Od leta 2012 na svetu živi več ljudi v mestih kot na podeželju, zato zeleni prostori urbanih središč pogosto predstavljajo ključne stične točke stika med naravo in človekom. Odslikavajo odnos človeka do svojega naravnega okolja, njegove skrbi za biotsko raznovrstnost in ozaveščenosti o trajnostnem skupnostnem sobivanju.

Maribor ima v tem oziru izjemno prednost, značilno urbanistično lastnost – množico notranjih dvorišč v samem jedru mesta, ki so v veliki meri tudi zelene površine.

Dostikrat ta še zmeraj predstavljajo prepotrebna “pljuča” stanovanjskim stavbam, ki jih obkrožajo, stanovalcem nudijo stik z naravo in njenimi prebivalci in s tem predstavljajo neko naravno ravnovesje v sicer zelo urbanem srednjeveškem središču mesta. Tako pomembno zvišujejo kvaliteto življenja v drugem največjem mestu Slovenije.

Izvedli manjšo raziskavo

Živa dvorišča so zadnjih nekaj mesecev v sklopu Podnebnega programa Mreže za prostor izvedla manjšo raziskavo o dvoriščih znotraj nekdanjega mestnega obzidja, njihovem stanju, počutju prebivalcev in pravnih podlagah za njihovo urejenost.

V starem mestnem jedru, znotraj nekdanjega mestnega obzidja, je 156 dvorišč, mirnih, dostikrat zelenih oaz, ki prebivalcem nudijo prostor za druženje, nemalokrat pa so zgolj parkirišča. Skoraj polovica teh oaz še po skoraj dveh desetletjih od sprejetja Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje starega mestnega jedra v Mariboru, ki med drugim govori o tem, da je potrebno “dvorišča očistiti neustreznih pozidav in jih nameniti predvsem stanovalcem, ohraniti obstoječo kvalitetno vegetacijo in urediti ozelenitev dvorišč, zagotoviti bivalno kvaliteto”, ostaja neurejenih in celo zapuščenih.

Več kot 30% dvorišča ne uporablja

Anketa med prebivalci dvorišč, med katerimi je po rezultatih kar 73 % družin, je pokazala, da več kot 30 % dvorišča ne uporablja, vendar bi ga radi, če bi bilo bolj urejeno in zeleno. Kar 74 % pa bi si želelo na svojem dvorišču gostiti manjši kulturni dogodek. Najpogosteje prebivalci svoje dvorišče opišejo kot “mirno” in “sončno”, nikoli pa hrupno in le redko kot neudobno.

Obiskali so tudi dva zapuščena dvorišča, enega zelo zasmetenega na Slovenski ulici 26, ki je v postopkih denacionalizacije in v katerem je v zadnjem letu že nekajkrat zagorelo in dvorišče že 6 let samevajoče Orožnove 7 (v lasti JMSS in MOM), sporočajo in dodajajo: “Hiša sama je sicer pred kratkim dobila novo fasado, dvorišče pa je neprehodno in zaraščeno z robidovjem, ki onemogoča dostop do več kot 800 m2 neuporabljenih stanovanjskih površin, ki bi jih lahko naselile mlade družine ali drugi zainteresirani. Ukrepanje pristojnih služb je v obeh primerih nujno potrebno.”

Natečaj za Naj dvorišča Maribora

V okviru projekta so razpisali tudi natečaj za Naj dvorišča Maribora. Nanj je prispelo 6 prijav in v ponedeljek so razglasili 3 zmagovalna dvorišča, ki se nahajajo znotraj starega mestnega jedra. Nagrajenci prejmejo tablo, z nazivom Naj dvorišče 2020 in nagrado v obliki ozelenitve: “Z natečajem želimo spodbuditi prebivalce, da tudi oni uredijo in ozelenijo svoje dvorišče, zato načrtujemo, da bomo natečaj razpisali tudi v prihodnje. Želeli bi si namreč več lastnikov, da tako kot lastnik hiše s pripadajočim dvoriščem na Vojašniškem trgu 6 Hans Jörg Brunner načrtno uredijo dvorišča, ki lahko (znova) postanejo “prostori srečevanja, tako za stanovalce, kot obiskovalce”. Natečaj Naj dvorišča Maribora pa bi lahko postala tradicija mesta, ki daje tem edinstvenim prostorom pozornost, ki si jo zaslužijo.”