Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
paloma

Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes po mesecu dni za zaprtimi vrati nadaljevala obravnava v zvezi z izpodbojno tožbo zoper januarski sklep skupščine o dokapitalizaciji sladkogorske tovarne papirja Paloma.

Sodišče je sklenilo, da bo v 30 dneh odločilo o dokapitalizaciji, so za STA povedali v Palomi.

paloma

Tožbo zoper sklep skupščine Palome, da družbo s 15 milijoni evrov dokapitalizira in hkrati privatizira poljski sklad Abris Capital, v začetku januarja ga je potrdilo kar 99 odstotkov lastnikov, ki so oddali svoj glas, je vložila Palomina mala delničarka Nevena Tea Gorjup oziroma njena družba Nevija.

Zaradi informacij zaupne narave izključitev javnosti

Podrobnosti iz uvodnega naroka niso znane, saj sta Palomini odvetnici Helena Butolen in Mia Kalaš iz odvetniške pisarne Šelih in partnerji takoj na začetku zahtevali izključitev javnosti, saj bodo del obravnav tudi informacije v zvezi z dokapitalizacijskim postopkom, ki so zaupne narave. Takemu predlogu Gorjupova in njen odvetnik Marko Kosmač nista nasprotovala.

Gosak: Pomembno je čim prej nadaljevati postopek dokapitalizacije

Prvi mož Palome Tadej Gosak je po aprilski obravnavi dejal, da bi podaljševanje postopka predstavljalo resno tveganje, da se Abris umakne, ob tem pa izrazil prepričanje, da so sodišču predstavili tehtne argumente za odločitev v njihovo korist. “Pomembno je čim prej nadaljevati postopek dokapitalizacije, zato delamo vse, da se postopki na sodišču čim prej končajo,” je dejal pred mesecem dni.

V Palomi tudi opozarjajo, da če bodo postopki na sodišču trajali predolgo, obstaja tveganje, da se izbrani investitor Abris odloči svoj kapital vložiti kam drugam. V pogodbi je namreč določen rok za izvedbo posla, ki se izteče konec maja, zato je nujno, da sodišče sprejme odločitev čim prej.

Zavrnjena ponudba Slovakov boljša?

Družba Nevija s še dvema delničarjema nasprotuje izglasovani 15 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji in hkratni privatizaciji Palome s strani poljskega sklada Abris Capital. Nekateri mali delničarji namreč menijo, da je bila zavrnjena ponudba slovaškega sklada Eco Invest boljša, zato so na sodišče vložili izpodbojne tožbe.

 

VIR: STA

muta - vuzenica prometna nesreča (2)

Pred nekaj trenutki je na križišču na Muti prišlo do prometne nesreče. Trčila sta tovornjak in osebni avtomobil.

Do nesreče je prišlo na križišču pri trgovini Tuš. Posledice nesreče odstranjujejo, je pa promet oviran zaradi pločevine na cesti.

muta - vuzenica prometna nesreča (3)

muta - vuzenica prometna nesreča (2)

muta - vuzenica prometna nesreča (1)

UKC MB STOLPNICA (2)

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je včeraj ponovila, da so Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor poslali zelo jasno stališče, da pogodba za sodelovanje hrvaških anesteziologov ni skladna z zakonodajo.

Javni zavod namreč ne more sklepati podjemnih pogodb za opravljanje zdravstvene storitve s pravno osebo, je poudarila.

UKC MB

Ministrstvo je po besedah Kolar Celarčeve direktorju UKC Maribor Gregorju Pivcu pojasnilo, da pogodba za posredovanje anesteziologov, ki jo ima bolnišnica sklenjeno z Zavodom za raziskave v medicini, ni skladna z zakonom o zdravstveni dejavnosti. Pogodbo za opravljanje zdravstvene storitve lahko javni zavod po njenih pojasnilih sklene le s fizičnimi osebami, je na novinarski konferenci, na kateri je predstavila ukrepe za skrajševanje čakalnih dob, povedala ministrica.

To sicer pomeni, da UKC Maribor ne bi mogel skleniti pogodbe niti z zavodom Mobilni specialist, ki so ga ustanovili slovenski anesteziologi, saj gre tudi v tem primeru za pravno in ne fizično osebo, je pritrdila ministrica.

Ob tem je ministrica napovedala, da bodo s spremembami zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo v medresorskem usklajevanju v začetku junija, reševali tudi to vprašanje. Na tem področju so namreč ugotovili številne anomalije. V tem zakonu bodo sicer po besedah ministrice uredili tudi koncesije in še nekatere najnujnejše zadeve, ki jih zahteva evropska direktiva.

Te zadeve bo verjetno urejalo novo vodstvo

Kolar Celarčeva je ob vprašanjih novinarjev okoli dogajanja v UKC Maribor spomnila, da je objavljen razpis za direktorja UKC Maribor in bo torej bolnišnica kmalu dobila novo vodstvo. “Verjetno bo novo vodstvo urejalo te zadeve,” je dodala.

Povedala je tudi, da se UKC Maribor ni prijavil za dodatna sredstva za skrajševanje nekaterih najdaljših čakalnih dob na operacije s pojasnilom, da nimajo kapacitet niti za pokrivanje rednega programa. Podatkov o tem, koliko programa so v Mariboru uspeli nadoknaditi doslej, sicer ministrica nima. “Tam je še vodstvo, ki opravlja svoje naloge, in organizacija dela je njegova odgovornost,” je dejala.

FOTO: STA

FOTO: STA

Pivec, ki se junija poslavlja s tega položaja, je v četrtek potrdil, da hrvaški anesteziologi ne opravljajo vsega predvidenega dela, zato še vedno ne dosegajo zadostnega števila operacij. Kot je povedal za STA, je tako odločila strokovna direktorica kliničnega centra Darja Arko.

Darja Arko: Izjave neresnične in zavajajoče

Ta pa je včeraj sporočila, da so direktorjeve izjave neresnične in zavajajoče. Podrobno naj bi svoje stališče predstavila na novinarski konferenci prihodnji teden. V pisnem sporočilu, ki ga je posredovala medijem, zdravniški zbornici in zdravniškemu sindikatu, pa je pojasnila, da o delu s specializanti odloča Zdravniška zbornica Slovenije in ne strokovni direktorji posameznih institucij.

“Glede dela s specializanti nam je zdravniška zbornica posredovala pojasnilo že 23. marca. V njem je navedeno, pod kakšnimi pogoji je lahko zdravnik neposredni mentor – zaposlen mora biti pri pooblaščenem izvajalcu za specializacije (v tem primeru UKC Maribor), lahko je mentor samo enemu zdravniku naenkrat in komunikacija mora potekati v slovenskem jeziku. Zdravniki iz Hrvaške niso zaposleni v UKC Maribor in razen enega ne govorijo slovenskega jezika,” je izpostavila.

A Pivec še naprej vztraja, da ni pravne ureditve, ki bi preprečevala, da se kot neposredni mentor specializantom določi tudi specialist iz tujine. “Nenazadnje bi to pomenilo, da specializanti v času specializacije ne smejo opraviti del specializantskega kroženja v tujini,” je dodal.

četrvorka2

V več kot 20 slovenskih krajih, vključno z Mariborom je točno opoldne nekaj deset tisoč maturantov ob zvokih Straussove glasbe zaplesalo tradicionalno poulično četvorko. V Mariboru so zaplesali na Trgu Leona Štuklja.

Več o dogajanju pa v spodnjem videu:

Maturantska parada je od leta 2001 do danes v sinhroni ples povezala preko 300.000 maturantk in maturantov v več kot 100 evropskih mestih iz desetih držav in priplesala devet naslovov Guinnessovih rekorderjev.

Tudi tokrat pa je ministrstvo za zdravje pozvalo mlade, naj sledijo akciji Na maturantsko četvorko brez alkohola. V ta namen so delili silikonske zapestnice s promocijskim sporočilom “Furam 0,0″. Dodatno so se z akcijo 0,0 Šofer zavzeli proti tveganemu in škodljivemu pitju alkohola med mladimi vozniki, saj je polovica maturantov že opravila vozniški izpit.

četrvorka2

Na Trgu Leona Štuklja maturantje so pred nekaj trenutki maturantje začeli s plesom četvorke, s katero se bodo skušali vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov.

Moto letošnje prireditve je Jasen NE alkoholu.

četvorka1

Ob 12:15 sledi še nastop glasbenih skupin, prireditev pa bo trajala še do 14:00.

četrvorka2

Več sledi kmalu, ko bomo objavili tudi video reportažo.

 

 

 

 

Mladi Mariborčan na dobrodelni dražbi zbral 1.125 evrov

19-letni Mariborčan Rok Černic je tokrat organiziral že drugo dražbo nogometnih dresov, katere izkupiček gre v celoti v dobrodelne namene.

Rok Černic je mladi Mariborčan, ki je te dni organiziral že drugo dobrodelno dražbo. Tudi tokrat je prodajal nogometne drese, izkupiček pa bo v celoti namenil štirim humanitarnim društvom.

FOTO: psebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

Dražba se je zaključila točno ob polnoči, skupni izkupiček pa znaša 1.125 evrov. A Černic priznava, da si je obetal nekoliko več. „Za nakup posameznih dresov so se sprva zanimala tudi podjetja, a je žal ostalo le pri zanimanju. Vse drese so tako kupile fizične osebe,“ pripoveduje mladi dobrodelnež in dodaja, da pa mu to nikakor ne bo vzelo poguma in volje za naprej. Odločil se je namreč, da bo dražbo pripravljal vsako leto.

FOTO: osebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

Černic je tokrat dražil 14 nogometnih dresov, po najvišji ceni pa se je prodal dres Zahoviča – za 150 evrov.

FOTO: osebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

Predaja dresov in denarja bo stekla v prihodnjih dneh. Černic bo 300 evrov od zbranega denarja namenil Valu202 za program botrstvo za družine, ki nimajo osnovnih pogojev za preživetje, 225 evrov organizaciji Petka za nasmeh, ki skrbi za kosila in malice otrok, ki si jih ne morejo privoščiti, 300 evrov Zavetišču za živali Maribor, ki bo sredstva porabilo za hrano in opremo štirinožnih prijateljev, ter 300 evrov humanitarnemu društvu Humanitarček v obliki kupljene hrane.

FOTO: osebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

Se pa želi Černic na tem mestu posebej zahvaliti tudi nogometašem, ki so donirali drese in prijateljici Petri Babič, ki mu je nesebično priskočila na pomoč pri organizaciji dražbe.

 

FOTO: STA

Direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec, ki se junija poslavlja s tega položaja, priznava, da hrvaški anesteziologi ne opravljajo vsega predvidenega dela, zato še vedno ne dosegajo zadostnega števila operacij. Kot je danes povedal za STA, je tako odločila strokovna direktorica kliničnega centra Darja Arko.

“Hrvaški anesteziologi ne opravljajo nadzorstvene funkcije nad delom naših specializantov, kar so po pogodbi zavezani. To delo so drugače pripravljeni opravljati, saj predstavlja del njihovih delovnih obveznosti v KBC Rijeka,” je na najnovejše kritike zdravniškega sindikata Fides odgovoril Pivec.

FOTO: STA

FOTO: STA

Poudaril je, da imajo anesteziologi iz reškega kliničnega centra za delo pri nas veljavne licence, ki jih je kot strokovno enakovredne z evidenčnim vpisom potrdila Zdravniška zbornica Slovenije. “Obenem so zaposleni pri delodajalcu (Inštitutu za raziskave v medicini), ki je registriran v Sloveniji, torej je njihov strokovni in pravni status enak slovenskim zdravnikom,” je pojasnil.

Zaradi nevključenosti etična, strokovna in poslovna škoda

Strokovna direktorica UKC Maribor pa po navedbah Pivca meni, da hrvaški anesteziologi ne smejo opravljati nadzorstvene funkcije. “Mnenje strokovne direktorice, ki je sicer formalno po statutu UKC Maribor edina pristojna za organizacijo izvajanja in nadzor nad strokovnim delom, se v tem oziru neformalno opira (zgolj) na mnenje Zdravniške zbornice Slovenije, ki pa kljub naši intervenciji še ni potrdila pravilnosti tega stališča,” je pojasnil Pivec. “Zaradi nevključevanja specializantov v redno delo na žalost se vedno ne dosegamo zadostnega števila operacij, kar povzroča etično, strokovno in poslovno škodo UKC Maribor,” je dodal.

Arkova se bo na te navedbe ter na sredino izjavo predsednika Fidesa Konrada Kuštrina, da bi bilo prav, da bi odstopila, po napovedih odzvala prihodnji teden.

Za Fides je nezaslišano, da ima UKC Maribor s posrednikom sklenjeno pogodbo za storitve anesteziologov iz Reke, glede na to, da so slovenski anesteziologi, združeni v zavodu Mobilni specialist, po besedah predsednika sindikata Kuštrina pripravljeni delati v Mariboru.

Sodelovanja z drugimi niso nikoli izključili

Pivec odgovarja, da sodelovanja s slovenskimi anesteziologi, tudi Mobilnim specialistom, niso nikoli izključili. “Niti od zavoda Mobilni specialist niti od drugih izvajalcev nismo prejeli relevantne ponudbe, da bi sploh lahko začeli sodelovanje. Z naše strani kontakta nismo prekinili in smo še vedno zainteresirani za sodelovanje, vendar pa moramo pri tem izpostaviti, da se je nedavno pojavilo ministrstva za zdravje, ki postavlja pod vprašaj možnosti poslovno-strokovnih sodelovanj z drugimi izvajalci,” je navedel.

Ministrstvo je sicer v ponedeljek poslanem mnenju vodstvu UKC Maribor pojasnilo, da se po zakonu o zdravstveni dejavnosti s pravno osebo – posrednikom ne more sklepati podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev.

V UKC Maribor trdijo, da so v tem primeru vprašljive tudi pogodbe z drugimi zavodi in instituti, kot sta na primer pogodba z Zavodom RS za transfuzijsko medicino za potrditveno testiranje krvodajalcev na označevalce okužb in pogodba z ljubljansko medicinsko fakulteto za storitve mikrobioloških preiskav. Zaradi teh pomislekov še vedno niso podpisali pogodbe z Onkološkim inštitutom za radioterapevtsko dejavnost, ki bi omogočila obsevanja na novem mariborskem oddelku za onkologijo.

UKC MB

Pogodbo med UKC Maribor in Inštitutom za raziskave v medicini preiskujejo tudi kriminalisti. Kot so za STA povedali na Policijski upravi Maribor, je zadeva še vedno v fazi preverjanja sumov storitve kaznivega dejanja. Da so prejeli prijavo, povezano z UKC  in strokovno direktorico Darjo Arko, pa so za STA potrdili na Komisiji za preprečevanje korupcije.

 

VIR: STA

Slika je simbolična.

Vlada se je danes seznanila s predlogom najustreznejše variante za gradnjo mariborske zahodne obvoznice, s katero bi promet s štajerske avtoceste v smeri proti Koroški lahko zaobšel središče Maribora. Cesta, vredna okoli 112 milijonov evrov, naj bi bila zgrajena leta 2022.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

Prvi del načrtovane obvoznice od Borove vasi do Kardeljeve ceste je že izrisan, dolgo časa pa je zaradi težav s pridobivanjem soglasij ostajala odprta trasa od Kardeljeve ceste do priključka na štajersko avtocesto, kjer so zdaj večinoma polja in travniki.

Načrti sicer že od leta 2008

Vlada je danes kot najustreznejšo potrdila varianto, ki poteka od krožišča s Kardeljevo cesto v smeri proti jugovzhodu, prečka Cesto v Razvanju in poteka preko obstoječih kmetijskih površin do Tržaške ceste, kjer je predvidena izvedba večjega krožnega križišča. V smeri proti avtocesti prečka regionalno cesto v nadvozu in poteka ob energetskem koridorju, prečka železniško progo Maribor – Zidani most v nadvozu in se z novim priključkom naveže na avtocestni odsek Slivnica – Pesnica.

Načrti za mariborsko zahodno obvoznico segajo že v leto 2008, ko je vlada sprejela sklep o pričetku priprave državnega prostorskega načrta za to navezovalno cesto. Javna razgrnitev je potekala julija 2012, pridobivanje mnenj pa je, zaradi dodatnih usklajevanj z resorji in iskanja optimalne rešitve, potekalo od decembra 2012 do marca 2016.

 

VIR: STA

FOTO: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je danes zavrnil navedbe ministrstva za zdravje, češ da se občina dve leti ni odzvala s predlogi za lokacijo načrtovanega dispečerskega centra.

Tega želi ministrstvo namreč postaviti v objekt SDK na Trgu Leona Štuklja, kamor se je želela seliti Umetnostna galerija Maribor (UGM).

“Danes sem prebral, da je SDK baje že dve leti lokacija, ki jo je izbralo ministrstvo za zdravje. Z mestno občino se nihče ni pogovarjal o tej lokaciji. Prvič smo izvedeli za to marca letos, ko je prišla vlada na obisk v Maribor,” je povedal Fištravec.

FOTO: STA

FOTO: STA

Kot je dejal, se je z vprašanjem dispečerskega centra v Mariboru osebno soočil lani poleti, ko so si skupaj s predstavniki ministrstva za zdravje ogledali prostore Gasilske brigade na Cesti proletarskih brigad. “Prostori na Cesti proletarskih brigad so rešitev že od leta 2010. Zakaj so se zdaj odločili drugače, ne vem,” je dodal.

Ministroma povabilo za obisk v Maribor

Po njegovih ocenah dispečerski center ne sodi na Trg Leona Štuklja v središču mesta, zato sta skupaj z direktorico UGM Bredo Kolar Sluga danes povabila ministra za kulturo in za zdravje, da prihodnji teden prideta v Maribor, “da zadevo urgentno razrešimo”.

Cerarju včeraj seznam drugih možnih lokacij

Direktorica UGM je vesela, da se je župan naposled le odločno oglasil glede te zadeve. Sama pa je o tem v sredo spregovorila s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki se je mudil v Mariboru. Ob tem mu je predala seznam drugih možnih lokacij dispečerskega centra, kot so nekdanji tekstilni inštitut, nekdanja Osnovna šola Ivana Cankarja, del prostorov srednje šole za oblikovanje in nekdanji center za socialno delo.

“Vsi pozdravljamo dispečerski center v Mariboru in vsi si želimo, da se ga umesti v naše mesto, vendar pa še enkrat poudarjamo, da obstajajo druge lokacije, ki bi bile zanj primernejše. Vsekakor pa smo mi tista vsebina, ki lahko ta osrednji mestni trg oživi,” je prepričana.

V SMC menijo, da bi lahko bilo tam oboje

V vladni stranki SMC so sicer menili, da bi bilo v objekt SDK mogoče umestiti tako dispečerski center kot UGM, ki že več desetletij čaka na ustreznejše prostore. A Fištravec pravi, da to ni mogoče.

Trg Leona Štuklja (FOTO: STA)

Trg Leona Štuklja
(FOTO: STA)

Dispečerski center zdravstva, ki bo eden od dveh načrtovanih v okviru nove organizacije nujne medicinske pomoči v Sloveniji, bo na Trgu Leona Štruklja po načrtih ministrstva za zdravje začel delovati jeseni. Na ministrstvu po današnjem poročanju časnika Večer trdijo, da so Mestno občino Maribor že pred dvema letoma prosili za pomoč pri iskanju prostorov za dispečerje, a se ta ni odzvala.

“Ko z občine ni bilo odziva, smo prosili ministrstvo za javno upravo, naj v okviru državnih prostorov poišče kakšno rešitev. Našli so stavbo SDK, ki je bila 15 let prazna. Ko smo se sestali in si prostor ogledali, z niti eno besedo ni bilo omenjeno, da je kandidat za prostore tudi galerija,” je za časnik povedala Dušanka Petrič z omenjenega ministrstva.

Druge lokacije neprimerne

Kot so na ministrstvu že prejšnji teden povedali za STA, ostale predlagane lokacije ne zagotavljajo ustreznih pogojev za dispečerski center. To naj bi veljalo tudi za prostore na Cesti proletarskih brigad.

Lampiončki 2016

Po besedah organizatorjev so letošnji Lampiončki več kot uspeli. Obiskalo jih je več kot 10-tisoč obiskovalcev, ki so se kljub vmesnim ploham med drugim zabavali ob ritmih Mi2, HELP!, Elvis Jackson in Parnega Valjaka.

 

Lampiončki 2016

Več o dogajanju na tradicionalni študentski zabavi pa v prispevku:

FOTO:  www.starimobi.si

Nedavno se je končala akcija ˝Halo, si za to?˝ – akcija zbiranja rabljenih, nekoristnih, uničenih in starih mobilnih telefonov. Samo v Mariboru in okolici so otroci, osnovno- in srednješolci zbrali več kot 2 toni odpadnega materiala.

FOTO: www.starimobi.si

FOTO: www.starimobi.si

8 kilogramov mobilnikov na šolo

Po do sedaj znanih (delnih) rezultatih, so na posameznih šolah povprečno zbrali okrog 8 kg telefonov, 5 kilogramov telefonskih baterij in približno 5 kilogramov polnilcev, najbolj pa smo se izkazali prav na Štajerskem. “Zaenkrat smo pobrali material na širšem območju Maribora in okolice, s čimer smo zbrali približno 2 toni odpadnih telefonov, polnilcev in baterij. Sodelovalo je okoli 500 osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, akciji pa so se priključili tudi številni predstavniki raznovrstnih organizacij,” je pojasnil Saša Mikić, predsednik Zveze prijateljev mladine Maribor.

FOTO:  www.starimobi.si

FOTO: www.starimobi.si

Pomagali tudi znani športniki

Med drugim so svoje stare telefone za dober namen odvrgli tudi nogometaši NK Maribora (Jean-Philipe Mendy, Marcos Tavares in Milivoje Novaković), alpski smučarki Ana Drev in Ilka Štuhec ter slovenski orel Domen Prevc. “Zelo smo jim hvaležni … Ob koncu zbiranja pričakujemo rezultat nad 20 tisoč evrov, to je nekje 5 ton zbranega materiala”, dodaja Mikić in odkrito priznava, da so (zdaj, ko se akcija zaključuje) resnično utrujeni, “ker smo bili res majhna ekipa prostovoljcev, ki je vseskozi delala na projektu. Največja zasluga pa gre mentorjem na šolah, ker so prepričali otroke in ostale, da so sodelovali.”

FOTO: www.starimobi.sia

FOTO: www.starimobi.si

Ta teden je teden prostovoljstva. Ob tej priložnosti smo preverili kako se je iztekla vseslovenska dobrodelna akcija zbiranja starih mobilnih telefonov, ki so jo izvajali predvsem Mariborčani.

FOTO: www.starimobi.si

FOTO: www.starimobi.si

Izkupiček za otroške in mladinske programe

Ker je rdeča nit akcije zbiranje denarja za otroške in mladinske programe, ki jih izvajajo na Zvezi prijateljev mladine ter v Zvezi Rotary district 1912 Slovenia (glavni organizatorji akcije) in predvsem zaradi dobrih odzivov mentorjev na šolah, resno razmišljajo, da bi čez kakšno leto ali dve akcijo ponovili.

FOTO: www.starimobi.si

FOTO: www.starimobi.si

Vsi, ki vas zanimajo rezultati, pa lahko podrobnejše informacije spremljate na spletni strani www.starmobi.si.

FOTO: STA

Dogodki v Pekrah in Mariboru pred 25 leti so simbol brezpogojnega združenja Slovenk in Slovencev, je na sinočnji slavnostni akademiji v Mariboru povedal predsednik vlade Miro Cerar.

“Ne delitev na naše in vaše. To naj bo simbol povezovanja vseh nas za premagovanje težav in za doseganje visoko zastavljenih ciljev,” je dejal.

FOTO: STA

FOTO: STA

Dnevi okoli 23. maja 1991, ko je v okolici učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru prvič prišlo do merjenja moči med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in slovensko teritorialno obrambo, so Slovence po besedah premierja pomembno povezali v enotnosti, pogumu in upanju, da vztrajajo na poplebiscitni poti osamosvajanja. “Dogodki v Pekrah so bili zgodovinski preizkus odločenosti Slovencev, da uveljavimo in branimo odločitev o samostojni državi tudi z orožjem,” je dejal.

 

“Dogodki izpred 25 let kažejo, kako pogumni smo Slovenci in kako pogumno mesto je Maribor,” je izpostavil v slavnostnem govoru na slovesnosti v počastitev 25. obletnice Pekrskih dogodkov in spominskega dne Mestne občine Maribor v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

V Pekrah učni center za gasilce in civilno zaščito

Ob tem je pozval k enotnosti tudi v današnjih časih. “Takrat nas je gnala želja, da bi bili sami svoj gospodar. Danes je to želja, da svojo državo okrepimo na zemljevidu konkurenčnih in razvitih držav. Trudimo se, da bo Maribor zavzel velik del tega zemljevida,” je zatrdil premier in izpostavil namen vlade, da v Pekrah razvije sodoben učni center za gasilce in pripadnike civilne zaščite.

Akademija ob 25. obletnici Pekrskih dogodkov.

Akademija ob 25. obletnici Pekrskih dogodkov.

“V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo zbrati potrebno znanje, enotnost, pogum in odločnost, da bomo vztrajali na naši poti. V našo prihodnost glejmo s samozavestjo in zaupanjem,” je še povedal. Zahvalil se je vsem braniteljem, ki so tvegali svoja življenja v Pekrah, ter vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k pomembni prvi zmagi nad JLA.

“Zgodovina Maribora je zgodovina mesta herojev”

Na začetku slovesnosti pa so prikazali tudi kratki dokumentarni film, v katerem je o dogajanju pred 25 leti spregovoril takratni vojaški psiholog Zdravko Strniša. “Zgodovina Maribora je zgodovina mesta herojev. Zadnja vojna za Slovenijo se je začela v Mariboru s Pekrskimi dogodki. Upam, da bo tudi prihodnost znala ceniti ta dejanja,” je ob tem dejal mariborski župan Andrej Fištravec, ki je bil gostitelj nocojšnje slavnostne akademije, na kateri se je zbralo okoli 400 ljudi.

Med njimi so bili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, nekateri poslanci državnega zbora, predstavniki Slovenske vojske in policije, veterani vojne za Slovenijo ter udeleženci Pekrskih dogodkov.

Mariborska razvojna agencija (MRA)

Mariborska razvojna agencija (MRA) je kot vodilni partner danes v Mariboru gostila uvodni sestanek projektnega partnerstva projekta internacionalizacije regionalnih malih in srednje velikih podjetij.
Na njem so bili prisotni partnerji iz Bolgarije, Italije, Portugalske, Španije in Velike Britanije, ki sodelujejo pri projektu v okviru programa Interreg Europe.

Projekt namenjen učinkovitejšemu regionalnemu razvoju

Program medregionalnega sodelovanja Interreg Europe je del cilja evropskega teritorialnega sodelovanja kohezijske politike za obdobje med leti 2014 in 2020. Namenjen je izboljšanju učinkovitosti politik regionalnega razvoja, posodobitvi gospodarstva in krepitvi konkurenčnosti v Evropi ter predstavlja okvir za sodelovanje regionalnih in lokalnih organizacij v državah EU, Švici in na Norveškem.

Mariborska razvojna agencija (MRA)

Mariborska razvojna agencija (MRA)

Da bi spodbudila razvoj potenciala posameznih regij, Bruselj preko omenjenega programa regionalnim in lokalnim javnim organizacijam v okviru EU ponuja priložnost, da delijo zamisli in izkušnje o izvajanju javnih politik in dobrih praks, s čimer bo dosežena izboljšava strategij, namenjenih EU državljanom in skupnostim.

Podpora na večih nivojih

Omenjeni program ponuja finančno podporo za raziskave in inovacije, izboljšanja konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih ter varstvu okolja in spodbujanju učinkovite rabe virov.

Mala in srednje velika podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva

Kot poudarjajo na mariborski agenciji, je majhnim in srednje velikim podjetjem treba pomagati pri izdelavi učinkovite strategije internacionalizacije poslovanja ter jim tako omogočiti, da izkoristijo priložnosti na globalnem trgu. Kar 23 milijonov takih podjetij namreč predstavlja hrbtenico evropskega gospodarstva, saj predstavljajo kar 99 odstotkov vseh podjetij v EU, kjer ustvarijo 58 odstotkov vseh prihodkov.

mra (5)

“Njihov razvoj je zato bistven za krepitev konkurenčnosti gospodarstva EU, ki mora biti privlačna za vlaganja. V okviru ukrepov izboljšanja konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij program spodbuja izmenjavo izkušenj, dvig zmogljivosti in mreženje, s čimer bomo pomagali podjetjem, da dosežejo rast na regionalnih, nacionalnih in internacionalnih tržiščih,” poudarjajo partnerji v projektu.

Projekt vreden 1,7 milijona evrov

Projekt, o katerem govorijo v Mariboru, je bil prijavljen v okviru prvega razpisa medregionalnega programa Interreg Europe, kot eden izmed 216 prijavljenih projektnih predlogov. Skupaj je vreden 1,7 milijona evrov, izvajali pa ga bodo v okviru ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij.

Osredotočen bo na vlogo javnih organizacij pri pripravi podpornih storitev za internacionalizacijo podjetij in temelji na modelu četverne vijačnice, ki pomeni zbliževanje akademske, poslovne, družbene in odločevalske sfere pri pripravi novi modelov politike internacionalizacije ter sprejemanju dobrih praks prepoznanih v partnerskih regijah.

FOTO: osebni arhiv

Lidija Divjak Mirnik – direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru in mestna svetnica Liste za pravičnost in razvoj – je v intervjuju za naš portal razkrila od kdaj je Mariborčanka, ter kaj oziroma koga bi mesto potrebovalo za izboljšanje trenutne klime.

Prihajate iz Prlekije. Kako dolgo že živite v Mariboru in ali se imate za Mariborčanko?

Res je, svojo mladost sem preživela v Prlekiji, kjer sem se rodila in tudi obiskovala osnovno šolo. Kot nadebudna dijakinja III. Gimnazije Maribor sem nato prišla v Maribor in tukaj tudi ostala. Seveda se imam za Mariborčanko, saj tukaj živim in delam tako že skoraj 30 let. Se pa zelo rada vsakih 14 dni vračam v Prlekijo, kjer življenje teče bolj umirjeno.

Kako bi opisali trenutno klimo v mestu?

Trenutna klima v mestu ni dobra. Sploh se mi zdi, da ne vidimo več tistega pozitivnega, ki ga je v mestu ogromno. Stagniramo in padamo. Pa pravzaprav sploh ne bi rabili. Potrebovali bi samo sposobno osebo, ki bi udarila po mizi in stvari ponovno nastavila na ˝prave tirnice˝ – govorim o vodenju mesta namreč.

Kje vidite priložnosti za razvoj mesta?

Sama vidim največ priložnosti v turizmu, ker časov velike industrije pač ne bo več, ter v malih in srednjih podjetnikih. Tukaj je tudi Univerza iz katere prihajam, ki ima ogromno potenciala. Tudi kultura je velik potencial v mestu. Ogromno tega imamo pokazati. Se mi pa včasih zdi, da ni interesa, da bi se mesto razvijalo in napredovalo.

FOTO: osebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

 

Kaj so po Vašem mnenju največji dosežki aktualne mestne oblasti in kaj pomanjkljivosti pri trenutnem vodenju mesta?

Največji dosežek župana je, da je sploh postal župan. Ker je nerazumljivo, da so volivci volili nekoga, ki je tako ˝nakladal˝ in so mu verjeli. Pomanjkljivosti pa so, da govorijo eno, delajo drugo, odločajo pa tako tretji.

Kakšen pa je po Vašem mnenju položaj mladih Mariborčanov?

Položaj mladih je takšen, da jih večina prihodnosti v tem mestu ne vidi, zato se – takoj ko je mogoče – izselijo. Trenutno delovnih mest ni in nič ni videti, da se bodo trendi obrnili.

Tako rekoč vsak dan ste v stiku s študenti. Če primerjate njihov oziroma aktualni čas s časom svojih študentskih let, kje so podobnosti in kje razlike?

Študentje v Sloveniji so pravzaprav v dobrem položaju. Imajo zastonj šolanje, študentske bone, zelo poceni bivanje v študentskih domovih, ogromno možnosti za izobraževanje v tujini, česar takrat ko sem sama študirala ni bilo. Z dnem diplomiranja pa se vse te bonitete izgubijo in takrat nastopi za mlade velik problem.

FOTO: osebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

Poznamo vas kot precej temperamentno in zgovorno mestno svetnico, direktorico Študentskih domov, nenazadnje ste tudi precej vpeti v kulturno dogajanje v mestu … Vse to je bolj ali manj „na očeh javnosti“. Česa pa o Vas ne ve še noben medij?

Marsičesa mediji ne veste in naj kar pri tem ostane. Včasih o sebi preberem takšne stvari, da se samo vprašam od kod vse to sploh pride.

Na družbenem omrežju Facebooku ste precej aktivni. Tam smo videli vašo fotografijo, ko so vas ujeli na karaokah, pa nedavno med vrtičkanjem, tudi na fintesu na prostem. Kaj vse počnete, ko niste v službi, niti na sejah mestnega sveta, niti za domačim štedilnikom?

Tega časa ko nisem tu kot ste našteli, je pravzaprav zelo malo. Včasih mi preprosto paše, da se uležem in v miru preberem kakšno knjigo. Drugače pa svoj prosti čas preživim s sinovoma.

 

Imate kakšne tipične ženske razvade, kot je prekomerno kupovanje oblek, čevljev ali pa posebna strast do slaščic, na primer čokolade in tortic?

Ja, imam kar nekaj teh razvad. Rada kupujem prstane in čevlje. Pa s sladkarijami sem tudi malo zasvojena, čeprav sem sedaj na ˝anticuker˝ dieti.

Kam v Mariboru najraje zahajate in zakaj?

Rada odidem na kakšno dobro kavo, pa kosilo ter v Slovensko narodno gledališče, kjer si napolnim baterije.

FOTO: Jurij Ribič

Po prvih podatkih se je včerajšnje študentske prireditve udeležilo okrog 10-tisoč obiskovalcev. In če smo v pretekli letih lahko čutili zgražanje Mariborčanov zaradi kupov smeti, ki so ostali po zabavi, je letos navsezgodaj že vse očiščeno, urejeno in pospravljeno.

Lampiončki 2016

 

Kljub dežju več kot 10-tisoč obiskovalcev

„Skupaj se je čez dan in v večernih urah na letošnji študentski prireditvi Lampiončki po prvih ocenah zbralo okrog 10-tisoč obiskovalcev,“ pravi Dejan Spital iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM). Prireditev je po njegovih besedah uspela. „Vmes nas je sicer doletel dež, a tudi to je del Lampiončkov. Glavno je, da so se mladi zabavi in se tako lahko zdaj nekoliko bolj sproščeni začno resno pripravljati na izpite,“ še poudarja.

 

Lampiončki 2016

Delavci Snage na delu od 5. ure zjutraj

In če smo v preteklih letih lahko po največji študentski prireditvi na Štajerskem zaradi onesnaženja lahko spremljali ogorčenje, je letos moč opaziti pravo nasprotje. Prizorišča so bila ob 8. uri zjutraj že povsem čista, urejena in pospravljena. „Piknik prostor smo očistili že včeraj popoldne, s čiščenjem ostalih prizorišč pa smo pričeli danes okrog 5. ure zjutraj. Pri tem lahko izredno pohvalim tako delavce Snage, odgovorne, ter seveda tudi same študente, ki so letos v veliki meri predvsem počistili za sabo,“ pojasnjuje Spital.

Lampiončki 2016

 

Skupaj 124 varnostnikov

Tudi za varnost je bilo po besedah ŠOUM-a dobro poskrbljeno, ta je bila sicer nekoliko poostrena, sploh zaradi preteklih dogodkov, ko so na območju Štuka izginili trije mladeniči. „Imeli smo 95 varnostnikov, še 29 so jih imeli Študentski domovi,“ pravi Spital. Dodatno varnost so obiskovalcem zagotavljale patrulje policije, gasilcev in reševalcev, vendar po njegovih besedah intervencij ni bilo.

Lampiončki 2016

Lampiončki 2016

 

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

UKC MB STOLPNICA (2)

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je včeraj imenoval komisijo za izpeljavo razpisa za novega direktorja tega zavoda, ki je potreben zaradi napovedanega umika dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca.
Po besedah predsednice sveta zavoda Vlaste Kovačič Mežek bo razpis objavljen jutri in 8. junija naj bi bil že znan novi direktor.

Pivcu, ki je pred mesecem dni podal odpoved pogodbe za delovno mesto direktorja, 20. junija izteče odpovedni rok in predsednica sveta zavoda se nadeja, da bodo do takrat že našli novega direktorja.

Naslednja seja 8. junija

Kandidati za direktorja se lahko na razpis prijavijo do 31. maja. “8. junija je že napovedana seja sveta zavoda, kjer se bodo prijavljeni kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, predstavili članom sveta in ti bodo potem že odločali o najprimernejšem kandidatu,” je ob robu včerajšnje seje za medije povedala Kovačič Mežkova. “Upam, da se bo prijavil ustrezen nabor kandidatov, da bomo imeli možnost izbire res najboljšega,” je dodala.

Po potrditvi na seji sveta zavoda mora kandidatu dati zeleno luč še vlada. Pivec, ki je bil že prej zaposlen v UKC Maribor kot kirurg, se po napovedih vrača na delovno mesto zdravnika.

Člani sveta zavoda pa so razpravljali tudi o kadrovski problematiki po posameznih klinikah in oddelkih kliničnega centra, saj pomanjkanje zdravnikov ni opazno samo pri v zadnjem času najbolj javno izpostavljenih anesteziologih ampak tudi drugod. “Praktično se na vseh področjih, mogoče ne tako kritično, pojavljajo enaki problemi pomanjkanja kadrov, zato smo dobili načrt zaposlovanja, ki ga bomo člani sveta zavoda budno spremljali,” je dejala Kovačič Mežkova.

UKC MB

Še pred začetkom seje sveta zavoda so predstavniki ustanovitelja v tem organu v sporočilu, v katerem so zavrnili očitke glede njihove domnevne odgovornosti za menjavo direktorja, poudarili, da “razvoj ni samo vodstvo, razvoj so ljudje, so zaposleni, ki vidijo priložnosti in čutijo željo narediti nekaj bolje”.

Na 26 mest se jih je javilo 5

Ob tem so kot zaskrbljujoče dejstvo izpostavili podatek, da se na nedavno objavljene razpise za delovna mesta zdravnikov v UKC Maribor ni javil skoraj nihče in da se je na 26 mest za specializacije v regiji javilo samo pet kandidatov. “Tudi to kaže na probleme v nadaljnjem razvoju zavoda in da so potrebne aktivnosti, po katerih bo UKC Maribor ponovno privlačen za mlade in iz katerega ne bodo odhajali že uveljavljeni strokovnjaki,” so zapisali predstavniki države v svetu zavoda.

Tudi o precejšnji izgubi

“Ciljamo tudi na bodočega direktorja, kdorkoli že bo, da poskuša narediti klinični center privlačen za potencialne kandidate, da bodo videli možnost, da se najdejo v tem zavodu, in da vidijo možnost razvoja, in s tem pripomore tudi k samemu razvoju UKC Maribor,” je kasneje povedala tudi Kovačič Mežkova.

Bi pa naj na včerajšnji seji, ki je bila sicer zaprta za javnost, Pivec člane sveta zavoda seznanil tudi s precejšnjo izgubo, ki je bila ustvarjenja v UKC Maribor v prvih treh mesecih letošnjega leta, predvsem zaradi reševanja problematike pomanjkanja anesteziologov. Ta izguba naj bi znašala okoli 1,3 milijona evrov.

Lampiončki 2016

Lani smo dan po tradicionalnih Lampiončkih na prizorišču dogajanja lahko videli kupe smeti, letos pa pravo nasprotje.

Prostor, ki je bil čez dan namenjen piknikom, so študentje pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Mariboru do večernih ur že povsem počistili in uredili.

Lampiončki 2016

Lampiončki 2016

Lampiončki 2016

Slika je simbolična.

Gospodarske družbe v Podravju so lani izkazale 216 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je približno toliko kot so ustvarile leta 2014. Podjetja so nadaljevala s pozitivnimi trendi, saj so povečevala prihodke, dodano vrednost in število zaposlenih, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru ocenila vodja izpostave Ajpesa Vesna Zupanič.

V statistiko je zajetih 7.893 poslovno aktivnih gospodarskih družb, ki so lani zaposlovale 61.462 ljudi oziroma slabih šest odstotkov več kot leto prej. Te so skupaj ustvarile 8,108 milijarde evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot v letu 2014, obseg ustvarjenih prihodkov na tujih trgih pa so po besedah Andreje Terbuc Munda povečale za dobro desetino.

Za 8 evrov višja povprečna plača

Kot so še izpostavili na mariborski izpostavi Ajpesa, so družbe ustvarile za pet odstotkov več neto dodane vrednosti v višini skoraj dveh milijard evrov oziroma 32.469 evrov na zaposlenega, kar je sicer odstotek manj kot v letu prej. Za osem evrov se je lani zvišala povprečna plača zaposlenih pri družbah podravske regije, ki je znašala 1.334 evrov.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

Natančno 5.289 družb je skupaj izkazalo za dobrih 319 milijonov evrov dobička, medtem ko je v rdečih številkah pristalo 2.280 družb, ki so skupaj ustvarile dobre 103 milijone evrov čiste izgube, kar je približno toliko kot v letu 2014.

Podravje na 4. mestu

Podravska regija je tako po neto čistem dobičku končala na četrtem mestu med statističnimi regijami, kjer je lani na prvem mestu z naskokom pristala osrednjeslovenska regija. Slovenska podjetja so sicer lani skupno izkazala 1,64 milijarde evrov neto čistega dobička oziroma 127 odstotkov več kot leta 2014.

Med družbami je bilo 94 odstotkov mikro, štirje odstotki majhnih odstotek srednjih in slab odstotek velikih, na izboljšanje skupnih rezultatov poslovanja pa so lani odločilno vplivale srednje družbe, ki so svoj skupni neto čisti dobiček glede na podatke iz leta 2014 povečale za 68 odstotkov. Po obsegu so velike družbe dosegle najvišji neto čisti dobiček, ki pa se je glede na leto 2014 zmanjšal za četrtino.

Med nestoritvenimi prednjačijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo

V ospredju so še naprej predvsem gospodarske družbe s področja storitvenega sektorja, zlasti trgovine in strokovno-tehnične dejavnosti, med nestoritvenimi dejavnostmi pa v Podravju prednjačijo različne oblike predelovalne dejavnosti in gradbeništvo.

Lani sicer več izbrisov podjetij

Na lansko poslovanje so po besedah Zupaničeve precej vplivali tudi stečajni postopki. V letu 2015 se je sicer število začetih stečajev znižalo iz 209 v letu 2014 na 144, medtem ko je bil trend pri samostojnih podjetnikih še vedno naraščajoč. So pa lani v regiji beležili več izbrisov podjetij iz registra, saj do njih pride šele, ko je stečajni postopek pravnomočno končan.

 

VIR: STA

Prevzeli smo muzej 2016

V sklopu projketa “Prevzeli smo muzej”, so nas učenci Osnovne šole Pesnica danes popeljali po razstavah Muzeja narodne osvoboditve Maribor.

Obiskovalce so vodili po razstavah, pripravili pedagoške delavnice in razstavo, ter celo slavnostno otvoritev razstave Podobe našega kraja – Pesnica skozi čas.

Prevzeli smo muzej 2016

Kot so zapisali na spletnih straneh OŠ Pesnica, je cilj projketa, da se “življenje” v muzeju in pomen varovanja kulturne dediščine približata mladim, zaposleni v muzeju pa hkrati dobijo priložnost, da spoznajo otroško vizijo muzeja.

Prevzeli smo muzej 2016

Delo povezano s projektom na OŠ Pesnica sicer poteka že celo šolsko leto. “Učenci so se seznanjali z delom v muzeju ter zbirali gradivo za pripravo razstave. V mesecu januarju smo na raziskovalnem taboru spoznali, kako arhivsko in muzejsko gradivo popišemo. Tako smo vso zbrano gradivo (fotografije in predmete) ustrezno popisali. V mesecu februarju smo povabili medse krajane Pesnice, ki so nam pripovedovali svoje zgodbe in razsvetlili marsikatero ozadje zbranega gradiva. V zadnjih mesecih se aktivno pripravljamo na dan, ko bomo čisto zares PREVZELI MUZEJ. Muzej smo obiskali, zbiramo in pripravljamo gradivo za samostojno razstavo ter se pripravljamo na vloge, ki jih bomo ta dan prevzeli,” aktivnosti opisujejo na OŠ Pesnica.

Prevzeli smo muzej 2016

V projekt so vključeni učenci od 7. do 9. razreda, ki bodo prevzeli vloge direktorja, kustosov pedagogov, kustosov za pripravo razstave, informatorja, fotografa in predstavnika za stike z javnostmi.

Prevzeli smo muzej 2016

Muzej narodne osvoboditve Maribor je leta 2013 za ta projekt prejel tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija.

Matjaž Nemec
(FOTO: STA)

Poslanci so s 46 glasovi za in 10 glasovi proti podprli imenovanje poslanca SD Matjaža Nemca na mesto podpredsednika DZ. Nemec je tako nasledil Bojano Muršič, ki je pretekli teden odstopila.

Oddanih je bilo 76 glasovnic, od tega 20 neveljavnih. V SD, DeSUS in SMC so Nemcu podporo sicer izrazili že pred glasovanjem, nekaj pomislekov pa so imeli v SDS in ZL.

Matjaž Nemec (FOTO: STA)

Matjaž Nemec
(FOTO: STA)

Han zanikal napetosti in preigravanja

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na predstavitvi stališč poslanskih skupin pred glasovanjem zanikal navedbe, da naj bi se v dneh pred glasovanjem znotraj poslanske skupine in med strankami pojavile napetosti in preigravanja. Glede primernosti Nemca za to funkcijo pa je izpostavil, da je dokazal, da je primanjkljaj izkušenj mogoče nadoknaditi s predanostjo poslanskemu delu, kar je potrdil tudi z uspešnim vodenjem odbora za pravosodje.

Jurša pohvalil hiter odziv SD-ja

Franc Jurša je v imenu DeSUS izrazil zadovoljstvo, da se je SD na odstop podpredsednice DZ odzvala tako hitro in omogočila hitro imenovanje novega podpredsednika. Nemcu je napovedal enotno podporo. Kot je dejal, Nemec vsekakor ima kompetence za zasedbo tega mesta. To, da je mlajši in posledično manj časa na političnem parketu, v DeSUS vidijo kot prednost, saj po Jurševih besedah omogoča medgeneracijsko povezovanje. Jurša je tudi izrazil nezadovoljstvo z ravnanjem SDS, ki ni predlagala svojega kandidata za to funkcijo.

Škoberne: Izbira Nemca v danih okoliščinah najboljša možna

Jan Škoberne iz SD je poudaril, da je odločanje o vodstvu DZ tudi odločanje o tem, kakšna bo politična kultura v tej instituciji. Po njegovih besedah si želimo vključujočo hišo demokracije, ki bo delovala na temelju sodelovanja in preseganja večinoma stereotipnih razmerij in delitev. Poudaril je, da je Nemec dokazal, da zna voditi strpen dialog in ob tem preseči tradicionalne delitve, njegova izbira za to mesto pa je v danih okoliščinah najboljša možna.

Zahvalo SD za hitro imenovanje kandidata so izrazili tudi v SMC. Po besedah Simone Kustec Lipicer so v SD s tem zagotovili nemoteno delo DZ. Nemec se je po njenih besedah že izkazal z vodenjem odbora za pravosodje, zato mu bodo zaupali tudi na podpredsedniškem položaju.

 

VIR: STA

Bojana Muršič je kot podpredsednica DZ odstopila v ponedeljek.

Bojana Muršič je kot podpredsednica DZ odstopila prejšnji ponedeljek.

 

Sicer pa je Državni zbor brez podpredsednice ostal prejšnji teden, ko je s funkcije odstopila Bojana Muršič. Odnesla jo je “afera flisi”, ki smo jo razkrili prav v našem mediju.

 

Morda Vas zanima tudi:

Za zamenjavo Muršičeve bo SD predlagala Matjaža Nemca

VIDEO: Matjaž Han priznava, da je to etiketa za Muršičevo in stranko

Afera flisi: Muršičeva odstopila

Afera flisi: Potrjeno – Muršičeva zavajala!

Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor je takoj za Cankarjevim domom drugi največji tovrstni center v državi.

Stavba Narodnega doma Maribor je več kot potrebna obnove. Le za najnujnejša dela bi potrebovali več kot 584-tisoč evrov, v povprečju pa jim mariborska občina za to nameni okrog 27-tisočakov letno.

Zaodrje, garderobe, prezračevanje, zamenjava zaves …

V objektu Narodni dom je nujno potrebna obnova odra, zaodrja, garderob za nastopajoče. Nujen je zagon projekta za izvedbo sistema prezračevanja in klimatizacije Velike dvorane, v slednji je nujna tudi zamenjava zaves, glavne pomične zavese in njenega pogona in odrskih zaves, ki do sedaj še niso bile zamenjane, opozarjajo v javnem zavodu Narodni dom Maribor.

Kot poudarjajo, je v Veliki dvorani prav tako nujna obnova oziroma zamenjava gledaliških vlekov in starih lesenih tal na balkonu.

Narodni dom Maribor

Narodni dom Maribor

Po nujni obnovi trenutno najbolj kličejo garderobe za nastopajoče in zaodrje. „Slednje namreč ni bilo obnovljeno že od prevzema leta 1992 in več ne služi niti osnovnim funkcijam,“ opozarjajo v Narodnem domu.

Seznam se nadaljuje in za potrebna obnovitvena dela bi po njihovih ocenah potrebovali najmanj 584-tisoč evrov.

Mestna občina Maribor je medtem Narodnemu domu za investicijska dela v zadnjih petih letih skupno namenila dobrih 157-tisoč evrov, od tega okrog 50-tisočakov za vzdrževalna dela na drugih objektih, s katerimi zavod upravlja.

Potrebna je tudi zamenjava miz za izvedbo prireditev, obnova severnega stopnišča, fasade na severni in vzhodni strani, ter sanacija na že obnovljenih delih fasade.

Od preostalih 107.208 evrov (ki so jih prejeli v letih 2011–2014 – op. p.) so tako v 2011 slabih 30-tisočakov namenili nakupu avdio opreme in pontonov, v 2012 okrog 29-tisoč evrov za vgradnjo plinskega kotla in dimovoda, v 2013 nekaj čez 28-tisoč za rekonstrukcijo slednjih, v 2014 pa dobrih 20-tisočakov še za nakup avdio opreme in za izdelavo projekta za zaodrje Narodnega doma. V povprečju jim MO Maribor kot ustanoviteljica zavoda za nujna vzdrževalna dela (za stavbo narodnega doma – op. p.) letno tako nameni okrog 27-tisoč evrov.

Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor je takoj za Cankarjevim domom drugi največji tovrstni center v državi.

Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor je takoj za Cankarjevim domom drugi največji tovrstni center v državi.

Sicer pa stavba, ki je tudi kulturno-spomeniško zaščitene še nikoli ni bila deležna popolne obnove. „Če želimo prireditve v tej častitljivi stavbi še naprej izvajati, se bo njene obnove tako treba čim prej lotiti,“ pa še izpostavljajo v Narodnem domu.

FOTO: STA

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor bo danes predvidoma začel s postopkom iskanja novega direktorja zavoda. Dolgoletni direktor Gregor Pivec je namreč po pritiskih zaradi pomanjkanja anesteziologov konec aprila napovedal, da se bo po dveh mesecih umaknil z mesta direktorja zavoda.

Na zadnji seji 21. aprila se je svet zavoda seznanil z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na mesto direktorja, ki ga je dan prej na presenečenje vseh podal direktor Pivec. Slednji ima v 60-dnevnem odpovednem roku vsa pooblastila, zato se ni uresničilo pričakovanje, da bo imenovan vršilec dolžnosti direktorja.

FOTO: STA

FOTO: STA

Predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek je Pivcu sicer predlagala, da odstopi od odpovednega roka, da bi tako lahko nekoliko pospešili postopke iskanja novega direktorja, a je ta vztrajal, da se bo držal vseh določil svoje pogodbe.

Vzroki za umik: polresnice in pomanjkanje podpore

Pivec je v pojasnjevanju umika z mesta, ki ga je zasedal 20 let, navedel domnevno številne objavljene polresnice v zvezi z reševanjem problematike pomanjkanja anesteziologov in pomanjkanje podpore v strokovnem vodstvu bolnišnice, strokovnih organizacijah, ministrstvu za zdravje in svetu zavoda. Kot povod za umik je navedel tudi odločitev sveta zavoda, da zapre seje sveta za javnost.

Na seji tudi o kadrovski problematiki

Poleg razpisa za imenovanje novega direktorja UKC Maribor imajo člani sveta zavoda na dnevnem redu današnje seje med drugim še kadrovsko problematiko po posameznih klinikah in oddelkih kliničnega centra, saj pomanjkanje zdravnikov ni opazno samo pri anesteziologih ampak tudi drugod.

Na seji bodo spregovorili tudi o problematiki invazivne srčne diagnostike po tistem, ko se je tamkajšnji koronarografski aparat pred nekaj tedni dokončno pokvaril, novega pa še niso dobili.

 

VIR: STA

Slika je simbolična.
(FOTO:STA)

Nekdanji prostori Dijaškega doma 26. junij na mariborskem Pobrežju še vedno čakajo novega lastnika. Stavbo, ki se jo je država zaradi zmanjšanih potreb po takšnih nastanitvah odločila pred leti izprazniti, so poskušali že dvakrat prodati na javni dražbi, a zanimanja za nakup ni bilo.

Prostori na Železnikovi 12 v Mariboru so prazni od leta 2011, ko je bil izveden postopek likvidacije Dijaškega doma 26. junij. “Za prodajo smo se odločili zaradi prenehanja dijaškega doma in po uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z vpisom dela nepremičnine na Republiko Slovenijo,” so za STA pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kljub 15 odstotkov nižji ceni brez zanimanja

Ta teden bi morala potekati že druga javna dražba, vendar se tudi tokrat, kljub za 15 odstotkov znižani ceni od prvotne izklicne, ni prijavil noben dražitelj. “Skladno s predpisi o ravnanju s stvarnim premoženjem se lahko v treh mesecih od ponovljene javne dražbe sklene neposredna pogodba z zainteresiranimi kupci,” so še navedli na ministrstvu. To je seveda izvedljivo le, če bo kdo izkazal zanimanje za nakup.

Prostori potrebni obnove

Tokrat je izklicna cena znašala nekaj manj kot pol milijona evrov. Objekt je bil zgrajen leta 1987 kot večstanovanjski dijaški dom v štirih nadstropjih. Kot priznavajo na ministrstvu, prostori že nekaj časa niso v uporabi in so potrebni prenove, predvsem kar zadeva sanitarije in okna.

Slika je simbolična. (FOTO:STA)

Slika je simbolična.
(FOTO:STA)

Dijaški dom, kjer je bilo na voljo več kot sto ležišč, so se odločili izprazniti, ker se je v Mariboru v zadnjih letih njegovega delovanja stalno zmanjševala potreba po nastanitvi dijakov in študentov. V letu 2007/2008 je tam bivalo le še 19 dijakov in 13 študentov. Takratno ministrstvo za šolstvo in šport je zato sprejelo sklep o prenehanju izvajanja javne službe in začetku postopka prenehanja tega zavoda.

V 2009 še na voljo drugim uporabnikom

Dijaški dom v šolskem letu 2008/2009 ni več sprejemal dijakov in študentov, je pa delno povečal dejavnost nudenja krajših prenočitev drugim uporabnikom, s čimer je pokrival stroške dela oziroma delovanja. Nato pa se je zaradi kriznih razmer v gospodarstvu bistveno zmanjšal obseg tudi te dejavnosti, zato njegovo nadaljnje poslovanje ni bilo več vzdržno.

 

VIR: STA

FOTO: Jernej Kogelnik

V Luftu smo se v petek vrnili nazaj v šestdeseta. Več v galeriji …

Luft je v sodelovanju z blagovno znamko Sveta Vladar Nove KBM v petek na vrhu Slavije pripravil koncert, ki ga ljubitelji zasedbe The Beatles še dolgo ne bodo pozabili.

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

Nastop tribute banda HELP! je oiskovalce namreč vrnil v čase legendarne liverpoolske četverice – naravnost v 60-a leta prejšnjega stoletja.

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

Fantje so s svojo odlično energijo, originalno kostumografijo ter vrhunsko izvedbo Beatlovih največjih uspešnic poskrbeli za vrhunsko zabavo nad mestom.

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

Več v spodnji galeriji.

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Stanko Zorec

Zagotovo poznate Disney-jevo zgodbo o sto in enem dalmatincu. V Bistrici ob Dravi jih sicer ni toliko, a jih je že 14 na kupu za popestritev in veselje več kot dovolj, v smehu pravi vzreditelj Stanko Zorec.

dalmatinci

Stanko Zorec se z vzrejo dalmatincev ukvarja že 13 let,  pred dvema tednoma pa je njegovi psarni na svet „privekalo“ že osmo leglo. „Skupno je to v naši psarni tako že 80-i dalmatinec,“ pripoveduje vzreditelj.

FOTO: Stanko Zorec

FOTO: Stanko Zorec

A, kot priznava, ga dalmatinci nekoč sploh niso tako navduševali. „Seveda so mi bili všeč, vendar nič posebnega,“ razlaga. Nad temi črno belimi pasjimi lepotci pa ga je nato navdušila hči, ki je domov pripeljala psičko Seno. „In ker je bila psička rodovniška, smo bili z njenim nakupom nekako zavezani imeti eno leglo,“ se spominja Zorec in dodaja, da pa nato seveda ni ostalo pri enem.

Dalmatinci

Sčasoma se je tako razvila izjemna ljubezen. „Mnogi sicer menijo, da sem malo čuden, a jaz jih imam preprosto rad“ dobrodušno priznava Zorec, v čigar domu je navdušenje nad temi psi možno čutiti na vsakem koraku.

Dalmatinci

Stanko Zorec ima trenutno tudi registrirano edino aktivno psarno dalmatincev v Sloveniji – Dalmo Point Dalmatian Kennel. Večino njegovega časa pa te dni zaposluje skrb za 14 malih dalmatinčkov. „Sem kar nekako pasja varuška, oziroma nadomestna mama,“ še v smehu pove vzreditelj in doda, da bodo majhni pikasti repki na odhod v nov dom pripravljeni konec junija.

Ljubezen do dalmatincev je možno čutiti na vsakem koraku.

Ljubezen do dalmatincev je možno čutiti na vsakem koraku.

dalmatinci

dalmatinci

dalmatinci

5bfc2936-95d4-41c8-99ee-3fffba754b8b

FC Proen Maribor je sinoči postal državni prvak dvoranskega nogometa in tako se bo v Mariboru zagotovo v naslednji sezoni igral Evropski nogomet.

Štajerci so na četrti finalni tekmi premagali Litijo z rezultatom 6:5 (3:1 v zmagah). Že v prvem polčasu smo videli 6 zadetkov.

Več pa v spodnjem videu:

Vladimir Rukavina - Direktor Narodnega doma Maribor in Festivala Lent

Vladamir Rukavina – direktor Narodnega doma Maribor in Festivala Lent je v intervjuju za naš portal med drugim razkril kako je nastal Folkart, ter tudi kdaj in kako je dobil vzdevek Gogo.

Koliko od 1 do 10 imate radi Maribor?

Včasih ga je že težko imeti rad, ampak ostaja 10ka.

Po čem je po Vašem mnenju Maribor najbolj prepoznaven? Kaj je tisto, kar to mesto odlikuje, ga dela drugačnega od ostalih?

To, kar je že dokazal – da, ko postane prehudo, se upremo, žal pa tudi prej kot drugi padamo v letargijo. Nekaj mediteranskega je v tem.

Kateri del mesta imate najraje in zakaj?

Staro mestno jedro, ker postavlja nebroj ugank, skriva ogromno skrivnosti ter nudi nebroj možnosti za kreativnost in razvoj, tudi zato, ker je začeta, pa nikoli dokončana zgodba.

Vladimir Rukavina - Direktor Narodnega doma Maribor in Festivala Lent

Vladimir Rukavina – Direktor Narodnega doma Maribor in Festivala Lent

Kako, zakaj, kje in od koga ste dobili vzdevek Gogo?

Od svojih staršev, ko sem bil majhen, sem želel, da me dvignejo v naročje, nisem še prav govoril, želel sem gor, gor, bolj slabo povedal, pa sem ostal Gogo.

Festival Lent je za Vas nekoč pomenil najmanj 16 neprespanih dni in noči … Kaj pomeni zdaj, ko odštevate do pričetka precej krajšega festivala?

Letom primerno :) No, pa tudi drugače nas je ta kriza prisilila, da smo prišli do mogoče optimalnega časovnega okvirja za izvedbo festivala.

Ali je letošnji krajši festival izhod v sili ali posledica tako imenovane finančne podhranjenosti, o kateri smo precej poročali in slišali v zadnjih poletjih?

Eno in drugo, predvsem pa pot k festivalu prihodnje leto, kot si ga želimo, ponovno s plavajočim odrom kot veduto, ki jo vsi pogrešamo, skozi 9 dni intenzivnega dogajanja, o čemer že potekajo zelo pozitivni dogovori z ustanoviteljem.

Festival Lent je postal resnično stalnica in eden najprepoznavnejših blagovnih znamk ne samo Maribora, temveč celotne Slovenije. Katero leto je bil festival po Vašem mnenju najboljši oziroma je resnično zasijal v vsej svoji veličini?

Vsekakor v letu 2012, ko smo pa, žal, zapravili priložnost, da bi ga boljše spromovirali pri naših sosedih.

Vladimir Rukavina - Gogo (FOTO: STA)

Vladimir Rukavina – Gogo (FOTO: STA)

Katere prireditve oziroma odre Vi osebno najraje obiščete v sklopu festivala?

Vse prireditve in vsi odri so mi ljubi, ne pomnim pa, da sem bil na eni od začetka do konca predstave, sem zmeraj bolj leteč.

Vemo, da je Festival Lent nastal iz Folkarta, niste pa še potrdili ali ovrgli domneve, da je Folkart nastal iz Vaše osebne želje oziroma povezave s plesom v folklornih skupinah – drži?

Vsekakor je nastanek Folkarta povezan z našim plesom pri AFS Študent, s katero smo prepotovali dobršen del sveta in se imeli fajn. No, potem smo končali šolanje in si zaželeli, da takšna druženja, kot smo jih videli in bili deležni drugod po svetu, prinesemo v Maribor. In je nastal Folkart.

Kako ocenjujete stanje kulture v mestu – ali držijo vse tiste „ulične govorice“, da domačih umetnikov doma ne znajo (znamo) ceniti, ter da se od kulture ne da živeti?

„Nemo propheta in patria sua“ – to je star latinski pregovor in še kako drži. Se pa od kulture da živeti zelo težko, ker je, žal, marsikdaj prva na jeziku in zadnja pri koritu.

Nova sortirnica bi po besedah žalika pinesla tudi nova delovna mesta.

Mariborski javni podjetji Snaga in Marprom čakata na soglasje mestnega sveta za najem posojila za gradnjo sortirnice odpadkov in nakup nove garaže. Na današnji predstavitvi je bilo med prisotnimi mestnimi svetniki slišati pomisleke predvsem glede Snaginih načrtov, sicer pa bodo to obravnavali na dopisni seji predvidoma naslednji teden.

Direktor Snage Maribor Cveto Žalik je na današnji predstavitvi projektov mestnim svetnikom poudaril, da si v podjetju že desetletje prizadevajo zgraditi lastno napravo za obdelavo odpadkov, ki bi mestu zagotovila konkurenčno prednost v mnogih pogledih, med drugim bi pomenila nove zaposlitve in ugodnejše cene ravnanja z odpadki. Medtem ko zdaj stroški obdelave in odstranjevanja tone odpadkov znašajo 114 evrov, naj bi se ob delujoči sortirnici znižali na okoli 95 evrov. “Trenutno pobiramo odpadke in jih predajamo drugim. S tem pa bi imeli tudi obdelavo odpadkov v lastnih rokah,” je dodal vodja projekta Branko Kosi.

Nova sortirnica bi po besedah žalika pinesla tudi nova delovna mesta.

Nova sortirnica bi po besedah žalika pinesla tudi nova delovna mesta.

Za investicijo potrebujejo 10 milijonov evrov posojila

Za gradnjo 12,5 milijona evrov vrednega objekta na Teznu so izbrali gradbeno podjetje Kostak iz Krškega, z gradnjo pa bi lahko začeli julija. Za investicijo želijo najeti deset milijonov evrov posojila za deset let, a za to potrebujejo soglasje mestnega sveta. Tako Žalik in Kosi sta poudarila, da tu ne gre za poroštvo občine temveč le soglasje, kar pomeni, da z odplačilom ne bodo bremenili ne občinskega proračuna ne uporabnikov.

Župan Andrej Fištravec projekt podpira. “S tem projektom dobiva Slovenija nekaj, česar še nima,” je ocenil.

LPR dvomi v sedanjo ceno

Med predstavniki opozicije v mestnem svetu pa je bilo slišati kar nekaj pomislekov. Najbolj glasen je bil vodja Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer, ki je med drugim podvomil v sedanjo ceno ravnanja z odpadki in status podjetja. “Podpiram sortirnico, na katero že dolgo čakamo. A ključno vprašanje je, komu dajemo soglasje za najem kredita,” je dejal.

Nekatere mestne svetnike je tudi zmotilo, da se bo o zadevi, vredni več milijonov evrov, odločalo na dopisni seji, še posebej glede na pretekle izkušnje s podobnimi primeri v mestu. “Ne odločamo o investiciji, ampak dajemo soglasje,” jim je odgovoril Fištravec, ki pa bo kljub temu še enkrat razmislil o načinu izvedbe seje.

O tem bi morali odločati aprila

Mestni svet bi o tem moral odločati že aprila, a je občina predlog zadržala, kar naj bi bil eden od razlogov za govorice o odhodu direktorja mestne uprave Darka Frasa. Kot je prejšnji teden pisal časnik Večer, naj bi si Fras prav zaradi tega med drugim nakopal tudi srd vodstva Snage, zaradi česar je podžupanja Melita Petelin, sicer soproga člana Snaginega nadzornega sveta Igorja Petelina, prejšnji teden kar v odsotnosti župana Fištravca sklicala sestanek vodij vseh občinskih uradov in služb, Frasa kot njihovega šefa pa na sestanek ni povabila.

Ker ta na aprilsko sejo ni uvrstil njihovih vlog za zadolževanje, naj bi bila s Frasom nezadovoljna tudi direktorja Nigrada in Marproma, a je Fištravec zagotovil, da Frasu še vedno zaupa, zato ta za zdaj ostaja na svojem položaju. Nigrad je medtem svojo vlogo za kredit po posvetu z županom umaknil.

Marprom 1,2 milijona za garažo, delavnico, pralnico …

Mnogo manj pomislekov so imeli danes mestni svetniki glede načrtov mariborskega javnega avtobusnega prevoznika Marprom. Ta želi soglasje za najem 1,2 milijona evrov kredita za 15 let za nakup prostorov v kompleksu nekdanjega CPM na Pobrežju, kjer bi uredili svoje prostore, ki jih imajo zdaj v najemu. S tem bi dobili skoraj desetkrat več površin za delavnico in parkirišča ter že samo zaradi krajše poti od garaže do glavne avtobusne postaje letno prihranili 86.000 evrov.

Marprom

Tudi predstavnica Marproma Danijela Mešič je poudarila, da od občine potrebujejo le soglasje, saj bo zadolževanje odplačano iz neproračunskih virov in tako ne bo posegalo v občinsko zadolževanje. “Jasno je, da je to pameten nakup,” je menil predstavnik DeSUS Valter Drozg. “Bolje je dajati za kredit kot za najemnino,” je dodal Aleksander Županek iz Združene levice.

 

VIR: STA

NK Maribor : NK Olimpija

Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Roman Rogelj je izrekel kazni po 33. krogu Prve lige Telekom Slovenije, to pa pomeni, da bodo Mariborčani zaradi nešportnega obnašanja navijačev morali odšteti 4.900 evrov.

Maribor bo brez slabih petih tisočakov ostal zaradi nešportnega in neprimernega vedenja navijačev, ki so žaljivo skandirali nasprotni ekipi in njenim navijačem. Ob tem so na tribuni prižigali tudi bakle in uničili več stolov.

NK Maribor : NK Olimpija

Še nekoliko višja kazen je sicer doletela Olimpijo – ti so ostali brez 5.450 evrov. Tudi zato, ker so navijači dva kosa pirotehnike odvrgli neposredno za gol, na igralno površino pa metali tudi papirne role. Disciplinski sodnik je upošteval tudi predkaznovanost.

Kazen tudi Zvarču in Kopru

Zavrč je medtem zaradi nešportnega in neprimernega vedenja navijačev moral odšteti 400 evrov, Koper zaradi enakega vzroka 800 evrov, Olimpija pa zaradi petih rumenih kartonov svojih igralcev še 300 ervov. Zaradi prekrškov navijačev v 34. krogu je Rogelj Olimpijo kaznoval še z 850 evri; Marko Jurina, igralec Kopra, pa bo zaradi izključitve, na hladnem ostal tri tekme.

 

VIR: STA