Močan potres, ki je konec leta uničil območje Petrinje na Hrvaškem, je nekaj posledic pustil tudi v delih Slovenije, med drugim na kulturni dediščini in sakralnih objektih na severovzhodu države. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož so opozorili na poškodbe v gradovih na Ptuju, v Ormožu in Veliki Nedelji. Ta bo, kot kaže, moral ostati zaprt. Poškodovanih pa je tudi več cerkve in cerkvenih objektov v Slovenskih goricah.

Direktor pokrajinskega muzeja Aleksander Lorenčič je so posledice vidne v osrednjem poslopju Ptujskega gradu, vzhodnem stolpu in prostorih konjušnice. Opazili so več razpok v zidovih, odpadel je del ometa v prostorih, v drugem nadstropju je zamakalo. Podrla se je tudi podna ura iz zgodnjega 18. stoletja, ki jo bo treba restavrirati. “Škodo si je že ogledal statik Zavoda za varstvo kulturne dediščine, a njegovo poročilo še čakamo,” je dejal prvi mož pokrajinskega muzeja in dodal, da je bilo glede na prve oglede največ škode v gradu Velika Nedelja, kjer pa na prihod statika še čakajo. V vseh treh primerih so lastnike objektov – ministrstvo za kulturo, križniški red in ormoško občino – o škodi že obvestili. Za zdaj je po njegovih besedah jasno, da brez ustrezne sanacije prostorov v Veliki Nedelji tamkajšnje zbirke za javnost ne bodo odprli niti potem, ko bo to ob morebitnem sproščanju ukrepov zaradi epidemije spet mogoče.

“Potrebna je namreč ustrezna sanacija, že pred potresom pa smo se pogovarjali tudi o tem, da je nujno potrebno etnološko zbirko in razstavo o zgodovini Velike Nedelje posodobiti, pa tudi o tem, da bi poiskali ustrezne nadomestne prostore. Vendar je to v domeni ormoške občine,” je dodal Lorenčič, ki za zdaj s podatkom, koliko bo stalo odpravljanje posledic potresa na posameznih objektih, še ne razpolaga.

Škoda tudi na cerkvenih objektih v Sveti Trojici, Zgornji Koreni in Laporju, tudi v Rušah in na mariborski Stolnici

Precej škode pa so utrpeli tudi cerkveni objekti v tem delu Slovenije. Kot je povedal ekonom mariborske nadškofije Bernard Geršak, celotne slike po potresu še nimajo, je pa tokratna škoda povečini nadaljevanje tiste, do katere je prišlo že po spomladanskem potresu s središčem v Zagrebu. Najhuje je poškodovana cerkev v Sveti Trojici, kjer so nastale velike razpoke in bo potrebno temeljito urediti statiko, najverjetneje pa tudi sanirati temelje. Po grobih ocenah občine bodo potrebna velika sredstva, kdaj bo mogoče začeti sanacijo, pa je vprašanje za stroko in tega, koliko bo to stalo. Poškodovani sta tudi cerkvi v Zgornji Koreni in Laporju, kjer je kar precej razpok in odpadlega ometa. Nekaj škode pa je bilo tudi v mariborski stolnici, kjer je počilo eno od stekel, nastale so razpoke in odpadel del ometa. Posledice potresa so zaznali tudi v lepi baročni cerkvi v Rušah, kjer upajo, da vseeno ni večjih razpok. Po zadnjih informacijah so manjšo škodo utrpeli tudi objekti v Črešnjevcu, Hočah, Svetem Andražu, Svetem Antonu, Lenartu, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Cirkovcah, Svetem Miklavžu ob Dravi in cerkev Svetih treh kraljev v Benediktu. “Brez pomoči ministrstva za kulturo ali lokalnih skupnosti gotovo ne bo šlo. Takoj, ko gre za vprašanje statike ali temeljev, gre za precej denarja, čeprav je težko že zdaj napovedati, koliko bo vse skupaj stalo,” je še dodal Geršak.

Cerkev v Sveti Trojici poškodovana že v spomladanskem potresu, zdaj so se te še povečale

V cerkvi v Sveti Trojici so morali po besedah patra Bernarda Goličnika najverjetneje zaradi teže zvonikov že v preteklosti sanirati nekatere razpoke v zidovih, od takrat je ostala tudi razpoka v oboku objekta. Že spomladanski potres je povzročil razpoke po celotnem stropu zadnjega dela cerkve, ki so poškodovale tudi freske, zadnji potres pa jih je še povečal. O poškodbah na cerkvi v Sveti Trojici smo sicer poročali po potresu tudi mi.  Goličnik dvomi, da bi lahko škodo sanirali samo s pomočjo vernikov, zato računajo na pomoč države in lokalne skupnosti, saj gre za cerkev, ki predstavlja biser in je bila v preteklosti del romarske poti, zelo priljubljena pa je tudi med mladoporočenci.
Vir: STA