Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
seja OSOR, B. Muršič

Uradna potrditev, da je funkcionarka SD Bojana Muršič z občinskimi sredstvi kupovala flis jopice. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja, bi naj bila sedaj  tudi pod drobnogledom policije.

Domnevni nakup flis jopic je po večtedenskem vztrajnem zanikanju Muršičeve, sedaj v imenu Občine Ruše pri podjetju Vini d. o. o., pri katerem je Muršičeva izdelke naročevala, preverila tudi mariborska odvetniška družba.

Vini potrdil naročilo jopic
Kot nam je pojasnila direktorica ruške občinske uprave Karin Jurše, ki je prejela njihov odgovor, je odvetniški družbi podjetje Vini tako potrdilo, da je v naročilu šlo tudi za moške in ženske flis jope pod oznakami K907-RD in K911-RD. Občina bo po besedah Juršetove sedaj ukrepala po Pravilniku o porabi proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov v skladu s prvim odstavkom 9. člena. Ta predvideva zmanjšanje sredstev letošnjega proračuna oziroma vrnitev sredstev v proračun v spornem znesku.

naročeni flisi

Dokumentacija predana policiji
„Odvetniška pisarna bo odgovor posredovala tudi na policijo, saj so policisti PP Ruše v preteklosti že opravili razgovore z delavci občinske uprave. Uradno je bila predana tudi vsa dokumentacija povezana s tem naročilom,“ nam je še pojasnila Juršetova.

Bojana Muršič

Bojana Muršič, sicer tudi podpredsednica Državnega zbora RS, se bo sedaj očitno tako zagovarjala na policiji. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja, da je iz občinskih sredstev kupila oblačila z logotipom svoje stranke, bi se je namreč znašla tudi v predkazenskem postopku. “Zadeva je v fazi predkazenskega postopka, kar pomeni, da poteka zbiranje obvestil in preverjanje vsebine zadeve,” nam je dejal Bojan Kitel iz Policijske uprave (PU) Maribor.

Muršičeva nakup vztrajno zanikala
Spomnimo: Zatem, ko smo na našem spletnem portalu prvi razkrili in objavili za kaj je ruška občinska svetnica porabljala sredstva, sicer namenjena delovanju svetniške skupine, nas je Muršičeva na družbenem omrežju Facebook ostro napadla. Med drugim je trdila tudi, da je naše poročanje zavajanje in velika laž.
Navedbe je do nedavnega tako zanikala in ves čas zatrjevala, da je šlo zgolj za nakup pisarniškega materiala.

Kaj bo sedaj storil Židan?

Predsednika stranke SD Dejana Židana smo ob izbruhu afere pred časom povprašali, ali kolegici Muršičevi še zaupa, ta pa nam je takrat dejal, da njenim besedam verjame. Ob današnjem razkritju smo vprašanja o morebitnih nadaljnjih ukrepih že naslovili na ministra in stranko SD, odgovore še čakamo.

dejan zidan1

 

Več podrobnosti pa v današnji oddaji Občinski informator ob 18:30 na BK TV.

Morda vas še zanima:

Ruški svetniki neprimerno trošijo denar

Bojana Muršič: “To je zavajanje”

Muršičeva molči v aferi flisi

Novinarska konferenca NK Maribor - 05. 05. 2016.

Nogometna Slovenija je že v nestrpnem pričakovanju sobotnega derbija, ki bi lahko odločil letošnje prvenstvo. V spodnjem videu si lahko ogledate, kaj so pred tekmo z Olimpijo na današnji novinarski konferenci dejali v taboru vijoličastih.

Mariborčani se na težko gostovanje sicer podajajo s slabo popotnico. V prejšnjem krogu bi namreč lahko prevzeli vodstvo na prvenstveni lestvici, saj je Olimpija igrala dan kasneje, a so proti Celjanom iztržili zgolj remi, medtem ko so Ljubljančani premagali Koper in imajo pred Mariborom na vrhu znova tri točke prednosti, do konca prvenstva pa so skupaj le še štirje krogi.

Poraz pomeni izgubljeno lovoriko
Za branilce naslova bo tekma tako izrednega pomena, saj bi morebiten poraz pomenil izgubljeno lovoriko in jo po dolgih letih vrnil v Ljubljano. Na zadnjih treh medsebojnih tekmah je bila bolj uspešna Olimpija. V 6. krogu sezone je v Ljudskem vrtu Olimpija slavila s 3:0, nato sta se ekipi v 15. in 24. krogu razšli z neodločenim izidom in delitvijo točk, nazadnje 5. marca v štajerski prestolnici celo brez golov.

“Popolnoma jasno nam je, kaj se dogaja. Smo pred zelo pomembno tekmo, osebno se s fanti zelo veselim tega srečanja. Kot športnik si želiš takih nastopov v čim večjem številu, na domačih tleh je to največ, tako da komaj čakam,” je na novinarski konferenci uvodoma dejal trener Maribora Darko Milanič.

Milanič: “Mislimo, da vemo, kaj nas čaka”

“Kar se tiče tistih, ki prejšnji teden niso nastopali, je Gregor Bajde treniral normalno, tudi Rodrigo Defendi, tako da so te poškodbe sanirane, težave manjše, kot so bile in da bosta omenjena v kadru za tekmo. Derbiji so si zelo različni, ne bi vlekel vzporednic med prejšnjim in tokratnim, vsak nosi to, kar mora nositi. Bistveno lažje je bilo igrati prvi derbi v sezoni, tega naj bi bilo najtežje, a se ga zelo veselim, osebno potrebujem ta pritisk. Maribor igra tradicionalno dobro v Ljubljani, popolnoma jasno pa je, da se je Olimpija igralsko in strateško precej spremenila. Zdaj je tu novi trener, poznamo ga iz drugih klubov in mislimo, da vemo, kaj nas čaka,” je povedal mariborski strateg.

“Če se bo Olimpija branila, je težko reči, mi pa bomo prav gotovo od prve do zadnje minute šli na zmago, delali bomo vse za to. To ne pomeni, da bomo šli brezglavo, šli bomo tekmovat, ampak z mislijo po zmagi. Če se to ne zgodi, je na razpolago še devet točk, a vse bomo tokrat naredili za zmago. Imamo moč, kakovost in veliko željo,” meni Milanič.

Novinarska konferenca NK Maribor - 05. 05. 2016.

Novinarska konferenca NK Maribor – 05. 05. 2016.

Mariborski igralci imajo v nogah veliko težkih tekem. “Mnogi so že igrali kar nekaj takih tekem, znajo se obnašati, mi, ki smo podpora, imamo tudi težke tekme za sabo. Ne gremo v tekmo, kaj bo jutri ali s strahom kaj bo v nedeljo, ampak da je to res tisto, kar si športniki želijo. Za to živimo, igramo proti odličnemu tekmecu, a vse bomo naredili za zmago. Vzdušje se je od 24. kroga naprej zelo spremenilo, zmanjšali smo razliko, jo v določenem delu celo povsem izničili, upam, da se bo ta pozitiven trend nadaljeval,” je zaključil Milanič.

Manjkal bo Filipović

Igralci so v zadnjem času precej trenirali, zaradi kartona bo manjkal Željko Filipović. “Derbi je vedno posebna tekma. Za to nogometaši igramo. Dobro smo trenirali, v tekmo bomo šli z željo po zmagi. Še vedno verjamemo v osvojitev naslova, ni še konec, smo pozitivni. V nogometu igramo v sedanjosti, moramo se osredotočiti na to tekmo, zanjo smo trdo delali. Ne čutimo pritiska, igramo nogomet, smo profesionalci, to je derbi, prizorišče velikega boja. Oddelati moramo svoje,” pa je pred derbijem dejal mariborski napadalec Jean-Phillipe Mendy.

Tekma se bo na razprodanih Stožicah v soboto pričela ob 20:15, sodil jo bo Damir Skomina.

 

VIR: STA

Slika je simbolična

Število operacij na mariborski kirurgiji se spet normalizira, a domnevno sporno sodelovanje hrvaških zdravnikov preučujejo kriminalisti.

Število operacij na kliniki za kirurgijo UKC Maribor se, predvsem ob pomoči hrvaških anesteziologov, spet normalizira. Po besedah direktorja Gregorja Pivca so aprila dosegli 80-odstotno realizacijo programa, v maju pa se bodo že približali 100 odstotkom. Sporno sodelovanje hrvaških zdravnikov sicer preučujejo tudi kriminalisti.

V enem tednu 190 operacij
Medtem ko so na mariborski kliniki za kirurgijo, kjer so konec lanskega leta zaradi pomanjkanja anesteziologov začele odpadati nenujne operacije, v enem tednu v februarju opravili 116 operativnih posegov, so jih v aprilu, potem ko so poleg nekaterih slovenskih prišli na pomoč še hrvaški anesteziologi, v enem tednu opravili že 190.

Anesteziologi iz drugih slovenskih bolnišnic so letos opravili 765 ur, kar je klinični center skupno stalo nekaj več kot 50.000 evrov po podjemnih pogodbah. Njihovi hrvaški kolegi pa so prek ljubljanskega Inštituta za raziskave v medicini opravili 120 ur februarja, 634 ur marca in 780 ur aprila. “Prvi mesec je tu strošek 12.000 evrov, nato 66.000 evrov, sedaj je ta strošek 81.000 evrov,” je na današnji novinarski konferenci pojasnil Pivec, ki je konec aprila odstopil z direktorskega položaja, zdaj pa mu teče 60-dnevni odpovedni rok.


Pivec: Nimam kaj skrivati

Kot je dejal, želi v tem času razjasniti vsa odprta vprašanja, saj da nima kaj skrivati. Zato tudi nima zadržkov, da ne bi poslal vse zahtevane dokumentacije kriminalistom, ki po njegovih besedah preučujejo v javnosti zelo odmevno pogodbo med UKC Maribor in ljubljanskim Inštitutom za raziskave v medicini pod vodstvom Mihe Pogačnika, prek katere so hrvaški anesteziologi prišli v Maribor. “Ta problem očitno postaja vedno bolj tudi problem notranjega ministrstva,” je pripomnil.

Na Policijski upravi (PU) Maribor pa so za STA pojasnili, da so prejeli prijave za različna dejanja v zvezi z UKC Maribor, a še vedno preverjajo, ali dejansko gre za sum kaznivega dejanja. Drugih podrobnosti zaenkrat niso izdali.

Pivec je tudi opozoril, da ministrstvo za zdravje še vedno ni uvedlo upravnega nadzora, ki ga je zaradi omenjene pogodbe za hrvaške anesteziologe marca napovedal svet zavoda UKC Maribor. Kot je dejal, so podobne pogodbe sklenjene tudi na drugih področjih, “a pod vprašaj se je postavljala samo ena”, zato želi jasen odgovor ministrstva, kaj se sme in kaj ne.

V UKC Maribor bi morali na primer na podoben način skleniti pogodbo z ljubljanskim onkološkim inštitutom, da bi lahko začel polno delovati mariborski oddelek za onkologijo. Pivec pravi, da te pogodbe ne bo podpisal, dokler ne bo dobil omenjenega odgovora.

Hrvaški anesteziologi, ker druge rešitve ni bilo

Pivec se je obregnil tudi ob besede predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine, češ da bi lahko zbornica priskrbela potrebne anesteziologe. Vprašal se je, zakaj Možina tega ni predlagal že konec lanskega leta, ko so se pojavile težave, a dodal, da bo tudi zdaj vesel takšne pomoči. Kot je dejal, je pripravljen pogodbo za sodelovanje hrvaških anesteziologov takoj prekiniti, če se najde kakšna boljša rešitev za reden potek operacij. “Tako ali tako imam s tem same probleme. Za sodelovanje hrvaških anesteziologov sem se odločil samo zato, ker ni bilo druge rešitve,” je zatrdil.

Julija zaposlili tudi domačega anesteziologa

Od lastnih kadrov imajo trenutno v UKC Maribor zasedenih 19 od skupno 35 sistemiziranih delovnih mest za anesteziologe, poleg tega dela še 23 specializantov. Ker sta dva zdravnika odšla, so pred kratkim zaposlili dva nova anesteziologa. Njihovo število naj bi se začelo povečevati šele julija, ko naj bi zaposlili slovenskega anesteziologa, ki trenutno dela v Nemčiji.

Prek mednarodnega razpisa se je za delo v UKC Maribor prijavilo 21 anesteziologov iz tujine, od katerih jih je 15 prišlo v ožji izbor. Postopki za njihovo dokončno izbiro in zaposlitev še tečejo.

 

 

VIR: STA

Kresovanje v Rušah 2015

V Rušah ne le, da so ostali brez kresovanja, letos niso postavili niti mlaja. Krajani so najmanj razočarani.

V Rušah – mestu, ki je nekoč veljajo za sinonim delavstva, predvsem zaradi nekdanje Tovarne dušika Ruše, so letos na zadnji aprilski večer ostali brez tradicionalnega kresovanja.

Člani Društva Turistično informacijski center (TIC) Ruše, ki so zadnjih pet let v Rušah prirejali projekt „Malo mesto – največje kresovanje“, se za njegovo izvedbo letos namreč niso odločili. Nad projektom so namreč preprosto obupali. „Zmanjkalo nam je energije … Preveč polen se je metalo pod noge – od političnih preigravanj, podtikanj, na nas je prav tako padalo čedalje več bremen,“ razlaga dosedanji vodja projekta Boštjan Lesjak.

Lani je bilo na kresovanju v Rušah okrog 6.000 obiskovalcev.

Lani je bilo na kresovanju v Rušah okrog 6.000 obiskovalcev.

Na Občini Ruše so bili letos, podobno kot v preteklosti, morebitnim organizatorjem projekt sicer pripravljeni sofinancirati v višini 3.000 evrov, a se na javni poziv, ki so ga razpisali na Centru za mlade Ruše, ni odzval nihče. Priznavajo pa, da je po njihovih izračunih za to prireditev potrebno precej več. Po besedah direktorice Občinske uprave Ruše Karin Jurše bi se za organizacijo te prireditve potrebovalo najmanj med 15 in 20-tisoč evrov.

Na prostoru, kjer so lani kresovali, je letos le deponija za zaleni obrez.

Na prostoru, kjer so lani kresovali, je letos le deponija za zaleni obrez.

V povprečju 1.400 evrov letno

Društvo TIC Ruše je v preteklih petih letih od Občine Ruše za organizacijo prireditve v povprečju dobilo okrog 1.400 evrov letno, ostalo so bila sponzorska sredstva, v zadnjih dveh letih pa so uvedli tudi simbolično vstopnino. „Treba pa je poudariti, da je bila ta vstopnina resnično simbolična – 2 evra,“ pojasnjuje Lesjak in dodaja, da je bila v letu 2014 vstopnina uvedeno šele po 19. uri, lani pa je bil vstop na prizorišče s kuponom, ki je bil na voljo v Ruških novicah, brezplačen.

Cezam: Finančna konstrukcija ni pokrita

Javni poziv za organizacijo letošnjega kresovanja so na Centru za mlade Ruše (CEZAM-u) letos tako objavili 25. marca; tudi zato, ker kresovanja niso želeli pripraviti sami. „Ko smo pogledali stroške in prihodke, finančna konstrukcija ni bila zaprta, zaradi česar smo se odločili, da mi kresovanja ne bomo pripravljali,“ pa pove v. d. direktorja CEZAMa Gorazd Ladinek. Kot še poudarja, v CEZAMu, vsaj dokler bo on odgovorna oseba, se zagotovo ne bodo lotevali projektov, kjer ne bodo imeli pokrite finančne konstrukcije.

A Rušani tako niso ostali le brez kresovanja – v smislu zabave ob ognju, ostali so tudi brez vaških iger, baklade in celo brez prvomajskega drevesa. To sicer stoji na Smolniku, kjer tradicije še ne nameravajo opustiti. Kot pravi namestnik poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Smolnik Uroš Zorman, prvomajsko drevo krajane namreč tudi združuje, še posebej ob spominih na nekoč spoštovan in cenjen praznik.

Požar v Okrepčevalnici Sarajevo.

Gasilci so jim pred dvema tednoma pomagali v požaru, v zahvalo jim te dni zato nudijo zastonj malico.

Znano mariborsko okrepčevalnico Sarajevo ob Gosposvetski cesti je pred natanko dvema tednoma zajel hud požar. Kuhinja je bila popolnoma uničena, poškodovanih pa v požaru na srečo ni bilo.

Požar v Okrepčevalnici Sarajevo.

Okrepčevalnico so sedaj prenovili, v zahvalo gasilcem, ki so jim priskočili na pomoč pa so se odločili za izjemno gesto: do konca tedna jim bodo postregli zastonj malico.

„Požar, ki je bil zares silovit, smo predvsem zaradi urgentnega posredovanja gasilcev, takrat uspeli sorazmerno hitro pogasiti,“ se spominja vodja okrepčevalnice Zekira Marković in dodaja, da je tovrstna gesta sedaj še najmanj, kar lahko storijo v zahvalo.

Obnova po požaru.

Gasilcev, ki se bodo oglasili pri njih ne bodo posebej spraševali, ali so bili ravno oni takrat pri njih. „Menimo, da se pa resnično ne spodobi, da jih preverjamo. Zahvala namreč gre vsem gasilcem nasploh,“ še pove Markovićeva in doda, da vse pogumne može pri njih do nedelje tako čaka malica po lastni izbiri.

Bojno oklepno vozilo Svarun.

Številne Mariborčane je danes na Trgu Leona Štuklja čakalo presenečenje – sredi centra mesta namreč stoji ogromen vojaški oklepnik.

Po besedah predstavnika za odnose z javnostmi Generalštaba Slovenske vojske Simona Koreza gre za bojno oklepno vozilo imenovano Svarun, ki ga proizvaja finska Patria.

Bojno oklepno vozilo Svarun.

Bojno oklepno vozilo Svarun.

A brez skrbi, na Trgu Leona Štuklja ne gre za nikakršno vojaško ofenzivo, temveč za predstavitev oziroma promocijo vojaškega poklica. „Imamo tudi stojnico, kjer so zainteresiranim na voljo dodatne informacije o možnostih zaposlitve v slovenski vojski,“ pojasnjuje Korez in dodaja, da mora biti „nova delovna sila“ stara med 18 in 27 let, z enotnim slovenskim državljanstvom, kandidati pa morajo za opravljanje vojaškega poklica med drugim biti tudi zdravstveno psiho-fizično sposobni.

Patria 2

Kot še dodajajo v Slovenski vojski, bodo vsem zainteresiranim mimoidočim z veseljem oklepnik tudi podrobneje predstavili.

Pripadniki slovenske vojske.

Pripadniki slovenske vojske.

Patria 3

Slika je simbolična

31-letni Matjaž iz Ruš je za naš portal opisal neverjetno prigodo o tem, kako je konec prejšnjega meseca po naključju našel izginulega mladeniča in ga srečno pripeljal domov.

Matjaž Ledenik iz Ruš se je 23. aprila, kot običajno v dopoldanskih urah s prijateljem odpravil na kavo v Selnico ob Dravi. „Sedela sva pred barom, ko naju je prijateljica, ki v lokalu dela kot natakarica opozorila na nekoliko zmedenega mladeniča, ki že ves dan ždi v lokalu,“ pripoveduje Ledenik, ki je moškega nato pozval, naj se jima pridruži na pijači. „Fant je sedel kar na tla, ves je bil umazan in precej zmeden,“ pove Ledenik, ki se je z mladeničem tako zapletel v pogovor. „Dejal je, da bi rad odšel domov, da so ga okradli, da ne ve kje … Takrat sem se mu odločil pomagati.“

Sprva v povsem napačno smer
Ko je Ledenik mladeniča nato povprašal o tem, kje živi, mu je ta odgovoril, da 11 kilometrov stran proti Koroški, kamor so se nato tudi odpeljali. 27-letnik jima je s prijateljem med vožnjo nato pripovedoval o svojcih, materi, a se jima je s prijateljem po njegovem naglasu sodeč nenadoma zazdelo, da pa fant morda le ni s Koroške. Bili so že v bližini Lovrenca na Pohorju, ko jim je s skupnimi močmi uspelo ugotoviti, da mladenič v resnici prihaja s Šmartnega na Pohorju. Obrnili so se in peljali v nasprotno smer.

Presenečenje: na dvorišču policisti
Po več kot uri vožnje so končno prispeli. 27-letnik jih je, sicer še zmeraj sicer vidno zmeden, vodil do domačega dvorišča, kjer pa so jih na Ledenikovo presenečenje pričakali policisti.
Ko so stopili iz vozila, je k njim pritekla tudi fantova mama, ki je Ledeniku pojasnila, da so mladeniča že dober dan pogrešali, ter se mu vsa v solzah hitela zahvaljevati, ker so ga našli.

Matjaž Ledenik (FOTO: osebni arhiv)

Matjaž Ledenik (FOTO: osebni arhiv)

 

Iskanja ni bilo potrebno opraviti
Prijavo pogrešanega fanta so nam potrdili tudi na Policijski upravi (PU) Maribor, ter nam pojasnili, da je večer prej mladenič v Mariboru sicer pohajkoval s prijatelji, nato pa odšel neznano kam. Kot je razložil Bojan Kitel iz PU Maribor, so bili policisti v zvezi s tem najprej napoteni do svojcev, da preverijo vsebino prijave, se je pa med zbiranjem obvestil pri svojcih domnevno pogrešanega ta vrnil domov, zato iskanja ni bilo potrebno opraviti.

A Matjaž Ledenik, ki je 27- letnika tako rekoč našel in mu varno pomagal do doma, si posebnih zaslug za to dejanje ne pripisuje. „Policisti in njegova družina so se mi zahvaljevali, a menim, da je bilo takšno ravnanje do nekoga pomoči potrebnega, edino pravilno,“ še sklene dobrodušni Rušan.

Foto: Marko Pigac

Z današnjim dnem se začenja že 11. otroška varnostna olimpijada – vzgojno-preventivni projekt, ki ga pripravlja Policijska uprava Maribor.

Z današnjim prvim od skupaj šestih predtekmovanj se je na Osnovni šoli (OŠ) Majšperk začela že 11. otroška varnostna olimpijada. Gre za vzgojno-preventivni projekt, ki ga že nekaj let pripravlja Policijska uprava (PU) Maribor, zaključna prireditev z najboljšimi iz vseh predtekmovanj pa bo potekala 2. junija v mariborski športni dvorani Lukna.

Projekt že od 2006
Mariborski policisti projekt izvajajo od leta 2006, od leta 2008 pa so v njem poleg policije kot nosilca združene aktivnosti vseh služb, ki v regiji skrbijo za varnost v ožjem in širšem pomenu. Po besedah koordinatorja aktivnosti Boštjana Vogrinca v projektu sodelujejo predvsem zaradi prispevka k večji varnosti otrok.

Otroška varnostna olimpijada je skupinsko tekmovanje, na katerem učenci četrtih razredov skozi igro pokažejo pridobljena znanja o varnosti in zaščiti ter določene vsakodnevne spretnosti.

V ospredju pa ni tekmovalnost otrok, temveč želijo organizatorji skozi igro in zabavo pri otrocih pridobiti potrebno znanje o varnosti in samozaščiti.

Lani več kot tisoč otrok
Po današnjem predtekmovanju v Majšperku se bodo v naslednjih dneh zvrstile še prireditve na osnovnih šolah v Dornavi, Jakobskem dolu, Framu, Selnici ob Dravi in OŠ Draga Kobala v Mariboru, najboljše pa čaka še finale v začetku junija v dvorani Lukna. Lani je na jubilejni deseti olimpijadi sodelovalo že 1.090 otrok, od tega tudi 30 četrtošolcev iz Hrvaške.

Foto: Marko Pigac

Foto: Marko Pigac

Za še večjo zanimivost otroke na finalnih prireditvah z obiskom ponavadi razveselijo različni vrhunski športniki, med drugim Tina Maze, Dejan Zavec, Jurij Tepeš, Iztok Čop, Jakov Fak in mnogi drugi, ki so na svoj način povezani s policijo.

Tako kot že nekaj zadnjih let, bodo dogodku tudi letos dodali humanitarno noto z rekreativno akcijo Štengijada. Gre za že 5. odprto prvenstvo Policijske uprave Maribor v teku po 455 stopnicah na Kalvarijo za velik prehodni pokal, ob tem pa vsak član ekipe, med katerimi so tudi številni znani Mariborčani, s plačilom startnine prispeva sredstva za tiste, ki so potrebni pomoči.

 

Vir: STA

Mostovi iz špagetov (Foto: STA)

Na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo te dni ponovno poteka tekmovanje študentov tehniških strok v izdelavi najnosilnejšega mostu iz špagetov.

Svoje spretnosti in znanja bo pomerilo 123 tekmovalcev iz osmih držav, ki imajo do četrtka čas, da izdelajo najbolj vzdržljivo konstrukcijo.

Mostovi iz špagetov (Foto: STA)
Mednarodno tekmovanje Ali je kaj trden most?, ki poteka že sedmo leto, prireja študentski svet omenjene fakultete v sodelovanju z Društvom študentov fakultete za gradbeništvo. Od danes do četrtka bodo tako gostili tekmovalce iz 20 različnih izobraževalnih ustanov iz Egipta, Turčije, Italije, Poljske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Slovenije.

Pri gradnji mostov lahko študenti kot material uporabljajo le špagete in lepilo. Razpon mostu mora znašati 100 centimetrov, širina do 20 centimetrov, medtem ko višina mostu ni omejena.

Izdelane konstrukcije bodo ocenjene na zaključni prireditvi v četrtek ob 15. uri. Na lanskem tekmovanju je najbolj trden most vzdržal obtežitev rekordnih 46 kilogramov.

Letos tudi “mini” tekmovanje
Študenti na ta način uporabijo svoje teoretično znanje v praksi. “Naučijo se timskega dela, odkrivajo meje možnega pri gradnji mostov ter imajo na voljo mreženje z domačimi in tujimi podjetji, ki pridejo med tekmovanjem na dogodek,” so navedli organizatorji.

Da bi vzpodbudili zanimanje tudi pri mlajših generacijah, so letos poleg srednjih šol povabili tudi osnovne šole na “mini” tekmovanje, na katerem bodo v sredo gradili manjše mostove razpona 40 centimetrov.

VIR: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Upravni odbor Univerze v Mariboru znova o Tičarjevi upokojitvi
– „Pri sodu“ raste potomka Stare trte
– Peter Podlunšek presenetil v Spielbergu
– 3. karierna tržnica v živo
– Na krosu teklo več kot 1.500 mladih
– „Zaposlovanje invalidov ­- dodana vrednost podjetja“
– Jurijevali v Hočah
– 13. študentski Bogračfest
– Ob dnevu Zemlje posadili jablano na uči poti