Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
Slika je simbolična

Specializirano državno tožilstvo je zaradi krivega pričanja vložilo obtožnico zoper policista Dejana Žagarja, ki je leta 2012 na tretji mariborski vstaji aretiral Jerneja Štebiha in na sojenju trdil, da ga je videl metati nevarne predmete, piše Večer. Obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja krive izpovedbe, za kar mu grozi do pet let zapora.

Žagar se je v kazenskem postopku znašel, ker je na sojenju Štebihu in soobtoženim aprila 2013 trdil, da je stoodstotno prepričan, da ga je videl med izgredniki na lastne oči, Ptujčan pa je nato uspel dokazati, da je v trenutku, ko je bilo na območju Glavnega trga in v krožišču pred Starim mostom zaradi divjanja protestnikov najbolj vroče, sedel v gostilni.

3. mariborska vstaja; FOTO: Youtube

3. mariborska vstaja; FOTO: Youtube

Kot dodaja Večer, je Štebihov zagovornik Janez Lovrec na dejstvo, da obstaja videoposnetek, ki dokazuje, kje je bil njegov klient v času neredov, policista med pričanjem posredno opozoril, a je ta kljub temu vztrajal pri prvotni izpovedbi. Pet mesecev pozneje je tožilstvo tik pred koncem sojenja odstopilo od pregona zoper Štebiha.

Štebih ovadil Žagarja

Po pisanju časnika se je Štebih kmalu zatem odločil, da bo zoper policista, zaradi katerega je slab mesec moral preživeti v priporu, podal kazensko ovadbo. Specializirano tožilstvo jo je štelo za utemeljeno, a zoper Žagarja najbrž ne bi vložilo obtožnice, če bi ta v preiskavi povedal, da dopušča, da se je zaradi napetih okoliščin, ki so 3. decembra vladale na protestih v Mariboru, zmotil.

Vendar je policist še naprej vztrajal pri svojih trditvah, zato je višja državna tožilka Mojca Gruden ocenila, da je naklepno krivo pričal, da bi prikril dejstvo, da je Štebihu zmotno odvzel prostost. Kot še piše Večer, bo Žagar na zatožno klop sedel drugi teden v septembru.

VIR: STA

PohorskiPisker-12

Na Arehu je danes v sklopu prireditve Igramo in kuhamo na Ruški koči omamno dišalo. 17 ekip se je namreč pomerilo v pripravi tradicionalnega Pohorskega piskra.

Po prvih ocenah organizatorjev, se je kulinarično-kulturno-zabavnega dogodka udeležilo več kot 5.000 obiskovalcev.

Najvišje stopničke so dosegle ekipe:
– 3. mesto: TD Jelka Šmartno na Pohorju,
– 2. mesto: Občina Ruše,
– 1. mesto: Hotel Tisa.

Več o dogajanju v galeriji spodaj:

PohorskiPisker-12

Mariborsko Pohorje (2)

Maribor in bližnje Pohorje že dolgo ni več privlačna turistična destinacija zgolj v času zime, kar kaže vsakoletna rast števila gostov. V zadnjih letih v štajerski prestolnici vse bolj stavijo tudi na športni turizem, saj predvsem v poletnih in jesenskih mesecih na priprave prihaja vse več športnih ekip, ki tako zapolnijo proste hotelske postelje.

FOTO: STA

FOTO: STA

Letos v Mariboru po zaslugi dobre infrastrukture in organizatorjev športnih priprav in dogodkov načrtujejo več kot 10.000 nočitev predstavnikov športnih ekip iz različnih športnih panog. Zadnje dneve pod Pohorjem ne preživljajo priprav na novo sezono le zvezdniki škotskega nogometnega velikana Glasgow Celtic, pač pa se bo v naslednjih tednih tukaj zvrstilo več kot dvajset priznanih športnih ekip.

Mariborsko Pohorje (2)

Kot je povedal Ninoslav Vidović, vodja trženja v Termah Maribor, ki pobere levji delež tovrstnih gostov, so trenutno poleg Škotov pri njih tudi nogometaši sarajevskega Željezničarja, ruskega Perma, srbske Vojvodine, hrvaških Osijeka in Hajduka, ciprskega Olimpiakosa iz Nikozije, prihajata tudi hokejska kluba Torpedo iz Moskve in Slovan iz Bratislave.

Lastnik samo letos v terme vložil 1,1 milijona evrov

“Brez športnikov bi imeli v tem obdobju zelo malo gostov. Če z njimi ustvarimo več kot 10.000 nočitev, bi jih sicer imeli le kakih 2.000 ali 3.000, kar pomeni trenutno 85-odstotno zasedenost in dodatnega več kot pol milijona evrov prihodkov,” pravi Vidović, ki je za STA še zavrnil informacije iz nekaterih medijev o tem, da naj bi se družba v ruski lasti znašla v finančnih težavah in da je pred njimi negotova usoda. Kot je dejal, je njihov lastnik samo letos v Terme Maribor investiral 1,1 milijona evrov, zato je šlo zgolj za slab poskus diskreditiranja podjetja.

Sicer pa je rast števila priprav športnih ekip v zadnjih letih predvsem posledica dobrega sodelovanja med organizatorjem priprav in direktorjem podjetja Playgreen Miranom Ferkom, Termami Maribor, Športnimi objekti Maribor in Zavodom za turizem Maribor-Pohorje.

“Število ekip se je letos podvojilo. Trenutno je povpraševanje po poletnih pripravah s strani nogometnih klubov večje, kot jih lahko zagotovimo, kar je odličen pokazatelj dosedanjega truda in dela na področju športnega turizma,” pravi Ferk, ki poudarja, da so priprave svetovno in evropsko znanih klubov odlična priložnost tudi za slovenske klube, saj se lahko na prijateljskih tekmah spopadejo z najboljšimi in tako izboljšujejo tudi svojo igro.

pohorje šc

Kot poudarjajo na mariborski občini, obisk športnih ekip prinaša multiplikativne učinke, ki se odražajo skozi nočitve, koriščenje ostalih športnih storitev, nakupe in prehrano v lokalnih restavracijah. Ob tem ocenjujejo, da ekipa z okoli 20 osebami, ki ostane med 16 in 22 dni, v povprečju za bivanje in ostale aktivnosti porabi okoli 100.000 evrov.

“Tudi na občini smo področje športnega turizma prepoznali kot pomemben turistični produkt, ki mu bomo tudi v prihodnje namenjali podporo. V poletnih mesecih se bo nogometnih priprav udeležilo tudi 60 otrok s trenerji iz Kitajske, ki bodo pod vodstvom domačih strokovnih delavcev nabirali nogometne izkušnje ter se učili angleškega jezika,” dodaja župan Andrej Fištravec.

pohorje

Mariborsko občino pa še vedno čaka reševanje zimske turistične sezone, saj še vedno niso našli dolgoročne rešitve za upravljanje pohorskih žičniških naprav. Po besedah župana so v stikih z Družbo za upravljanje terjatev bank, skušajo se dogovoriti za neodvisnega cenilca, saj so bile dosedanje cenitve obeh strani zelo različne, nato pa se želijo dogovoriti za način odplačevanja infrastrukture.

“Naš cilj je, da vso infrastrukturo prevzamemo v javno upravljanje, nato pa jeseni še pravočasno podelimo dolgoročno koncesijo. Želimo, da bi to prevzelo javno podjetje, po vsej verjetnosti Marprom, ki je že doslej začasno skrbel za zimski turizem na Pohorju,” je dodal Fištravec.

 

VIR: STA

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez je pred letošnjim poletjem začelo z akcijo Ovekovečimo spomine. Z zapisanimi spomini, ki so jih med ljudmi zbirali člani društva in prostovoljci, so označili različne točke talnih površin v središču Maribora.

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

Zapisi označujejo kraj dogodka, kjer se je zapisano zgodilo in ima za posameznike poseben pomen.

Kot poudarjajo v društvu, ki je akcijo prvič izpeljalo v času Evropske prestolnice mladih leta 2013, gre za primer ulične intervencije, ki na zanimiv način dodaja vrednost mestnim kotičkom, ki se večini morda zdijo brez pomena.

Tablice z napisi označujejo mesta dogodkov, ki so bila za posameznika posebnega osebnega pomena, na primer, kjer je nekdo na določen dan spoznal svojo bodočo ženo, kjer se je kot otrok prvič peljal z vrtiljakom, ali pa se mu je zlomila peta.

Zapisi iz leta 2013 shranjeni v časovni kapsuli

V okviru leta 2013 izpeljane akcije so sicer zapise udeležencev različnih starostnih obdobij shranili v časovno kapsulo, ki je shranjena v Muzeju narodne osvoboditve, kjer bo ostala do leta 2023, ko jo bodo odprli in preverili njeno vsebino.

Po vsem mestu je bilo doslej nameščenih okoli 60 na barvni papir tiskanih zapisov, ki so jih člani društva zbirali pri meščanih na mestnih ulicah, nekaj pa so jih prispevali tudi stanovalci Doma starejših občanov Danice Vogrinec.

Letos še angleški prevodi

Da bi vzbudili tudi pozornost tujih obiskovalcev mesta, so slovenskemu napisu letos dodali še angleški prevod, akcija pa bo potekala še do sredine julija, ko bodo spomine preselili na spletno stran, kjer so že shranjeni spomini iz preteklih akcij.

 

VIR: STA

Pozdrav poletju 2016 - Koncert Vaške godbe Vuzenica (Sobota - 09. 07. 2016)

Pred vuzeniškim vrtcem je Vaška godba Vuzenica že tradicionalno pripravila poseben poletni koncert, ki so ga simbolno poimenovali “Pozdrav poletju”.

Pozdrav poletju 2016 / Koncert Vaške godbe Vuzenica

Kot so nam dejali godbeniki, za sokrajane brezplačen koncert pripravijo sicer dvakrat letno – ob Božiču ter poleti.

Si pa vsako poletje izberejo posebno tematiko skladb, ki jih predstavijo – tokrat so bile to zimzelene slovenske popevke.

 

Več o dogajanju v galeriji spodaj:

Priložnostna znamka ob 150. obletnici bitke pri Visu, v kateri je odločilno sodeloval Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff.

Pošta Slovenije bo ta mesec izdala dve novi priložnostni poštni znamki. Prva bo od danes na voljo znamka iz serije Euromed Postal, na kateri je upodobljena sardela, 18. julija pa bo izšla še skupna znamka slovenske in hrvaške pošte, in sicer ob 150-letnici bitke pri Visu. V Komiži na omenjenem otoku bo takrat potekala tudi promocija skupne izdaje.

FOTO: STA (Tamino Petelinšek)

FOTO: STA (Tamino Petelinšek)

Znamke v seriji Euromed Postal skupaj izdajajo poštni operaterji, ki so člani omenjenega združenja. Leta 2014, ko je izšla njihova prva znamka, so vsi operaterji izdali znamko z enakim, skupnim motivom, že lani pa so se motivi znamk različnih držav razlikovali. Razpisana je bila le skupna tematika znamk, v letu 2015 so bili to čolni Sredozemlja.

Letos tematika ribe Sredozemlja

Tudi za letošnje leto je določena skupna tematika, tokrat so to ribe Sredozemlja, medtem ko so motivi znamk posameznih operaterjev različni. Poleg skupne tematike je vsem skupen datum izida. Na slovenski znamki so prikazane sardele, ki jih množično lovijo tudi v slovenskem morju. Znamka z nominalo 0,64 evra bo natisnjena v poli po 25 znamk, na pošti v Izoli pa bo na dan izida v uporabi tudi žig prvega dne.

Slovenska in hrvaška pošta pa bosta 18. julija skupaj obeležili 150-letnico bitke pri Visu. V znameniti bitki pred 150 leti je namreč poveljnik, Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff, povedel avstrijsko ladjevje do pomembne zmage nad materialno močnejšo italijansko vojno mornarico.

Priložnostna znamka ob 150. obletnici bitke pri Visu, v kateri je odločilno sodeloval Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff.

Priložnostna znamka ob 150. obletnici bitke pri Visu, v kateri je odločilno sodeloval Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff.

Znamki obeh držav z enakim motivom prikazujeta bitko ter portret admirala. Obe znamki, ki bosta izšli v bloku, pa bo mogoče kupiti tudi v posebnem tematskem kompletu. Nominala slovenske znamke bo 0,60 EUR, na dan izida pa bo na pošti v Mariboru v uporabi tudi žig prvega dne. Seveda spremlja tudi ta izid znamke ovitek prvega dne.

 

VIR: STA

QLSivka (Nedelja - 10. 07. 2016)

Jutri, v nedeljo – 10. julija 2016, bo od 9. ure naprej na Svetem Duhu na Ostrem vrhu potekala posebna prireditev pod naslovom QLSivka – Sivka v kulinariki.

Organizatorji – lokalni ponudniki, ki so se že lani povezali in poskusno zagnali destinacijsko trgovino Kajša, jutri pod skupnim okriljem pripravljajo dogodek, imenovam QLSivka – Sivka v kulinariki.

V sklopu slednjega bodo obiskovalcem tako skušali dokazati, da “sivka še zdaleč ni samo za molje preganjat in za milo”, kot pripoveduje Bernarda Korez, ena od organizatork.

Sivkin sirup in marmelada, prikaz destilacije …

Na Svetem duhu na Ostrem vrhu bo jutri med 9. in 16. uro tako mogoče poskusiti jedi in pijače s sivko, obiskovalci se bodo lahko udeležili delavnice kuhanja sivkinega sirupa in marmelade s sivko, potekal bo prikaz pridobivanja hidrolatov in eteričnega olja, predstavili pa se bodo tudi mnogi lokalni ponudniki.

Podobnosti o dogajanju spodaj:

QLSivka

FOTO: STA
(Slika je simbolična.)

V smeri proti meji s Hrvaško že nastajajo gneča in zastoji, poroča Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC).

Daljši, približno pet-kilometrski zastoj je na avtocesti Maribor – Ptuj med priključkom Zlatoličje in razcepom Draženci, ter na glavni cesti proti mejnemu prehodu Gruškovje.

Na izstopu iz Slovenije je tam nato še dodatnih 20 minut čakanja, pri vstopu pa 15 minut.

FOTO: STA (Slika je simbolična.)

FOTO: STA
(Slika je simbolična.)

Po od Šentilja do Gruškovja se tako podaljša za več kot eno uro. PIC kot alternativo priporoča prehod meje na prehodih Zavrč, Središče ob Dravi ali Rogatec.

FOTO: MP Produkcija

Slovenska filantropija je v četrtek, 7. julija 2016, na Gosposki ulici v Mariboru odprla nove prostore.

V teh prostorih bodo izvajali aktivnosti za čim hitrejšo integracijo oseb z mednarodno zaščito v okviru Orientacijskega programa za osebe s statusom begunca, ki ga financira ministrstvo za notranje zadeve, so sporočili iz Slovenske filantropije.

FOTO: MP Produkcija

FOTO: MP Produkcija

V prostorih bo potekalo učenje slovenščine, nudili bodo pomoč pri urejanju dokumentov za bivanje v Sloveniji in spoznavanju vsakdanjega življenja. V omenjene dejavnosti pa Slovenska filantropija vključuje tudi prostovoljce, zato ob tej priložnosti vabi vse, ki bi se v tej vlogi želeli preizkusiti.

V Mariboru trenutno 13 oseb z mednarodno zaščito

Po navedbah Slovenske filantropije je trenutno v Mariboru 13 oseb z mednarodno zaščito, ki jim je treba zagotoviti integracijo v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Dejali so tudi, da so v času begunske krize aktivirali veliko posameznikov za pomoč beguncem, ki so prihajali na Šentilj. Tudi v prihodnje bo poudarek na spodbujanju prostovoljstva, so še navedli v Slovenski filantropiji.

 

VIR: STA

FOTO: Nino Verdnik

V mariborskem komunalnem podjetju Nigrad, ki je v večinski lasti občine, so po četrtkovem umiku obravnave elaborata o odvajanju odpadnih voda z dnevnega reda opozorili na posledice takšne politične odločitve. Maribor po njihovem tako še naprej ne bo imel sistemskega vira za vzdrževanje in cen, ki bi zagotavljale normalno delovanje kanalizacije.

FOTO: Nino Verdnik

FOTO: Nino Verdnik

Kot so zapisali v izjavi za javnost, je 23 mestnih svetnikov pred obravnavo ene najpomembnejših točk za mesto pozabilo, da so na strokovnih odborih dobili odgovore na prav vsa vprašanja glede elaborata, ter izglasovalo umik točke z dnevnega reda.

Nigrad: Mestna kanalizacija bo še naprej propadala

Mestna kanalizacija bo zato po njihovem še naprej propadala, dogodki, kot so polomljen in porušen kanal na Gospejni ulici, poškodba kanalizacije na Aškerčevi ulici in popolni kolaps kanalizacijskega sistema na Fochevi ulici, pa se bodo nadaljevali.

Direktor Nigrada Marko Žula je po seji znova poudaril, da je bil elaborat pripravljen in posredovan v skladu z državno uredbo MEDO ter po postopku, kot ga predvidevajo pravila mestne občine. Dokument so obravnavali vsi štirje pristojni odbori, na katerih so predstavniki Nigrada elaborat obrazložili in odgovorili na vsa vprašanja, ki so bila zastavljena.

Marko Žula

“Nobeno vprašanje tako ni ostalo neodgovorjeno, za vse ostale svetnike pa bi bila pojasnila podana pri obrazložitvi točke dnevnega reda. Žal do tega ni prišlo, saj so mestni svetniki prav z argumentom, da potrebujejo dodatne obrazložitve elaborata, to točko z dnevnega red umaknili,” je povedal Žula in dodal, da zaradi zadeve, ki bi morala biti zaključena že pomladi 2013, Maribor čakajo nove kazni.

Cene ostajajo na ravni iz leta 2004

Mestna občina Maribor je namreč od pristojnih inšpektorjev že bila kaznovana z 10.000 evri globe, ker še vedno nima urejenega sistemskega vira za izgradnjo manjkajočih krakov kanalizacijskega omrežja. Cene po četrtkovi odločitvi tako ostajajo na ravni iz leta 2004, kar ne zagotavlja ustreznega standarda izvedbe storitev vzdrževanja kanalizacije.

Župan Andrej Fištravec je tik pred sejo na posvetu predstavnikov svetniških skupin skušal elaborat pripeljati skozi mestni svet tudi z znižano predlagano ceno odvajanje odpadne vode 0,29 evra. Vendar je očitno to počel na lastno pest, saj v Nigradu zatrjujejo, da ne morejo pripraviti elaborata s poljubno nižjo ceno.

“Nigrad ni pristal na nikakršno barantanje, saj je oddal samo en in edini elaborat, ki je prešel vse predpisane postopke in potrditve – do seje mestnega sveta,” je še dejal prvi mož Nigrada in ob tem zavrnil tudi očitke, da slabo vodi podjetje.

Lani dvig prometa za 8 odstotkov

Spomnil je, da je podjetje pod njegovim vodstvom med drugim uspešno izvedlo reorganizacijo, s katero so izboljšali operativno delovanje podjetja, vrnilo koncesijo za javne prometne površine v občini Miklavž, kjer Nigrad v zadnjih letih ni bil prisoten, lani so dvignili promet za osem odstotkov, podjetju pa so prvič v zgodovini priborili vzdrževanje na državnih cestah.

VIR: STA

Seja MOM

S 23 glasovi za in 7 proti so mariborski mestni svetniki na sinočnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor elaborat o odvajanju odpadne vode, ki je podlaga za oblikovanje cen komunalnih položnic, umaknili z dnevnega reda.

Seja MOM

Na včerajšnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor (MOM) bi med drugim tako morali odločati tudi o elaboratu za odvajanje odpadne vode, ki bi bil podlaga za oblikovanje cen komunalnih položnic. A se je zapletlo že pri potrjevanju dnevnega reda, saj je na predlog svetnika Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojana Auerja, bila ta točka umaknjena z dnevnega reda. Predlog o umiku so svetniki potrdili s 23 glasovi za in 7 proti.

Seja MOM

Včerajšnja seja se je sicer začela s skoraj enourno zamudo, ker je župan Andrej Fištravec še pred njo sklical posebni kolegij svetniških skupin in poskušal prepričati svetnike, da podprejo elaborat. Ob tem je ponudil znižanje predlagane cene storitve odvajanja komunalnih voda z načrtovanih 0,44 na 0,29 evra na kubik vode.

Nigrad

Omrežnina bi po predlogu znašala 3,8 evra, cena storitve odvajanja komunalnih voda pa bi se zvišala za 0,28 evra – iz zdajšnjih 0,16 na 0,44 evra za kubik vode.

Pivec: “O cenah se ne moremo dogovarjati kar tako po domače”

A se opozicijski svetniki z županovim predlogom niso strinjali. V SDS so denimo izpostavili, da so predlagane cene neprimerno višje v primerjavi z drugimi občinami. „V Celju za isto storitev plačujejo 0,13 evra, v Ljubljani 0,16 in v Kopru 0,30 evra za kubik vode. V obubožanem Mariboru pa bi si privoščili kar 0,44,“ je dejal Gregor Pivec (SDS). Župan Fištravec mu je nato sicer odgovoril, da nameravajo tudi te občine dvigniti ceno, na kar Pivec odgovarja, ali je morda župan jasnoviden? Na predlaganih županovih 0,29 pa je Pivec dejal, da se o cenah ne morejo dogovarjati kar tako po domače, kot ob popoldanski pijači.

Je pa elaborat podprl podžupan Zdravko Luketič (NSi), z besedami, da ko se bodo v prihodnosti po drugih slovenskih mestih že vozili z vozili brez šoferja, se bodo v Mariboru še zmeraj prepirali o neurejeni kanalizaciji.

Foto: STA

FOTO: STA

Že pred včerajšnjo sejo pa so se nekatere svetniške liste, predvsem LPR in SMC ostro odzvale na dokument, ki ga je pripravil Nigrad in ga označile za nestrokovnega in polnega napak.

Nigrad sedaj čaka priprava novega elaborata, za kar imajo najmanj mesec in pol časa. Naslednja seja Mestnega sveta je namreč načrtovana za konec avgusta.

FOTO: Boštjan Lah

V Salonu uporabnih umetnosti s pestrim glasbeno-plesnim programom nadaljujejo v poletje.

FOTO: Boštjan Lah

FOTO: Boštjan Lah

Današnji večer bo prostore mariborskega Salona uporabnih umetnosti napolnilo petje Ane Bezjak. Kot zagotavljajo organizatorji, se obiskovalcem tako obeta vrhunska glasbena izkušnja, Bezjakova se bo tokrat namreč predstavila s projektom „Round about Monk“ – izborom kompozicij jazzovskega pianista Theloniousa Monka. Na odru se ji bodo pridružili Marko Črnčec na klavirju, Tadej Kampl na kontrabasu in Kristijan Kranjčan na bobnih. Koncert se prične ob 20:30, vstopnina znaša 10 evrov.

FOTO: Urška Lukovnjak

FOTO: Urška Lukovnjak

V petek, 8. julija 2016 bodo v Salonu med 18. in 21. uro najprej gostili 1st Translators’ Club, na katerem bodo prevajalci, tolmači in lektorji v sproščenem vzdušju spregovorili o izzivih, s katerimi se srečujejo na začetku svoje poklicne poti, slepih ulicah, v katere lahko pri delu zaidejo in o tem, kako najti pot iz njih, o znanju in veščinah, ki so nujno potrebni za uspešen začetek ter pomenu povezovanja in sodelovanja.

Ob 20:30 pa se bo nato dogajanje nadaljevalo z Retro plesnim večerom Swinga. Vstop je prost.

FOTO: Boštjan Lah

FOTO: Boštjan Lah

Prihodnji petek – 15. julija pa bodo ob 13. uri v prostorih Salona Filatelistično društvo Maribor, Umetniški kabinet Primož Premzl in Pošta Slovenije predstavili skupno slovensko-hrvaško izdajo priložnostne poštne znamke ob 150. obletnici bitke pri Visu, v kateri je odločilno sodeloval Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff. Vašega obiska se iskreno veselimo. Vstop je prost.

Priložnostna znamka ob 150. obletnici bitke pri Visu, v kateri je odločilno sodeloval Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff.

Priložnostna znamka ob 150. obletnici bitke pri Visu, v kateri je odločilno sodeloval Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff.

FOTO: www. policija.si

V sklopu izvajanja poostrenih aktivnosti s področja hitrosti, o čemer smo že poročali, so tudi policisti Policijske uprave (PU) Maribor danes med 6. in 12. uro izvajali tako imenovan “maraton nadzora hitrosti”.

FOTO: www. policija.si

FOTO: www. policija.si

Kot so nam sporočili iz PU Maribor so v roku 6 ur na podočju mariborske policijske uprave tako ugotovili 59 prekoračitev hitrosti, od tega 49 kršitev v naselju, kjer je problematika hitrosti največja, 1 kršitev izven naselja in 9 kršitev na avtocestah. „Zaradi prekoračitev hitrosti je bila 58 kršiteljem izrečena globa, 1 kršitelj pa je bil opozorjen,“ so še sporočili iz PU Maribor.

FOTO: Wikipedija (Napoleon Sarony)

10. julija 2016, ob 160. obletnici rojstva Nikole Tesle, ki je živel in delal tudi v Mariboru, bo v sklopu hkratne mednarodne projekcije v mariborskem Koloseju in v Hiši Stare trte na ogled film Streaming II.

FOTO: Wikipedija (Napoleon Sarony)

FOTO: Wikipedija (Napoleon Sarony)

V nedeljo, 10. junija 2016 obeležujemo 160. obletnico rojstva enega največjih izumiteljev moderne dobe – Nikole Tesle, ki je med drugim živel in delal tudi v Mariboru.

V čast Tesli v sklopu posebnega srbsko-hrvaško-srbskega projekta v Zavodu za turizem Maribor – Pohorje na ta dan organizirajo predvajanje projekcije Streaming II.

Slednjo si bo v nedeljo moč ogledati v Koloseju Maribor kot predfilm pred vsako projekcijo, ki bo na sporedu ta dan, ter v Hiši Stare trte ob 11. in 17. uri.

Festival Lent 2016

Festival Lent se je v soboto z drugim ognjemetom in z zaključkom 28. Folkarta za letos poslovil. Kot ocenjujejo organizatorji, je letos “Lentalo” več kot 230-tisoč obiskovalcev.

lent iz zraka

V devetih dneh festivalskega dogajanja, se je v Mariboru na skupno 51 prizoriščih tako zvrstilo kar 323 prireditev, v sklopu spremljevalnega programa pa še dodatnih 58 dogodkov.

2

V tem času je nastopilo 4.107 ustvarjalcev, od tega 3.311 domačih in 796 tujih, nastopajoči pa so prihajali iz 35 držav.

 

12

Največ prireditev je bilo koncertnih (81), sledijo šprtne prireditve delavnice – teh je bilo 34, 33 je bilo delavnic, ter denimo 17 predstav uličnega gledališča.

4

Tudi tokrat je obe soboti v času festivala nebo nad Mariborom osvetlil ognjemet.

15

Letošnji Festival Lent je pripravljalo 39 zaposlenih Narodnega doma, z več kot 820 drugimi sodelavci in 163 člani tehničnih ekip. Varovalo ga je 30 varnostnikov in 35 rediteljev.

Stalnica na Lentu smo bili seveda tudi mediji – skupno je bilo akreditiranih 187 novinarjev, fotografov in snemalcev za 61 različnih medijev iz štirih držav.

 

Če se letošnjega Festvala Lent morda niste udeležili, nam dovolite da Vas skozi pestro 9-dnevno dogajanje popeljemo skozi fotografije v spodnji galeriji:

Slika je simbolična.

Po celotni državi danes med 6. in 12. uro poteka maraton nadzora hitrosti.

Tega izvaja 196 policistov na 362 lokacijah. Policisti bodo dosledno ukrepali proti kršiteljem cestnoprometnih predpisov. Za ponovitev akcije so se odločili zaradi izjemno slabega stanja prometne varnosti ob lanski izvedbi ter negativnega letošnjega trenda.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

Zaradi lažnega občutka varnosti vozijo hitreje

Za poletna obdobja so zaradi lažnega občutka varnosti, ki ga imajo vozniki zaradi lepega vremena, tudi sicer značilne višje hitrosti, ki botrujejo večjemu številu prometnih nesreč, so zapisali na spletnih straneh policije. Z nadzorom želijo zato predvsem vplivati na udeležence cestnega prometa, da v poletnem času svojo hitrost in način vožnje ustrezno prilagodijo in na ta način vozijo varneje.

Višje povprečne hitrosti so značilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti cest dobre. Vozniki lahko zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti, zato lahko vozijo hitreje.

Letos v prometnih nesrečah umrlo že 24 oseb več kot lani

V šestih mesecih letošnjega leta se je zgodilo 8.245 (8.544) prometnih nesreč ali za tri odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju. Kljub vsemu je v omenjenih nesrečah umrlo 68 oseb, kar je 24 več kot v enakem obdobju lani, 335 (436) se jih je hudo poškodovalo in 3.407 (3.705) lahko poškodovalo.

FOTO: www. policija.si

FOTO: www. policija.si

Zaradi hitrosti se je v prvem polletju zgodilo 1.554 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa 1.394. V teh nesrečah je umrlo 22 udeležencev, lani 14, 122 oseb se je hudo poškodovalo, lani 146, lahke poškodbe pa je v letošnjem prvem polletju dobilo 841 oseb, lani 765.

Lani z vidika prometne varnosti negativno izstopal julij

Lani je z vidika prometne varnosti negativno izstopal predvsem julij, saj je v prometnih nesrečah umrlo 26 udeležencev. Julija 2014 je umrlo sedem udeležencev, julij 2013 10 udeležencev, julija 2012 pa 14 udeležencev, so zapisali na policiji.

Akcija Hitrost sicer poteka vse do 10. julija, preventivno akcijo pa bodo ponovili še med 22. in 28. avgustom.

 

VIR: STA

igor ticar 12

Sindikata SVIZ in Visokošolski sindikat Slovenije menita, da želi rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar z nezagotavljanjem celovitih informacij v primeru odločanja o njegovem delovnem razmerju zaobiti zakonske določbe.

FOTO: Mediaspeed

FOTO: Mediaspeed

Sindikata SVIZ in Visokošolski sindikat Slovenije sta pred današnjo 13. redno sejo Senata Univerze v Mariboru na rektorja UM profesorja dr. Igorja Tičarja naslovila poziv, da senatu zagotovi celovito pravno podporo in vse potrebne informacije v primeru odločanja o njegovem delovnem razmerju.

Po mnenju sindikatov je rektorjevo neobveščanje senata nedopustno, Tičar pa želi s tem »zaobiti zakonske določbe o prenehanju delovnega razmerja v primeru izpolnitve pogojev za upokojitev«.

Pripravljavec, predlagatelj in poročevalec rektor sam

Kot so sindikati zapisali v pozivu, so bili pri pregledu gradiva za sejo namreč presenečeni nad ugotovitvijo, da je pri predvideni 3. točki dnevnega reda »Nadaljevanje delovnega razmerja rektorja UM« pripravljavec, predlagatelj in poročevalec oseba, na katero se ta točka neposredno nanaša – torej rektor. Tičar po njihovem mnenju kot pripravljavec gradiva senatu tako ne omogoča celovite seznanitve s problematiko razlage 11. člena ZUPPS16, ki ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev iz razloga izpolnitev pogojev za upokojitev v letu 2016.

Univerza v Mariboru

V obeh sindikatih menijo, da je pripravljeno gradivo pomanjkljivo in zavajajoče, z vidika integritete univerze pa da je nesprejemljivo, da se rektor že pri pripravi gradiva ni izločil.

Kot poudarjajo, so v obeh sindikatih seznanjeni z vsemi mnenji, ki sta jih mariborski univerzi podali Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V tokratno gradivo za senat pa je po njihovih besedah rektor umestil samo mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, prav tako pa naj ne bi povzel dejstva, da je Ustavno sodišče že presojalo skladnost ustave z zakonskim urejanjem predčasnega prenehanja delovnega razmerja javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev starostne pokojnine, tudi z vidika z ustavo zagotovljene avtonomije univerz, in je navedeno presodilo kot skladno z ustavo.

Zoper Lorenčiča še vedno ni ukrepal

Sindikata ob koncu še opozarjata, da pa rektor zoper svojega donedavnega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča, kljub komisijsko soglasno ugotovljenemu spolnemu nadlegovanju in mobingu v primeru prijave zaposlene Petre Ujčič še vedno ni ukrepal. »Namesto tega se ukvarja zgolj in samo z ohranitvijo svojega lastnega položaja,« so še zapisali.

Morda Vas zanima tudi:
Mariborska univerza obsoja dejanja upravnega odbora
Upokojil se bo, ko bo želel
Spodkopavanje in sprenevedanje UMa?
Bo Tičar ostal na čelu Univerze?
Pravniki menijo, da Tičar mora v pokoj

durabus

Stečajni upraviteljici Tovarne vozil Maribor Alji Markovič Čas je v četrtem poskusu vendarle uspelo prodati kompleks propadlega proizvajalca avtobusov v poslovni coni Tezno.

Kupec pa kljub pričakovanju ni družba Tam Europe, ki je tam obudila proizvodnjo, pač pa je območje po izklicni ceni 3,5 milijona evrov prešlo v last DUTB.

durabus

Kot je za STA povedala Markovič Časova, je bila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je tudi največji ločitveni upnik, edina udeleženka dražbe in edina, ki je vplačala varščino, medtem ko Tam Europe ni izkoristil predkupne pravice za prostore, v katerih že nekaj let nadaljuje proizvodnjo letaliških, turističnih in drugih avtobusov.

Stečajni postopek predvidoma zaključen do konca leta

Po besedah stečajne upraviteljice je bilo tako prodano še zadnje premoženje podjetja, ki je propadlo skupaj z ostalim imperijem Viator & Vektorja poslovneža Zdenka Pavčka. Če bo šlo vse gladko, bo Markovič Časova stečajni postopek zaključila predvidoma do konca letošnjega leta, poplačilo terjatev pa si, kot je dejala, lahko obeta zgolj DUTB.

Na pojasnila, zakaj se Tam Europe oziroma nekdanji Durabus, STA še čaka, saj direktor družbe Holger Postl za zdaj ni dosegljiv. Omenjeno podjetje je sicer že aprila lani za omenjeno premoženje ponujalo prav 3,5 milijona evrov, za kolikor je bil zdaj kompleks, ki obsega hale, zemljišča in proizvodno opremo, prodan.

Aprila lani izklicna cena še 7,85 milijona evrov

Markovič Časova je takrat premoženje prvič poskušala prodati po izklicni ceni 7,85 milijona evrov, decembra lani je izklicna cena znašala pet, marca letos pa štiri milijone evrov, a zanimanja tudi takrat ni bilo.

 

VIR: STA

Andrej Fištravec

Mariborski župan Andrej Fištravec je zaposleni na občini, ki je na lastno odgovornost plačala dva obroka kazni, izrečene po razlitju kurilnega olja na dvorišču Mestne občine Maribor (MOM), katero bi moral poravnati sam kot fizična oseba, vrnil že plačanih 484,20 evra skupaj s provizijo za plačilo naloga in zamudnimi obrestmi.

Andrej Fištravec

Kot so danes sporočili iz MOM, je župan denar vrnil v prisotnosti vodje urada za finance in proračun Branke Atelšek, vodje mestnega sekretariata za splošne zadeve Marije Tanacek in podžupanje Melite Petelin. “Ostale obroke bo župan, kot odgovorna oseba, poravnal v skladu z odgovornostjo, ki iz tega izhaja,” so še dodali na občini.

Opozicija zaradi domnevno spornega ravnanja želela njegov odstop

Očitek o domnevno spornem ravnanju Fištravca, ki naj bi po mnenju mestne opozicije prekoračil svoja pooblastila s tem, ko naj bi eni od uslužbenk v mestni upravi naložil plačilo kazni za razlitje olja na dvorišču občinske stavbe, čeprav bi kazen moral plačati sam, je bil eden od argumentov dela opozicije, s katerimi so maja letos upravičevali zahtevo za njegov odstop.

Mariborski župan je očitke takrat ostro zavrnil in povedal, da nikoli nobenemu občinskemu uslužbencu ni naložil plačila kazni v svojem imenu. “Namen takšne kazni je, da odgovorna oseba pravne osebe, v tem primeru jaz kot župan, iz lastnih sredstev plačam kazen, kar bom tudi storil, čeprav do razlitja kurilnega olja ni prišlo po moji krivdi,” je povedal maja.

FOTO: STA

FOTO: STA

Sicer pa se je občinska komisija za pitno vodo medtem seznanila s poročilom o izvedbi nujnih sanacijskih del zaradi razlitja olja, ki bodo mariborsko mestno občino stala 187.000. Kot ugotavlja poročilo, so s hitro sanacijo uspeli prečrpati četrtino olja, onesnažena voda se sicer še vedno zadržuje v okolici občinske stavbe, ne dosega mejnih vrednosti, ki bi pokazale onesnaženost podtalnice.

Izlito olje počasi migrira, a vodni viri naj ne bi bili ogroženi

S sanacijo zdaj nadaljujejo, analize podzemnih voda na sosednjih območjih pa so pokazale, da jih ni dosegel vpliv izlitja olja. Opravljene raziskave konec maja so ponovno pokazale, da se izlito olje še vedno nahaja na območju dvorišča občine in počasi migrira, vodja projekta iz Inštituta za ekološki inženiring Željko Blažeka pa zagotavlja, da vodni viri zaenkrat niso ogroženi.

Da bi zavarovali kakovost vode na glavnem vodnem viru Vrbanski plato, bodo še naprej izvajali poostren monitoring kakovosti pitne vode, so še pojasnili na Mestni občini Maribor.

 

VIR: STA

Univerza v Mariboru

Vrhovno sodišče je v delovnem sporu, ki ga je zoper pravilnik o napredovanju na mariborski univerzi sprožil visokošolski sindikat, razsodilo v korist slednjega. Vrhovni sodniki so razveljavili 9. člen pravilnika, ki je, kot menijo, v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Univerza v Mariboru

Kot so danes sporočili iz Visokošolskega sindikata Slovenije, je omenjeni člen od leta 2010 napredovanje v višji naziv znotraj delovnega mesta postavljal v odvisnost od presoje vodstev fakultet in od finančnih okoliščin. Ker pa je finančne okoliščine ves čas krojila univerza, fakultete problematike niso mogle urediti niti v primerih, ko bi to želele, so dodali.

Sindikat: Za pogovore ni bilo pretiranega posluha

V visokošolskem sindikatu so si za napredovanja v nazive, kakršna so predvidena z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami, prizadevali vse od ustanovitve sindikata leta 2012, na strani vodstev univerze pa za pogovore po njihovih trditvah doslej ni bilo pretiranega posluha. Kljub številnim opozorilom, da so dogovori cenejša oblika razrešitve problematike, je bil sindikat lani prisiljen v izbiro sodne poti.

Univerza v Mariboru

Razsodba, s katero je sodišče v celoti potrdilo kršitev zakonodaje in kolektivnih pogodb, po podatkih sindikata zadeva okoli 30 odstotkov zaposlenih, ki jim je bila z nezakonitim pravilnikom od njegovega sprejetja leta 2010 naprej kršena pravica enakega plačila za enako delo, pedagoške delavce na Univerzi v Mariboru pa postavljala v diskriminatoren položaj v primerjavi z delavci na drugih univerzah.

Pričakujejo takojšnjo vzpostavitev zakonitega stanja

V visokošolskem sindikatu zdaj pričakujejo, da bo vodstvo univerze v finančnih načrtih za leto 2016 glede na povišan proračun za univerze nemudoma vzpostavilo zakonito stanje v zvezi z delovnimi mesti na univerzi ter tako spoštovalo razsodbo vrhovnega sodišča.

“Razsodba je po naši oceni tudi pomembna zmaga za pravno državo na področju spoštovanja delavskih pravic, saj daje nedvoumen signal vsem tistim, ki skušajo v imenu avtonomije univerze in v škodo lastnih delavcev izigravati pravni red,” so zapisali v sindikatu in dodali, da je vrhovno sodišče v obrazložitvi sodbe jasno zapisalo, da se avtonomija univerze na področju plač lahko giblje le v okvirih zakonskih in podzakonskih predpisov in veljavnih kolektivnih pogodb.

 

VIR: STA

Vinag

Stečajni upravitelj mariborskega Vinaga Simon Prelogar je za zbirko 151 različnih vrst arhivskih vin nekoč uglednega mariborskega vinarja, za katero je po neuspešni dražbi razpisal nezavezujoče zbiranje ponudb, prejel več ponudb, a je le ena pod določenimi pogoji sprejemljiva, medtem ko so bile ostale po njegovih besedah zelo nizke.

FOTO: STA

FOTO: STA

Prelogar je za STA potrdil prejem ponudb, a ker je trenutno še v fazi pogajanj, ni želel razkriti več informacij.

Izstopa 18 steklenic laškega rizlinga iz leta 1946

V stari Vinagovi kleti pod mestnim središčem Maribora je na voljo skoraj 100.000 različno velikih steklenic oziroma 151 različnih vrst arhivskega vina. Med vsemi ponujenimi cenovno najbolj izstopa 18 steklenic laškega rizlinga iz leta 1946, od katerih je vsaka ocenjena na 1.470 evrov. Tržna vrednost celotne zaloge po seznamu naj bi znašala 3,95 milijona evrov, likvidacijska pa je bila postavljena pri 2,76 milijona evrov.

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

Sicer pa se stečajni upravitelj propadlega mariborskega vinarja trenutno ukvarja tudi z iskanjem kupca za celoten poslovni kompleks. Potem ko je junija sodišče zavrnilo pritožbo Družbe za upravljanje terjatev bank kot enega od upnikov v stečajnem postopku, je Prelogar že objavil zbiranje nezavezujočih ponudb za posamezne dele ali celoto, ki jih bo zbiral do 16. avgusta.

Prelogar je pred časom dejal, da naj bi bilo v zadnjem času kar nekaj povpraševanja po premoženju Vinaga. Med najbolj resnimi se je dolgo omenjal donedavni najemnik Vinmar, podjetje v lasti azijskega kapitala, ki pa je pred časom najprej prekinil pogodbo o obdelavi vinogradov v Košakih, Jarenini in Svečini, pozneje pa še pogodbo o najemu kompleksa.

Na prvi dražbi Vinag ponujen za 4,2 milijona evrov

Slednjega je, kot je razvidno iz Ajpesa, s 15. junijem v najem prevzela Ptujska klet, ki bo za to do konca oktobra plačevala 4.000 evrov mesečne najemnine. Kot je prejšnji teden poročal Večer, naj bi imela ptujska družba, ki je sicer v lasti Perutnine Ptuj, ambicije za nakup podjetja v stečajnem postopku, a le če bi ga dobila za ugodno ceno. Na prvi dražbi je bil Vinag ponujen po izklicni ceni 4,2 milijona evrov, a zanj ni bilo zanimanja.

“Sinergij med Ptujsko kletjo in Vinagom je lahko veliko. Trg imamo. Nakup pa je stvar lastnika,” je vse, kar je za Večer doslej povedal Vinko Mandl, prvi mož Ptujske kleti, ki ji je na mariborskem sodišču medtem že uspelo izposlovati tudi predkupno pravico. Kot še dodaja časnik, sta Prelogarja doslej klicala dva interesenta, posrednika neimenovanih potencialnih kupcev, eden naj bi bil Slovenec, za drugim naj bi stal avstrijski kapital.

 

VIR: STA

Pohorski pisker 2015

Ruška koča na Arehu v nedeljo, 10. julija vabi na 13. tradicionalno prireditev “Igramo in kuhamo na Ruški koči”.

Pohorski pisker 2015

Pohorski pisker 2015

Organizatorji obljubljajo pester kulturno-zabavni program, ter bogato kulinarično ponudbo. Ob 9. uri bodo pričeli s tekmovanjem v kuhanju Pohorskega piskra, ki se ga bo ob 12. uri nato tudi ocenjevalo.

Rezultate bodo razglasili ob 13:30, ob 14. uri pa bo sledil začetek tekmovanja harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko.

 

V prispevku na spodnji povezavi pa lahko preverite, kako so se kuhe Pohorskega piskra na Ruški koči lotili lani:

Na Arehu kuhali Pohorski pisker

Luft - Napovednik

V sami špici sezone bodo Mariborčani lahko uživali v vročih poletnih zabavah nad mestom.  Na najvišjo “party lokacijo” v Maribor prihaja namreč nov glasbeni festival, ki bo v mestu odzvanjal vse do konca avgusta.

Luft - Napovednik

Plesni house ritmi ob sončnem zahodu bodo vsako soboto med 9. julijem in 20. avgustom zavzeli Luftarco, teraso na strehi Slavije, kjer bo potekal Rooftop Summer Music Festival.

 

Za mešalno mizo se bodo zvrstili tako vsem dobro znani in uveljavljeni domači DJ-i, kot tudi priznana imena iz regije.

Luft - Napovednik (Julij in Avgust 2016)

Na opening dogodku bo tako v soboto, 9. julija nastopil svetovno znan in večkrat nagrajen srbski DJ in producent GRAMOPHONEDZIE, ki je zaslovel s svojim hitom Why don’t you.

Gramophonedzie

Ob koncu festivala, 20. avgusta pa v Luftu pripravljajo pravo house poslastico s priznanim madžarskim DJ duom CRAZIBIZA.

Crazibiza

Podrobnejši spored dogajanja:

09. 07. 2016 – GRAMOPHONEDZIE
16. 07. 2016 – TIM URBANYA
23. 07. 2016 – SID TEMPLER & TIMO G
30. 07. 2016 – DJ MAJ
06. 08. 2016 – PETER GOLD
13. 08. 2016 – LOUDBEATZ
20. 08. 2016 – CRAZIBIZA

Dogajanje na Luftarci se bo pričenjalo od 20. ure naprej, vsi dogodki pa so brez vstopnine.

DJ Maj

Karolina Babič - Predsednica združenja CAAP
FOTO: STA (Anže Malovrh)

V zadrugah po svetu je zaposlenih 250 milijonov ljudi, zato to nikakor ne more biti zanemarljiv sektor, ob sobotnem mednarodnem dnevu zadružništva izpostavljajo v mariborski razvojni zadrugi Tkalka. V zadnjih desetih letih se tudi v Sloveniji število zadrug povečuje, medtem ko število zaposlenih v njih še vedno pada.

Karolina Babič - Predsednica združenja CAAP FOTO: STA (Anže Malovrh)

Karolina Babič – Predsednica združenja CAAP
FOTO: STA (Anže Malovrh)

“Zadruga je podjetje in hkrati združenje oseb,” je na petkovi novinarski konferenci v Mariboru poudarila predstavnica Tkalke Karolina Babič iz tamkajšnjega Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP). “Na splošno velja, da je zadružništvo relativno nepomembno, a v resnici je milijarda od sedmih milijard ljudi na svetu na nek način vključena v zadruge, kar ni zanemarljivo. To pomeni, da ne gre za nek postranski sektor,” je pojasnila.

Napačno prepričanje, da zadruge delujejo samo v kmetijstvu

Med predsodki, ki se držijo zadrug, je po njenih besedah tudi prepričanje, da delujejo samo v kmetijstvu. “To niti približno ni res. Zadruge se razvijajo v vseh gospodarsko-družbenih sektorjih. Če pogledamo samo v Sloveniji, je največ zadrug na področju trgovine, proizvodnje in popravil motornih vozil. Na drugem mestu je res kmetijstvo, na tretjem pa nepremičnine,” je dodala.

V Evropi je v zadrugah zaposlenih okoli 16 milijonov ljudi, največ v Italiji. Slovenija velja za eno najstarejših zadružnih držav na svetu, saj je bila prva zadruga ustanovljena leta 1856, le dvanajst let za prvo zadrugo na svetu. Prva zadruga na slovenskih tleh je bila posojilnica v Celju, danes pa je v državi okoli 350 zadrug, ki zaposlujejo nekaj več kot 3.000 ljudi.

Zadruge so po besedah Babičeve lahko eden ključnih nosilcev razvoja, od zagotavljanja samopreskrbe in izboljševanja zaposlitvenih možnosti do razvoja industrije in storitev, razvoja participacije zaposlenih pri upravljanju podjetij in zagotavljanju socialnih storitev.

Načelo zadružništva tudi skrb za lokalno skupnost

Letošnji mednarodni dan zadružništva, ki se obeležuje prvo soboto v juliju, ima po besedah generalnega sekretarja ene od sektorskih organizacij Mednarodne zveze zadrug (ICA) Bruna Roelantsa poudarek na trajnostnem razvoju in vlogi, ki jo lahko pri tem odigrajo zadruge. Med ključnimi načeli zadružništva je izpostavil skrb za lokalno skupnost in sodelovanje med različnimi subjekti.

Kot enega uspešnih primerov je navedel prav Tkalko, ki v stavbi v središču Maribora združuje več kot 60 poslovnih subjektov. Medtem ko je doslej delovala kot neformalna mreža, je zdaj v postopku registracije kot razvojna zadruga. “Prišli smo do točke, ko moramo formalizirati naša razmerja,” je pojasnila Babičeva.

Po njenih ocenah se bodo kot razvojna zadruga lažje prijavljali na različne razpise, hkrati pa lažje komunicirali z občino in vzdrževali stavbo, ki jo imajo v najemu. Posledično si obetajo tudi nadaljnji razvoj sektorja v mestu in državi. “Radi bi razvili model, ki bi ga lahko uporabili tudi v drugih okoljih,” je pojasnila.

 

VIR: STA

Slika je simbolična.

Mariborski policisti ugotavljajo okoliščine današnje prometne nesreče na Partizanski cesti.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

Na Partizanski cesti v Mariboru se je danes ob 9.04 zgodila prometna nesreča med voznikom avtobusa in neznanim voznikom najverjetneje osebnega avtomobila, znamke volkswagen. Kot so sporočili z mariborske policijske uprave, zaradi razjasnitve okoliščin nesreče prosijo očividce in tudi neznanega voznika, naj se zglasijo na policiji.

Voznik s kraja nesreče pobegnil

Voznik avtomobila, ki je sicer pobegnil s kraja prometne nesreče, je zaradi nepravilnega premika z vozilom zapeljal na označen prometni pas za vozila javnega prevoza potnikov. Voznik avtobusa je zavrl, da je preprečil trčenje. Pri tem se je potnica v avtobusu lažje telesno poškodovala.

Morebitni očividci in voznik avtomobila se lahko oglasijo na Policijski postaji Maribor I v Vošnjakovi ulici, lahko pa tudi pokličejo na telefonski številki 02 /220 – 86 – 30 in 113, so še pojasnili na policiji.

 

VIR: STA

kino-slika

Mariborčani so bili v stiku s prvim javnim prikazovanjem filmov prej kot v letu dni po prvi javni projekciji bratov Lumiere v Parizu decembra 1895. Prvi stalni kinematograf je Maribor dobil 13 let kasneje, nekoč prepolne dvorane pa so se proti koncu 20. stoletja začele prazniti. Danes edini nekomercialni kino v mestu je letos ostal brez dvorane.

Letni kino

O 120-letni zgodovini kinematografov v Mariboru govori najnovejša razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor, ki jo je pripravila Nina Lončar. Pod naslovom Živeče fotografije v življenjski velikosti je v treh razstaviščih do septembra na ogled razvoj kinematografske dejavnosti v Mariboru od začetkov do danes.

Prve filmske predstave v Mariboru v pivnici Götz

Za prvo filmsko predstavo v Mariboru je poskrbel potujoči Edisonov kinematograf Ideal v lasti Charlesa Crasseja, ki je od 24. do 29. oktobra 1896 prikazoval “živeče fotografije v življenjski velikosti” v pivnici Götz, današnji Unionski dvorani. Obiskovalci so si lahko ogledali osem preprostih prizorov iz tedanjega življenja v Parizu.

kino-slika

Do leta 1908 so v mestu gostovali pretežno manjši kinematografi, poleg katerih sta bila večkrat tudi zabaviščni park in menažerija, kar kaže na sejemski značaj teh kinematografov.

Prvui stalni kinematograf leta 1908

Prvi stalni kinematograf z imenom Grand Elektro Bioskop je Maribor dobil leta 1908 v vrtni dvorani takratnega hotela Stadt Wien na vogalu današnje Partizanske in Cafove ulice. Deloval je pod vodstvom arhitekta Aloisa Tscherneta, pri delu pa mu je pomagala Lina Guštin, ki je sčasoma prevzela kinematograf in ga preimenovala v Marburger Bioskop.

V prvi polovici 20. stoletja sta v mestu delovala Mariborski bioskop in Mestni kino v stavbi današnjega gledališča, postopoma pa so se odpirale še nove kino dvorane, med drugim Grajski kino v Mariborskem gradu in kino Diana na Studencih, leta 1935 pa je bilo odmevno odprtje novega kina na Grajskem trgu, ki se je pozneje preimenoval v kino Udarnik in je vključeval tudi nočni bar, kegljišče, restavracijo in slaščičarno.

1947 tudi Mestno kinopodjetje

Junija 1947 je bilo v sklopu komunalnih podjetij v Mariboru ustanovljeno Mestno kinopodjetje, ki je prevzelo upravljanje vseh štirih tedaj obstoječih kinematografov v Mariboru. Sledilo je obdobje polnih kinodvoran, zato so avgusta 1957 odprli še kino v dvorani Union, ki je bil s 600 sedeži med največjimi v državi.

Letni kino 5

V 70. in 80. letih 20. stoletja so se dvorane začele prazniti, saj je prišla televizija s kabelsko-satelitskimi programi in video piratstvom. V 90. letih je večina mariborskih kino dvoran zaprla vrata, kot v ostalih mestih pa so tudi tu stopila v ospredje multikina – na Lentu Kolosej in na Studencih Planet Tuš, ki so prevzela občinstvo.

Med opuščenimi kinidvorama tudi Udarnik

Med opuščenimi kino dvoranami v središču Maribora je Udarnik, ki ga je skupina zanesenjakov leta 2010 obnovila in poleg programa Slovenske kinoteke oživila tudi letni kino. A to se je ustavilo z digitalizacijo kinematografov, saj ekipa Udarnika brez podpore občine ni mogla zagotoviti digitalnega projektorja. Kmalu je postalo zanjo preveč že plačevanje obratovalnih stroškov, zato so bili na začetku letošnjega leta prisiljeni dvorano zapreti in se preoblikovati v mobilni Udarnik.

S tem je Maribor izgubil edini mestni kino. Po drugi strani pa se je k nekomercialnim filmom usmeril Kolosej in letos na program poleg hollywoodskih uspešnic uvrstil tudi art kino program.

 

VIR: STA

FOTO: STA
(Slika je simbolična.)

Na avtocesti Maribor – Ptuj pred razcepom Draženci v smeri Gruškovja je približno petkilometrski zastoj.

FOTO: STA (Slika je simbolična.)

FOTO: STA
(Slika je simbolična.)

Promet je močno zgoščen tudi na glavni cesti proti Gruškovju, občasno nastane zastoj. Na mejnem prehodu pri izstopu iz države je še dodatno 15 minut čakanja. Pot se od Šentilja do Gruškovja podaljša za več kot eno uro.

FOTO: Slavko Rajh

Na Glavnem odru Festivala Lent je sinoči nastopil English Student Theatre (EST). Mladi umetniki so z uprizoritvijo muzikala Alica v čudežni deželi obiskovalce popeljali v čudovit svet govorečih zajcev, izginjajočih mačk in drugih prismuknjenih domišljijskih bitij.

FOTO: Slavko Rajh

FOTO: Slavko Rajh

Alica v Čudežni deželi je sicer družinski, fantazijski muzikal zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Muzikal je poln humorja, literarnih nesmislov, besednih iger, virusa domišljije in obilico kultne glasbe.

FOTO: Slavko Rajh

FOTO: Slavko Rajh

Mladi igralci, pevci in glasbeniki so občinstvo tako popeljali skozi največje uspešnice psihadeličnega Rock & Rolla, disko-funka, glasbenih legend kot so zasedbe The Beatles, The Who, Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Eart Wind and Fire, Tom Waits, Tom Jones, Nancy Sinatra in mnogih drugih.

Več o dogajanju v galeriji:

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Čeprav so Kitajci pristopili z resnimi nameni nakupa mariborskega letališča, pa naj bi prvi mož Delavske hranilnice Jože Stegne po poročanju časnika Večer, čakal nekoga drugega.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Dan zatem, ko se je na skupščini Delavske hranilnice (sicer 100-odstotne lastnice Aerodroma Maribor – op. p.) kot posrednik pri nakupu mariborskega letališča razkril tajvanski Kitajec David Pu, pa naj Kitajci po poročanju Večera ne bi bili tisti, ki bi jih kot kupce “imel v rokavu” Stegne. Ta sicer niti mariborskemu županu Andreju Fištravcu naj ne bi želel razkriti, kdo je kupec.

Kupnino bi morali poravnati še pred skupščino

S Kitajci naj bi se sicer zapletlo “s plačilno transakcijo”. Kot je dejal Stegne , bi moral investitor kupnino poravnati v torek, a je ni. “Prosili so nas, naj bomo strpni in še malo počakamo,” je za Večer še povedal Stegne.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Po informacijah časnika pa naj bi bil skrivnostni kupec za Aerodrom, prav tako kot Kitajci, pripravljen odšteti med šest in sedem milijonov evrov. Mnogi se medtem že sprašujejo, ali skrivnostni kupec sploh obstaja. Čeprav sta se za nakup zanimali že dve skupini Kitajcev, pa iz vsega skupaj ni bilo nič, tako Stegne. “Dejstvo pa je, da kdorkoli prinese denar, Aerodrom Maribor tudi dobi,” je včeraj za Večer še povedal predsednik uprave Delavske hranilnice.

 

Morda Vas zanima tudi:

So mariborsko letališče kupili Kitajci?

Mariborsko letališče naj bi prodali

Pogrešani Anton Kolman

Pogrešanega Antona Kolmana s Svete Ane v okolici Lenarta so našli.

63-letnega Antona Kolmana, ki so ga pogrešali od srede zvečer so našli živega in zdravega, so nas pred nekaj trenutki obvestili svojci.

Pogrešani Anton Kolman

Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri njegovem iskanju, se iskreno zahvaljujejo.