Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.

Dispečerski center zdravstva, ki so ga v začetku junija odprli v Mariboru, je v noči na soboto začel sprejemati prve klice za nujno medicinsko pomoč in s tem razporejati razpoložljive ekipe nujne medicinske pomoči na terenu.

 dispečerski center

Center se nahaja v stavbi na Trgu Leona Štuklja in je eden od dveh načrtovanih v sklopu novega sistema zagotavljanja nujne medicinske pomoči v državi. Ljubljanski dispečerski center je začel operativno delovanje aprila, v mariborskem pa so po junijskem uradnem odprtju prostorov zaenkrat potekala testiranja tehnologije, prilagoditve in usposabljanja delavcev.

V njem je trenutno zaposlenih 17 ljudi. “Do konca septembra bosta delo nastopila dva novo zaposlena ter v oktobru še dva,” je pojasnil vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink, ki nadzira tako ljubljanski kot mariborski dispečerski center.

Mariborski dispečerski center je zasnovan enako kot ljubljanski in po potrebi lahko eden nadzira položaj v celotni državi. Načeloma pa velja, da mariborskipokriva 120 občin v vzhodni polovici Slovenije, kjer živi nekaj več kot 880.000 ljudi.

Dokončna vzpostavitev Dispečerske službe zdravstva v državi, ocenjena na osem milijonov evrov, je predvidena do konca leta 2019. Ta služba naj bi delovala neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu, ter sprejemala vse nujne klice z zdravstvenega področja.

Med drugim naj bi razporejala tudi ekipe izvajalcev nenujnih prevozov. Kdaj bosta prevzela še to obveznost, ni znano. “Začetek razporejanja nenujnih prevozov še ni predviden oz. v tem trenutku začetka niti ni možno napovedati,” je dejal Fink.

Doslej so nujno medicinsko pomoč na mariborskem območju razporejali v klicnem centru v centru za obveščanje na Cesti proletarskih brigad.

Ljubljanski dispečerski center še nima novih prostorov. Gradnja novih prostorov v sklopu nove urgence bo po navedbah ministrstva za zdravje zaključena predvidoma do konca letošnjega leta. “Uvedba v delo z izvajalcem Kolektor Koling je bila izvedena konec avgusta. Sama dela se bodo predvidoma zaključila do konca letošnjega leta, po izvedbi administrativnih postopkov pričakujemo, da bo objekt pripravljen za uporabo februarja prihodnje leto,” so povedali.

Ministrstvo naj bi v kratkem izvedlo še javno naročilo za dobavo potrebne opreme za funkcioniranje samega Dispečerskega centra Ljubljana.
Vir: STA

Na spletni strani zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, ki pod okriljem UKC Maribor izvaja dejavnost nujne medicinske pomoči, je objavljen dopis direktorja zdravstvenega doma Jerneja Završnika. Direktor navaja, da bo po novem za nenujne storitve na urgenci UKC Maribor, potrebno plačati.

Glede na to, da zdravstvene storitve nujne medicinske pomoči vse prepogosto koristijo pacienti, ki glede na sprejeta Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja do tega niso upravičeni, podaja zdravstveni dom kratko razlago glede zdravstvenih storitev, ki so opredeljene kot storitve nujnega zdravljenja ali nujne medicinske pomoči in storitve, ki v to ne sodijo. Zdravstvene storitve, ki ne sodijo med storitve nujnega zdravljenja ali nujne medicinske pomoči, niso finančno pokrite s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in jih morajo zavarovanci oziroma pacienti kriti sami.

Nujna medicinska pomoč namreč vključuje storitve oživljanja, storitve potrebne za ohranjanje življenjskih funkcij, za preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nenadno obolelih, poškodovanih in kronično bolnih. Storitve se zagotavljajo do stabilizacije življenjskih funkcij oziroma do začetka zdravljenja na ustreznem mestu. Nujni reševalni prevozi so vključeni v storitve nujne medicinske pomoči.
Za boljšo predstavo v zdravstvenem domu še točneje navajajo kaj pravzaprav v praksi pomenijo storitve nujne medicinske pomoči. Pod nujno zdravljenje spada takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, če je to potrebno, oskrba ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij, zdravljenje zvinov, zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo, zdravljenje zastrupitev, storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti zastrupitev, zdravljenje bolezni, za katere je z zakonom predpisano obvezno zdravljenje ali storitve, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama, zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje prej omenjenih bolezenskih stanj.

Rešilec

V dopisu zdravstveni dom še navaja, da lahko izvajalec zahteva povračilo cene storitve, ki je opravljena na zahtevo zavarovane osebe oziroma pacienta v nočnem času med 20.00 in 6.00 uro, ob nedeljah in praznikih, če ni šlo za nujno medicinsko pomoč. V primeru, da zavarovana oseba oziroma pacient pri obisku v dežurni ambulanti koristi, ki ne sodijo pod nujno medicinsko pomoč, mora v celoti plačati obisk pri dežurnem zdravniku.
V zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca so ukrepe sprejeli predvsem iz razloga, ker veliko pacientov zahteva zdravstveno storitev, ki pa ne spada v nujno medicinsko pomoč. S tem lahko povzročijo tudi to, da je zaradi prezasedonosti okrnjena nujna medicinska pomoč osebam, ki jo dejansko potrebujejo. V sredini septembra bodo tako začeli takšnim, ki so prišli zaradi nenujne stvari dajati krajši informativni list, kjer bo napisano katere storitve bodo od oktobra dalje plačljive.