Aktualne oddaje

    20. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 20. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 11. 7. 2025. The post 20. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (11. 7. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    15. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 15. redno sejo občinskege sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 9. 6. 2025. The post 15. redna seja občinskega sveta občine Radlje ob Dravi (9. 6. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    Oddaja Kulturni ...

    Gost tokratne oddaje Kulturni izziv je bil Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice, ki je takoj izpostavil največji izziv te knjižnice – selitev v Center Rotovž. Kdaj bo in kaj vse bo tam? V zanimivem in odkritem pogovoru je razkril, ali obiskujejo gradbišče Centra Rotovž, kako bodo po izgradnji združili enote, kaj vse bodo imeli tam. […]

    The post Oddaja Kulturni izziv: Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice appeared first on Lokalec.si.

    19. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 19. 6. 2025. The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (19. 6. 2025) appeared first on Lokalec.si.

Ob svetovnem dnevu učiteljev so včeraj zvečer v Ljubljani podelili najvišje državne nagrade na področju šolstva. Tokrat so podelili sedem nagrad, od tega pet za življenjsko delo in dve za izjemne dosežke. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki je izrekel spoštovanje vsem pedagoškim delavcem.

V nagovoru je Felda izrekel spoštovanje vsem pedagoškim delavcem, posebej pa nagrajencem. Vsak pedagoški delavec je razpet med preteklostjo, iz katere posreduje znanja preteklih generacij, in prihodnostjo, za soočanje z izzivi katere pripravlja otroke in mladostnike, je dejal.

Ob tem so pedagoški delavci odgovorni tudi za oblikovanje razrednih skupnosti, v katerih bodo empatični in odgovorni posamezniki zmogli spoštovati in sprejemati različnost. Od njihove zmožnosti za motiviranje je nadalje odvisno, kako opremljeni za življenje bodo mladostniki, je dodal.

“Vi ste tisti, ki ste s svojim trudom dokazali, da je vzgojno-izobraževalno delo umetnost in navdih,” je Felda sklenil svoj nagovor in zaželel, da bi znanje in izkušnje pedagoških delavcev bile navdih tudi drugim v slovenskem prostoru.

Nagrado za življenjsko delo v osnovnem šolstvu je prejela učiteljica proizvodno-tehnične vzgoje in sociologije Dragica Pešaković, ki v pouk Osnovne šole (OŠ) Destrnik – Trnovska vas vnaša nove metode, strategije in oblike poučevanja. Ivan Lorenčič, ki je na svoji strokovni poti zasnoval in uvedel številne spremembe in novosti v vzgoji in izobraževanju, je prejel nagrado za življenjsko delo v srednjem šolstvu.

Nagrado za življenjsko delo v visokem šolstvu sta prejela visokošolski učitelj in raziskovalec Marjan Šimenc z ljubljanske pedagoške in filozofske fakultete ter univerzitetni profesor in raziskovalec mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko Mitja Slavinec, ki svoje pedagoško delo udejanja kot pomembno in plemenito poslanstvo prenašanja znanja na mlade, so zapisali v obrazložitvi.

Na razpisu za podelitev nagrad veliko predlogov

Nagrado za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja pa je prejel direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc. “Zupanc ugotavlja, da so za slovenski šolski sistem značilni veliki količinski deleži, a žal v povprečju nizka kakovost znanja. Prav njegovo delo nam kaže pot, da z analizami izkazanega znanja uvedemo in objektivno ovrednotimo izboljšave ter dobimo tudi bolj pravično šolstvo,” so navedli v obrazložitvi za nagrado.

Nagradi za izjemne dosežke sta prejeli visokošolska učiteljica in raziskovalka področja didaktike matematike Amalija Žakelj s primorske pedagoške fakultete za dosežke v visokem šolstvu in Inge Breznik za dosežke v glasbenem šolstvu.

Na razpis za podelitev nagrad je letos prispelo kar 27 predlogov, kar je tri več kot v letu 2022. “Pred nami so bile težke odločitve, saj je prispelo kar 17 predlogov za nagrado za življenjsko delo in deset za izjemne dosežke, kar je zahtevalo še dodatno temeljito in celovito presojo posamičnih vlog,” so zapisali v odboru za podeljevanje nagrad.

Pri ocenjevanju je odbor upošteval merila visoke kakovosti in odličnosti nominiranih kandidatk in kandidatov ter tudi načelu čim enakomernejše porazdelitve nagrad glede na vzgojno-izobraževalna področja.

Tradicija podeljevanja nagrad za področje izobraževanja v Sloveniji sega v leto 1966, ko so nagrade podeljevali pod imenom Žagarjeve nagrade.
VIR: STA