko poslabšale. Potem ko je bilo v sredo zvečer brez napajanja 3600 odjemalcev, jih je bilo danes okoli 9.30 brez elektrike znova nekaj več kot 6000. Na območju severovzhodne Slovenije je namreč brez napajanja še vedno 239 transformatorskih postaj.

Največ težav imajo ta trenutek na območju Dravinjske doline, kjer je trenutno brez elektrike še vedno več kot 3000 ljudi. Na območju Slovenske Bistrice do težav še vedno prihaja na območju Planine in Šmartnega, na območju transformatorske postaje Slovenske Konjice pa predvsem v Oplotnici, Poljčanah, Vitanju in Zrečah.

Na ruškem koncu so še vedno brez napajanja odjemalci v Lovrencu, Rušah, Kamnici in Selnici, nekaj manj odjemalcev pa je brez elektrike na območjih Rač proti Pohorju, Kungote pri Sladkem Vrhu, Podvelki proti Lehnu in Dornavi na ptujskem območju.

Vir: STA

V petek bo na Štajerskem in v Prekmurju ter v višjih legah Koroške in Notranjske pihal okrepljen jugozahodnik, ki bo v sunkih presegal hitrost 70 kilometrov na uro. Krajevno bo predvsem na severovzhodu lahko dosegel hitrost tudi okoli 90 kilometrov na uro, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso). Močan veter bi lahko povzročil dodatno škodo.

Kot je za STA pojasnil dežurni meteorolog Andrej Velkavrh, bo veter sprva lahko povzročil dodatna lomljenja požledenelih dreves in konstrukcij, kar bi povzročilo dodatno škodo. V nadaljevanju pa bo veter premešal hladni zrak in ga ogrel, kar bo ugodno vplivalo na taljenje ledu. Po Velkavrhovih besedah se bo led zaradi tega tudi hitreje otresal.

Veter se bo v petek zvečer postopoma polegel. Znova bo začelo pihati v soboto popoldne in v noči na nedeljo, na srečo pa veter takrat naj ne bi bil tako močan.

Velkavrh pa je opozoril tudi na padavine, ki se v treh delih obetajo od noči na soboto do torka. Zlasti na zahodu države bo količina padavin večja, kar bi lahko povzročilo poplavljanja kraških polj. Manj verjetno je, da bi poplavljali vodotoki.

Sicer bo danes oblačno, padavine bodo zgodaj dopoldne večinoma ponehale. Sredi dneva in popoldne se bo predvsem v severni in zahodni Sloveniji delno zjasnilo. Zvečer bo po nižinah nastala megla. Najvišje dnevne temperature bodo od ena do pet, na Primorskem do okoli 11 stopinj Celzija.

V petek bo na vzhodu pretežno jasno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v hribovitih krajih zahodne Slovenije bo občasno rahlo deževalo, nad okoli 900 metri pa rahlo snežilo. Topleje bo, kot rečeno, pa bo pihal okrepljen jugozahodni veter.

Padavine se bodo v petek zvečer na zahodu krepile in v noči na soboto razširile nad vso Slovenijo. Meja sneženja se bo prehodno še dvignila. Najnižje jutranje temperature bodo od minus štiri do dve, na Primorskem od tri do sedem, najvišje dnevne od štiri do osem, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 12 stopinj Celzija.

V soboto dopoldne bodo padavine postopno ponehale, občasno se bodo pojavljale le v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Meja sneženja bo med 700 in 1000 metri nadmorske višine. V nedeljo bo oblačno. Občasno bo deževalo, pogosteje v zahodni polovici Slovenije. Popoldne bodo padavine oslabele in ponekod ponehale.

Na širšem območju Julijskih Alp je velika nevarnost proženja snežnih plazov, še opozarjajo na Arsu.

Vir: STA

Dizel je cenejši za 3,6 cente. S ciljem olajšanja odprave posledic vremenske ujme, je namreč vlada danes (na dopisni seji) znižala trošarine za dizelsko gorivo.

Po novem boste za liter dizla odšteli 1,326 evra. Nova cena oz. spremenjena trošarina bo praviloma veljala do vključno 17. februarja. Po navedbah vladnega Urada za komuniciranje pa so dizel pocenili zaradi povečane rabe agregatov ter kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki jih uporabljajo za odpravo škode izrednih vremenskih razmer v minulih dneh.

Vir: STA

Vremenoslovci opozarjajo, da se vreme vsaj še dober tedeni dni ne bo ustalilo. Pogoste padavine bodo še bolj obremenile že požledenele stavbe in drevesa, veter pa bo povzročal dodatno nevarnost lomljenja – tudi večjih vej.

Glede na vremenske napovedni naj padavine ponehale v čerttek zjutraj. V noči s petka na soboto pa naj bi se okrepile in razširile po vsej Sloveniji. Večinoma bo padal rahel dež, ki bo pod 1000 metri nadmorske višine zmrzoval. Jugozahodni veter naj bi pihal po višjih legah v notranjosti Slovenije, po nižinah pa predvidoma v severovzhodni Sloveniji, kar bo povzročalo dodatna lomljenja dreves.

Neugodno vreme, s pogostimi padavinami naj bi vztrajalo od sredine tedna do nedelje. Novega žledu ne bo, še pojasnjujejo vremenoslovci.

Vir: STA

ZARADI VREMENSKIH TEŽAV, SE PODALJŠA ROK ZA PRIJAVO NA DODATNI RAZPIS ZA SPREJEM V ŠTUDENTSKE DOMOVE MARIBOR, DO PETKA, 7. FEBRUARJA 2014, DO POLNOČI.

Študentje, ki želijo bivati v Študentskih domovih Maribor, se še lahko prijavo na dodatni razpis do podaljšanega roka, 7.2.2014, do polnoči na spletnem portalu eVŠ, na povezavi .