Referendumska kampanja pred nedeljskim glasovanjem na referendumu o arhivski noveli se izteka, podporniki in nasprotniki pa imajo le še danes čas, da volivce prepričajo s svojimi argumenti. Opolnoči bo namreč začel veljati volilni molk, ko je vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano.

Zagovorniki in nasprotniki arhivske novele imajo torej na voljo le še en dan, da volivce prepričajo, zakaj menijo, da je treba novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih na referendumu potrditi oziroma jo zavrniti. SDS, ki noveli nasprotuje, bo v ta namen danes pripravila novinarsko konferenco, Arhiv RS, ki novelo podpira, pa organizira okroglo mizo.

Kampanja se bo uradno zaključila opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Spoštovati ga bo treba do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi.

V času volilnega molka bo prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v tem času delovala dežurna služba, kateri bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah.

Od torka do četrtka so lahko tisti, ki so želeli, svoj glas oddali predčasno. Skupno je v treh dneh glas oddalo 10.612 volivcev, kar predstavlja 0,63 odstotka upravičencev.

Danes je tudi Mednarodni dan arhivov. V ta namen bo v Arhivu RS potekala predstavitev arhivske dejavnosti in regionalnih arhivov.

Vir: STA

Predstavniki Planice na 49. kongresu Mednarodne smučarske zveze, ki ta teden poteka v Barceloni, niso dobili organizacije svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2019. Prvenstvo bo pripravil avstrijski Seefeld. Kandidata sta bila še nemški Oberstdorf in kazahstanski Almaty.

Samo glasovanje je pokazalo, da Planica kljub velikemu optimizmu ni imela pravih možnosti, da prvenstvo res dobi. V prvem krogu glasovanja je Oberstdorf prejel osem glasov, Seefeld šest in Planica tri. Po pričakovanjih je odpadel Almaty. V drugem krogu se je izid ponovil, v finalu pa so vse tri planiške glasove dobili Avstrijci in presenetljivo zmagali.

Planica se je na kongresu Fis potegovala že za SP 2017, a bila na prejšnjem kongresu po hudem izgredu v slovenski odpravi v Južni Koreji neuspešna. Prvenstvo je takrat dobil finski Lahti. Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo v Falunu na Švedskem.

Zelo tesna je bila tudi odločitev o prireditelju svetovnega prvenstva alpskih smučarjev 2019. Z 9:8 so se na koncu veselili predstavniki švedskega Areja, ki so ugnali italijansko Cortino d’Ampezzo, ki ji ni pomagala niti podpora Alberta Tombre ali pa Luce di Montezemola. Brez protikandidata je SP deskarjev in smučarjev prostega sloga dobil ameriški Park City, Oberstdorf pa je v uteho dobil vsaj svetovno prvenstvo v poletih 2018, a prav tako brez protikandidata.

V petek bodo na kongresu še volitve predsednika in članov predsedstva. Edini kandidat za predsedniško mesto ostaja Švicar Gian Franco Kasper, med 22 kandidati pa se bo za eno od 16 mest v predsedstvu potegoval tudi slovenski predstavnik Janez Kocijančič.

Vir: STA

Generalna direktorica Uprave RS za javna plačila Aleksandra Miklavčič je ob današnjem odprtju 8. Pantheon konference v Ljubljani opozorila, da se morajo proračunski uporabniki oziroma pravne in fizične osebe pravočasno pripraviti na prehod javnega sektorja na e-račune s 1. januarjem 2015.

Januarja letos uveljavljena novela zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike namreč proračunskim uporabnikom nalaga, da s 1. januarjem prihodnje leto začnejo prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki (e-računi).

To pomeni, da bodo morale pravne in fizične osebe za dobavljeno blago, izvedene storitve ali izvedene gradnje pošiljati proračunskim uporabnikom e-račune.

Kot je povedala Miklavčičeva, je zato treba letos na ta prehod pripraviti zaledne aplikacije, se prijaviti na sprejem in izdajo e-računov ter izbrati ponudnika elektronske poti.

Obenem je poudarila, da se je treba pri vsem tem zavedati, da elektronski računi prinašajo racionalizacijo poslovanja in občutne prihranke z naslova stroškov za papir, hrambo in obdelavo. Po nekaterih neuradnih evropskih ocenah en elektronski račun prinaša prihranek v višini sedem evrov.

O e-računih sta podrobneje spregovorila tudi Alenka Kovač Arh iz sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij in register pri Generalnem davčnem uradu in direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Dušan Zupančič.

Kot je pojasnil Zupančič, korenine organiziranega uvajanja e-računa v Sloveniji segajo v leto 2001, danes pa je standard e-računa vgrajen v večino finančnih aplikacij.

V EU se sicer uporablja več kot 400 različnih standardov za e-račune, v Sloveniji pa se uporabljajo standardi EANCOM, GS1 XML in E-Slog.

Da bi na tem področju naredili še korak naprej, je Evropska komisija ustanovila Evropski forum za e-račune, del njega je tudi slovenski nacionalni forum za e-račune. Eden od ciljev je razviti evropski standard za e-račune.

Izvršni direktor ljubljanskega razvijalca poslovne programske opreme Datalab Tehnologije Andrej Mertelj je medtem pojasnil, da so v preteklosti uvajanje e-poslovanja ovirali dragi programi, pravne ovire in zahtevna birokracija ter nepripravljenost na spremembe v računovodskih službah.

Vendar pa se zdaj vendarle premika na bolje. Povečal se je posluh in dialog z javno upravo, pomembne skupne korake naprej izvajajo tudi ponudniki poslovnih programskih rešitev, kot so SAOP, Datalab in drugi. Za pravi preboj pri uvajanju e-poslovanja pa je potreben še ustrezen miselni preskok.

Pantheon konferenco organizira podjetje Datalab v sodelovanju s partnerji. Gre za enega večjih poslovno-izobraževalnih dogodkov v Sloveniji, ki ga vsako leto obišče več kot 300 udeležencev.

Na dogodku strokovnjaki podjetja Datalab in gostujoči predavatelji predstavljajo aktualna strokovna znanja iz različnih področij podjetništva in povezane novosti v Datalabovi informacijski rešitvi za računovodska opravila Pantheon.

Vir: STA

V torek so na konferenci Automatica 2014 v Münchnu vzpostavili največje svetovno javno-zasebno partnerstvo za civilno robotiko. V iniciativi SPARC bo sodelovalo 180 podjetij in raziskovalnih organizacij, med drugim tudi laboratorij za robotiko Robolab z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

Iniciativa je del prizadevanj EU za izboljšanje konkurenčnosti na globalnem trgu robotike, ki naj bi do leta 2020 dosegel vrednost 60 milijard evrov letno. Kot so zapisali v Evropski komisiji, naj bi iniciativa SPARC ustvarila 240.000 novih delovnih mest do leta 2020 in povečala delež Evrope na svetovnem trgu na 42 odstotkov oz. za štiri milijarde evrov na leto.

Komisija si z iniciativo prizadeva okrepiti raziskave in razvoj na področju civilne robotike, je za STA pojasnil vodja Robolaba Marko Munih.

“ZDA so danes vodilne v vojaških in podmorskih robotskih raziskavah, Japonska in Južna Koreja sta vodilni v razvoju na področju humanoidne robotike, Evropa pa je tradicionalno superiorna na področju industrijske robotike, deloma tudi servisne robotike. Glede na velika prizadevanja drugih svetovnih regij, so potrebni ustrezni koraki za nadaljnjo raziskovalno in komercialno uspešnost unije,” je pojasnil Munih.

Evropska komisija bo v okviru novega evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za program namenila 700 milijonov evrov, evropska podjetja s področja robotike pa naj bi investirala še dodatne 2,1 milijarde evrov. Od iniciative se po Munihovih besedah pričakuje povečanje evropske konkurenčnosti pri proizvodnji in uporabi robotov v industriji, kmetijstvu, zdravstvu, transportu, v civilnem zagotavljanju varnosti in v gospodinjstvih.

Glede vloge Robolaba v iniciativi Munih pojasnjuje, da je laboratorij že tradicionalno tesno vpet v evropske in domače raziskave ter je povezan z uglednimi tujimi institucijami. Med drugim so sodelovali pri pripravi strateških dokumentov, ki so podlaga za razpise na področju robotike v Obzorju 2020.

“Partnerstvo pomeni sodelovanje pri usmerjanju raziskav in skupno raziskovanje z najboljšimi podjetji in raziskovalnimi institucijami,” je pojasnil Munih. Ob tem je poudaril, da si v laboratoriju želijo več sodelovanja slovenskih podjetij in raziskovalcev v iniciativi.

Vir: STA

Predčasnega glasovanja na referendumu o arhivski noveli se je v torek in sredo udeležilo 0,38 odstotka volilnih upravičencev. V torek se je glasovanja udeležilo 2353 oz. 0,14 odstotka volivk in volivcev, v sredo pa 4030 oz. 0,24 odstotka volivk in volivcev, so sporočili z Državne volilne komisije. Predčasno glasovanje je mogoče še danes.

Predčasno glasovanje na referendumu o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih bo danes potekalo med 9. in 17. uro na sedežih okrajnih volilnih komisij. Tam, kjer volilne komisije nimajo svojega sedeža, pa lahko volivke in volivci glas oddajo na upravnih enotah – to je v primeru Cerknice, Dravograda in Metlike.

Volivci lahko na predčasnem glasovanju glasujejo le na tisti volilni komisiji, na območju katere imajo stalno prebivališče, sicer pa je glasovanje povsem enako kot na dan referenduma. S seboj morajo obvezno imeti osebni dokument, lahko pa imajo tudi obvestilo okrajne volilne komisije.

V petek ob polnoči se bo volilna kampanja pred referendumom končala in začel se bo volilni molk.

Volilna udeležba na prvih dveh dneh predčasnega glasovanja na nedavnih volitvah v Evropski parlament je bila za primerjavo 0,7-odstotna, končna volilna udeležba pa je bila 24,43-odstotna.

Za uspeh referenduma oz. padec arhivske novele bi moralo proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.

Vir: STA

Svetovni dan okolja, ki ga vsako leto obeležujemo 5. junija, je letos posvečen problematiki dvigovanja gladine morja. Dan okolja je eden od načinov, s katerimi Združeni narodi širijo osveščanje o okoljskih problematikah ter spodbujajo spreminjanje odnosa vsakega posameznika do okolja.

Letošnje geslo dneva okolja je povezano z blaženjem podnebnih sprememb: Dvigni svoj glas, ne pa gladine morja!

Najnovejše poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ugotavlja, da podnebne spremembe napredujejo pospešeno oziroma znatno hitreje, kot so kazala predvidevanja pred nekaj leti. To se odraža na pogostejših in intenzivnejših vremenskih ujmah, ki smo jim priča tudi pri nas, v zmanjševanju obsega in količine ledu na Arktiki in v dvigovanju morske gladine, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Rast povprečne globalne temperature je bila v zadnjih 15 letih bolj skromna, kar je, kot ugotavljajo znanstveniki, po vsej verjetnosti posledica nadpovprečne akumulacije toplote iz ozračja v zgornji plasti oceanov, debeli približno 700 metrov. Po vsej verjetnosti se bo ta toplota čez nekaj časa vrnila v ozračje in temperatura bo takrat pospešeno naraščala.

Peto poročilo IPCC tokrat s še večjo gotovostjo ugotavlja, da je glavni vzrok sedanjega spreminjanja podnebja človek s svojimi emisijami toplogrednih plinov, predvsem iz kurjenja fosilnih goriv. Rešitev problema je torej v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kar ni enostavna naloga, saj so pri emisijah udeležena celotna gospodarstva in praktično vse človekove dejavnosti: proizvodnja energije, promet, kmetijstvo, industrija, ravnanje z odpadki, ogrevanje in hlajenje prostorov itd.

Sicer pa se pozornost na podnebne spremembe na globalni ravni stopnjuje, vrh naj bi dosegla do konca prihodnjega leta, ko naj bi na zasedanju v Parizu sprejeli nov globalni sporazum za spoprijemanje s podnebnimi spremembami po letu 2020.

V ta sporazum naj bi bile vključene vse države z različnimi obveznostmi zmanjšanja emisij, razvite države pa tudi z obveznostmi finančne in tehnološke pomoči revnejšim državam za prilagajanje na negativne učinke podnebnih sprememb in za omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Leta 2020 se bo namreč končalo drugo ciljno obdobje kjotskega sporazuma, po katerem imajo obveznosti glede emisij samo razvite države, vendar niti te niso vse udeležene.

Na globalni ravni bo predvidoma najtežje rešljiv problem pravične porazdelitve bremena zmanjšanja emisij med državami. Podoben problem se prav zdaj pojavlja tudi znotraj EU med državami članicami v razpravi o ciljih za leto 2030.

Slovenija spada v skupino bolj ambicioznih držav, se pa dosledno zavzema za to, da mora biti breme porazdeljeno pravično, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti držav. Stališče Slovenije je tudi, da mora EU v boju proti podnebnim spremembam še naprej igrati vodilno vlogo, te pa ne bo mogla brez lastnega ambicioznega cilja.

Sicer pa bo t. i. okno priložnosti odprto še nekako do leta 2020. Če do takrat ne bomo začeli zmanjševati svetovnih emisij toplogrednih plinov, verjetno ne bo več možnosti, da bi omejili rast povprečne globalne temperature na pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Vse projekcije namreč kažejo, da bodo posledice ob (daljšem) odlašanju z odločilnimi ukrepi tem bolj usodne.

Vir: STA

Z majsko plačo, ki jo del javnih uslužbencev dobi danes, bo izplačan tudi letošnji regres za letni dopust. V skladu z dogovorjenimi varčevalnimi ukrepi je regres za leto 2014 določen v odvisnosti od plačnega razreda; višji regres pripada tistim v nižjih plačnih razredih, tisti nad 50. plačnim razredom pa letos ostajajo brez njega.

Izplačilo in višina letošnjega regresa sta bila določena v maja lani podpisanem dogovoru o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, ki velja do konca letošnjega leta. V skladu s tem dogovorom bodo regres prejeli javni uslužbenci in funkcionarji, ki so uvrščeni do vključno 50. plačnega razreda.

Zaposlenim do vključno 15. plačnega razreda pripada regres v znesku 692 evrov, od 16. do vključno 30. plačnega razreda je regres določen v znesku 484,4 evra, od 31. do vključno 40. plačnega razreda pa v znesku 346 evrov. Sto evrov regresa bodo dobili tudi javni uslužbenci, uvrščeni od 41. do vključno 50. plačnega razreda.

Če bi vsi javni uslužbenci dobili celotno izplačilo regresa oz. vsak 692 evrov, bi za izplačilo potrebovali približno 110 do 120 milijonov evrov. Po ocenah, narejenih v času pogajanj, pa bi z dogovorjenim zmanjšanjem zneska za regres prihranili približno polovico teh sredstev, in naj bi bilo torej potrebnih približno 60 milijonov evrov.

Ocena se je nanašala na celotni javni sektor, z vsemi neposrednimi in posrednimi uporabniki, ki se financirajo iz vseh štirih blagajn javnega sektorja, deloma pa tudi iz drugih virov (nejavni viri za opravljanje javne službe, tržne dejavnosti, projekti,…).

Samo za del javnih uslužbencev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna, pa so letos načrtovana sredstva v višini 15 milijonov evrov. Dejanska višina izplačila bo sicer znana po izplačilu.

Za leto 2015 zaenkrat dogovora še ni, kar pa ne velja le za regres, ampak tudi za ostale ukrepe. Vladna stran je podala predlog za podaljšanje ukrepov, a pogajanja o tem še potekajo. Nadaljevala naj bi se ravno danes.

Vir: STA

Zavod RS za transfuzijsko medicino v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in družbo Petrol ob letošnjem dnevu slovenskih krvodajalcev, ki ga obeležujemo danes, organizira akcijo pod sloganom Ohranite mirno kri in jo darujte tistim, ki jo res potrebujejo.

Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji se letno s krvodajalstvom zbere nekaj manj kot 50.000 litrov krvi, s čimer je država samooskrbna na tem področju. Letno daruje kri okoli 62.000 ljudi, vsako leto na Zavodu za transfuzijsko medicino beležijo 10 odstotkov novih krvodajalcev.

Kri sicer lahko daruje vsaka oseba, ki je stara med 18. in 65. let, tehta več kot 50 kilogramov oz. je njen volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3500 mililitrov. Prav tako mora biti krvodajalec zdrav. Moški lahko kri darujejo na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri mesece.

Sicer pa se 60 odstotkov krvodajalcev odloči darovati kri enkrat letno, 28 odstotkov jih daruje dvakrat letno, 10 odstotkov trikrat, dva odstotka krvodajalcev pa se odloči za takšno potezo štirikrat letno.

Ob darovanju krvi na zavodu za transfuzijsko medicino istočasno opravijo presejalno testiranje krvi na okužbo z virusom hiv, virusom hepatitisa B in C ter sifilis. V primeru pozitivnih rezultatov preiskav o njih krvodajalca zaupno obvestijo, kri pa izločijo iz uporabe.

Telo nadomesti celice v nekaj dneh po odvzemu, tekočino pa že v nekaj urah po odvzemu. Na dan odvzema se krvodajalcem svetuje počitek in odsvetuje težje fizične napore, npr. dolgotrajen šport, težje delo, delo na višini, potapljanje …

V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 odstotkov, 0 38 odstotkov), krvno skupino B ima 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno sedem odstotkov ljudi. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov.

Vir: STA

Če odpadne vode ne bodo očiščene, nam bodo kmalu grozile kazni; Evropska komisija bi rada k vsem prebivalcem evropskih regij pripeljala internetne povezave, pri nas, v Sloveniji, pa se turistični ponudniki pritožujejo, da gostje, ki jih zapeljejo prelestna slovenska jezera, težko pridejo do njih, ker so ceste tako slabe, piše Sonja Ploj v Večeru.

Slika je simbolična

Kam bomo vlagali, če se ve, da bo do leta 2020 Slovenija lahko porabila okroglo milijardo evrov manj iz evropskih skladov kot v preteklem sedemletnem obdobju? In še občinske volitve so tako rekoč pred pragom.

Z evropskim denarjem je bilo v iztekajočem se sedemletnem obdobju podprtih 2500 regionalnih projektov. Po analizi iz Bruslja naj bi bilo ustvarjenih 33.700 novih delovnih mest, toda v domala enakem obdobju jih je 90 tisoč v realnem sektorju požrla kriza. In logično je, da imajo zdaj prednost delovna mesta.

Če ljudje ne bodo imeli dela in če ne bodo imeli tisoč evrov plače, ne bodo mogli plačati komunalnega in drugega standarda, ki smo ga ustvarili, je bil pred časom slikovit ptujski župan. Če se skoraj petinska brezposelnost, kot je zdaj v Mariboru ali v Pomurju, ne zmanjša, bi se župani morali ukvarjati samo še z neplačanimi položnicami.

Zato je zdaj potrebna še več kot zelo pametna sinteza in še mehanizmi, da se omejeni denar ne bi “lepil” le na že ustvarjeni denar in znanje samo na že ustvarjeno znanje. Gospodarska zbornica vidi v šestih letih 118 tisoč potencialnih delovnih mest, v evropskih projektih bi jih morali iskati tudi župani, razvojniki in raziskovalci, piše komentatorka.

Vir: STA

Za označevanje živil bo od decembra veljala nova evropska uredba, ki predvideva predpisano minimalno velikost črk, obvezno označevanje porekla nekaterih vrst mesa ter poudarjeno označevanje alergenov, poudarja Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Podjetja bodo tako morala spremeniti označbe na več kot 80 odstotkih predpakiranih živil.

Slika je simbolična

Pravst je na novinarski konferenci ob robu mednarodne konference o označevanju živil pojasnil, da uredba o zagotavljanju informacij o živilih uveljavlja enotno zakonodajo za celotno EU. Potrošniku je treba omogočiti primerno informiranost o sestavi živil ter mu olajšati prepoznavanje in izbor živil, ki bodo podpirala njegovo zdravje.

S 13. decembrom bodo nove zahteve za označevanje predpakiranih živil predvidevale minimalno predpisano velikost črk 1,2 milimetra, za zelo majhne embalaže pa 0,9 milimetra, je povedal Pravst. Poleg tega je novo tudi označevanje države izvora mesa ter označevanje sestavin, ki povzročajo alergije. Ime alergena se bo namreč poudarilo z vrsto pisave, ki se bo razlikovala od preostalega seznama snovi. Dodatno nova zakonodaja po njegovih besedah uvaja tudi možnost, da so na tržišču na voljo tudi živila s pretečenim rokom uporabe.

Na ravni Evropske komisije potekajo tudi odločanja o morebitnih dodatnih spremembah na področju označevanja živil. Kot je povedal predstavnik oddelka za prehrano na komisiji Cristophe Didion, morajo države članice in komisija preučiti še nekatere podrobnosti v zvezi z obveznim označevanjem porekla določenih živil, predvsem v zvezi z označbami porekla izdelka oziroma glavnih sestavin živila.

Komisija zbira tudi podatke o prehranskih vnosih ter vsebnosti škodljivih transmaščob v živilih. Na osnovi teh podatkov bo sprejeta tudi odločitev, ali je potrebno uvesti omejevanje oziroma obvezno označevanje prisotnosti transmaščob v živilih.

Kot pa je še povedal Pravst, je naslednja večja sprememba na področju označevanja živil predvidena za konec leta 2016, ko bo uvedeno obvezno označevanje hranilne vrednosti vseh predelanih predpakiranih živil. Med obvezne sestavine bodo po novem vključene tudi vrednosti sladkorjev, namesto besede natrij pa bo navedena označba sol.

Ob tem bodo napisane tudi priporočene vrednosti vnosa določenih hranil. Navajanje energijske vrednosti in količine hranil v živilih je trenutno prostovoljno. Z uvedbo obveznega označevanja pa bodo te informacije dostopne na vseh predpakiranih živilih, tudi tistih z visoko količino sladkorja, maščobe ali soli, je še dejal Pravst.

Vir: STA

V soboto, 7. junija 2014 med 13. in 18. uro vabljni na Zabavo ob zaključku šolskega leta in 12. srečanje trojčkov Slovenije, ki bo na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Zabava nadaljuje tradicijo prireditve “Otroško rajanje”, ki se je odvijala prejšnja leta.

Prireditev bo v vsakem vremenu. Zabavali vas bodo številni glasbeni gostje, prireditev bo povezoval Spidi, poskrbljeno pa je seveda tudi za hrano in pijačo.
Vstopnine ni!

V času od 6. do vključno 30. 5. 2014 so policisti na območju Policijske uprave Maribor izvajali poostrene aktivnosti za večjo varnost kolesarjev, ki so se izvajale na območju celotne Slovenije. V sklopu akcije so izvedli en večji poostren nadzor nad kolesarji in vozniki, ki ogrožajo varnost kolesarjev ter izvedli več krajših poostrenih nadzorov. Pri nadzoru cestnega prometa so poseben poudarek namenjali vožnji po cesti tam, kjer je kolesarska steza, vožnji po cesti ali kolesarski stezi v nasprotno smer, vožnji po nepravi strani vozišča, uporabi kolesarskih čelad pri otrocih in tehnični brezhibnosti koles.

Slika je simbolična

Na območju Policijske uprave Maribor so v času trajanja akcije ugotovili 326 kršitev kolesarjev in 58 kršitev voznikov, ki so ogrožali varnost kolesarjev. 228. kolesarjem odredili preizkus alkoholiziranosti in pri sedmih kolesarjih ugotovili prisotnost alkohola, dva kolesarja pa sta preizkus alkoholiziranosti odklonila. Zaradi kršitev je bila 339 kršiteljem izrečena globa, 21 kršiteljev pa je bilo opozorjenih.

Dijaki in študentje so po današnjem protestu dobili zagotovilo, da bodo subvencije za vozovnice do konca koledarskega leta uredili do konca tedna, je pojasnil predsednik ŠOS Žiga Schmidt. Tudi minister za infrastrukturo Samo Omerzel zatrjuje, da so danes našli rešitev in da bodo manjkajočih 13 milijonov evrov zagotovili v naslednjih dneh.

Predstavnika dijakov in študentov sta se po današnjem protestu pred vladnim poslopjem udeležila pogovora pri predsednici vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenki Bratušek. Ta jih je seznanila, da iščejo rešitev, in jim obljubila, da bodo preostanek sredstev za dijaške in študentske prevoze zagotovili do konca tedna, pravi predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).

Po njegovih besedah naj bi se to najverjetneje zgodilo na četrtkovi seji vlade ali v petek na dopisni seji. Če se to ne bo zgodilo, se bodo dijaki in študentje pridružili avtoprevoznikom, ki za 10. junija napovedujejo vsesplošne demonstracije in ki so danes podprli tudi dijake in študente.

Minister za infrastrukturo in prostor je v današnjem sporočilu za javnost obžaloval, da je moralo priti do protestov. “S skupnimi napori tako vladnih kolegov, državnega zbora, prevoznikov in ŠOS smo danes dosegli, da se bo subvencioniran prevoz dijakov in študentov nemoteno izvajal do konca letošnjega leta. In to je pod črto edino pomembno,” poudarja minister.

Kot je pojasnil, so si ves čas prizadevali, da do protestov ne bi prišlo. V zadnje pol leta pa so po njegovih besedah izčrpali vse možnosti, da bi sami znotraj vlade našli rešitve za nastalo situacijo. “Ves čas sem tudi verjel, da bomo na koncu le našli rešitev,” je dejal.

Minister je namreč sredi maja sporočil, da je zmanjkalo denarja za subvencije dijaških in študentskih prevozov. Vlada je nato zagotovila sredstva za subvencije do konca junija, dijaki in študentje pa so zahtevali rešitev do konca koledarskega leta, ki jo je premierka Alenka Bratušek sicer tudi obljubila.

Študentska in Dijaška organizacija Slovenije sta tako danes s podporo avtoprevoznikov Gospodarske zbornice Slovenije pred vladnim poslopjem organizirali protest, na katerem je nekaj več kot sto dijakov in študentov zahtevalo rešitev do konca leta. Kot so poudarili, gre pri subvencijah za zakonsko določeno pravico, ki jo mora vlada izpolniti.

Vir: STA

Medtem ko nekateri opozarjajo, da 13. julij ni primeren datum za izvedbo parlamentarnih volitev, je raziskava družbe Interstat pokazala, da naj bi v prvi polovici julija dopustovalo 12,3 odstotka vseh, ki bodo šli na dopustu. To si bo sicer privoščilo 76,4 odstotka vprašanih, 52,2 odstotka od teh pa je vseeno, če jih v času volitev ne bo doma.

Predčasnih volitev se bo po drugi strani udeležilo 31,9 odstotka tistih, ki bodo dopustovali, medtem ko bo termin volitvam prilagodilo 8,5 odstotka dopustnikov, kaže raziskava, ki jo je opravil Interstat med 22. majem in 1. junijem med 531 polnoletnimi prebivalci Slovenije.

Največ Slovencev bo sicer dopustovalo v drugi polovici julija (29,7 odstotka) in prvi polovici avgusta (20 odstotkov). V drugi polovici avgusta jih bo dopustovalo 12,2 odstotka, v drugi polovici junija 8,8 odstotka in v prvi polovici junija 5,1 odstotka.

V kakšnem drugem terminu oz. še kasneje bo dopustovalo 7,2 odstotka vseh, ki načrtujejo dopust, medtem ko jih 4,8 odstotka še ne ve, kdaj bo šla na dopust.

Večina, 39,1 odstotka, jih bo sicer dopustovalo na hrvaški obali, 15,8 odstotka jih bo odšlo na potovanje v tujino, 11,6 odstotka jih bo dopust preživela na slovenski obali, 12,9 odstotka drugje v Sloveniji, 14,8 odstotka pa še ni določilo počitniške destinacije.

Večin dopustnikov, 52,6 odstotka, bo po načrtih okvirno mesečno namenila 500 evrov ali manj na osebo. Od 501 do 1000 evrov bo namerava nameniti 27,7 odstotka, od 1001 do 1500 evrov 5,8 odstotka, 1501 evro ali več pa 3,5 odstotka vseh, ki bodo dopustovali. Koliko nameravajo nameniti za dopust, jih ne ve 9,3 odstotka.

Kot je še pokazala raziskava, 23,4 odstotka vprašanih letos ne gre na dopust, ker si ga ne morejo privoščiti.

Vir: STA

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) bo skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije (DOS) in s podporo avtoprevoznikov GZS danes pred poslopjem vlade pripravila Javni potniški protest. Vlada v 14-dnevnem roku namreč še ni zagotovila sredstev za ureditev problematike subvencioniranih prevozov dijakov in študentov do konca leta, so sporočili s ŠOS.

V ponedeljek se je namreč iztekel 14-dnevni rok, ki si ga je za ureditev problematike subvencioniranih prevozov dijakov in študentov zastavila predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek ob svojem zadnjem obisku DZ. Danes se izteka tudi rok, ki ga je za ureditev te problematike minuli teden vladi naložil odbor DZ za infrastrukturo.

Glede na to, da njihove zahteve za zagotovitev denarnih sredstev za prevoze do konca leta niso bile izpolnjene, bodo izvedli prve protestne akcije. Z njimi želijo pokazati nestrinjanje s potezami vlade ter z njenim odnosom do dijakov in študentov.

V ŠOS in DOS želijo ob podpori sekcije avtoprevoznikov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) s simbolično terensko akcijo pokazati, da se nikakor ne bodo zadovoljili z delnimi rešitvami, ki problematiko subvencij za prevoze rešujejo le za tekoča dva meseca. Od Bratuškove in resornih ministrov zato zahtevajo takojšnjo ureditev sredstev za subvencije dijakom in študentom do konca koledarskega leta.

Predsednik ŠOS Žiga Schmidt je v sporočilu za javnost napisal, da “ne bodo dopustili, da so mladi postranska škoda, medtem ko politika ustanavlja nove stranke in volivcem prodaja prazne obljube o prioritetah”. Dovolj imajo takšnega odnosa vlade in politike na sploh ter zahtevajo dosledno izpolnjevanje obljub. Ob tem je Schmidt izrazil upanje, “da se politiki zavedajo, da če ne bodo prioritetno reševali problemov mladih, bodo ostali brez lastne prihodnosti in prihodnosti države kot take”.

Predstavniki ŠOS in DOS se bodo predvidoma 10. junija pridružili tudi protestu avtoprevoznikom pri napovedanih vsesplošnih demonstracijah, so še zapisali.

Vir: STA

Humane zvezdice – Art Football team Slovenije so se polni vtisov in novih prijateljstev iz vsega sveta, vrnili iz četrtega svetovnega nogometnega prvenstva estrade, ki je bilo od 23.5. do 1.6. v Moskvi. Tudi letos je naša reprezentanca prikazala odlične igre tako na nogometnem kot estradnem področju. Na tem največjem festivalu nogometa in glasbe so naši fantje več kot odlično zastopali našo državo.

Brez poraza prvaki skupine »Stars forever«
Varovanci selektorja Bojana Prašnikarja so edini ob svetovnih prvakih Romunih končali prvenstvo brez poraza na zelenci. Če ne bi bilo nerazumljivega odvzema točk, po visoki zmagi nad Angleži s 6:3, bi se zagotovo borili za naslov svetovnega prvaka. V predtekmovanju so s kasnejšimi finalisti Izraelci igrali 0:0 in remizirali z reprezentanco Turčije 2:2. V finalni skupini »Stars forever« so najprej premagali Korejo s 4:1 in nato v najpomembnejši tekmi še Estonijo z 2:0 in si tako brez kvalifikacij zagotovili nastop na naslednjem svetovnem prvenstvu. Kljub vsemu, pa so vsi sodelujoči slovenski ekipi dodelili titulo moralnih zmagovalcev prvenstva. Tudi vabila so kar deževala, tako so Humane zvezdic e povabljene v Brazilijo, Japonsko, Iran, Kazasthan, Anglijo, Nemčijo in Slovaško. »Festival je zanimivo srečanje ljudi iz vsega sveta, kjer so se srečali umetniki in športniki iz celega sveta v cilju humanosti. Izjemno zanimiva ideja , izpeljana tudi v praksi, v kateri je prišlo do zanimivih izmenjav mišljenj in do velikega razumevanja med ljudmi. Lepa izkušnja, ki ima še veliko opcij. Našim fantom vse čestitke, tako za nogometne kot glasbene dosežke,« pravi Bojan Prašnikar, ki je bil tudi v Moskvi deležen velike pozornosti.

Odlični glasbeni nastopi in prva nagrada za izvedbo in izvirnost
Slovenska vrsta je bila deležna velike pozornosti, tako je Milan Pečovnik Pidži zapel na otvoritvi prvenstva in bil deležen velikega aplavza. Njegova skladba »Najino poletje« pa je postala kar hit festivala . Na velikem odru Sokolniki parka, kje so nastopile tudi nekatere glasbene legende, skupina Nazareth, Toto Cutugno in drugi, so odličen nastop ob slovensko –angleškem dnevu pripravili Milan Pečovnik Pidži, Miro Todosovski, Sašo Gačnik Svarogov, Gorazd Ademovič, Miha Guštin Gušti in Omar Naber s svojo skupini, ki je s svojim odličnim nastopom gledalce dvignil na noge. Vse to pa je prineslo še eno veliko nagrado za Slovenijo, žirija festivala je namreč naši estradni ekipi dodelila glavno nagrado za izvedbo in izvirnost. Zadnji dan festivala pa je prišlo še eno priznanje, saj sta na zaključku festivala, na stadionu Lokomotive v Moskvi, zapela še Miro Todosovski in Sašo Gačnik Svarogov. Zaključno slovesnost je v celoti prenašal ruska nacionalna televizija. » Fenomenalno. Nisem pričakoval takšnega spektakla. Navdušen sem nad vsem kar se je dogajalo v Moskvi, tako na igrišču kot na koncertnih odrih. Ponosen in vesel sem, da sem del te fantastične slovenske ekipe. Vsi smo bili kot eno. Zares nekaj posebnega in nepozabnega,« je ob vrnitvi domov dejal pevec Gorazd Ademovič.

Pidži in Gušti v reprezentanci sveta
Ob zaključku festivala sta na revijalni tekmi med ruskimi zvezdami in reprezentanco sveta, ki jo je prav tako neposredno prenašala ruska nacionalna televizija na svojem drugem programu, zaigrala tudi Pidži in Gušti, ki sta bila izbrana v ekipo »World stars«. Tekmo je na stadioni Lokomotive spremljalo več kot 15 tisoč gledalcev. Po tekmi, na slovesnosti in podelitvi nogometnih nagrad, so organizatorji podelili tudi sredstva v humanitarne namene. Za bolne otroke so zbrali več kot dva milijona dolarjev, kar je bil tudi glavni moto tega festivala nogometa in glasbe. »Humanost, fair play in nova prijateljstva je bilo glavno poslanstvo tega največjega festivala glasbe in nogometa. Čeprav tudi tistega pravega športnega duha ni manjkalo. Tokrat nam športna sreča ni bila povsem naklonjena, kljub vsemu moramo biti zadovoljni z rezultati, saj nam je prvotni cilj, da ostanemo med osmimi ekipami, ki ne potrebujejo kvalifikacij za nastop na naslednjem svetovnem prvenstvu, tudi uspel. Bojan Prašnikar in vsi fantje, ki so bili člani naše ekipe si zaslužijo en velik, velik hvala. Tudi v glasbenem delu smo izpolnili naša pričakovanja, vsi ki so nastopili, si zaslužijo najvišjo oceno,« pravi nepogrešljivi kapetan ekipe Nani Franc Matjašič. Slovenci pa so dobili še eno priznanje, finalno tekmo med Izraelom in Romunijo, ki so jo po izvajanju enajstmetrovk dobili slednji, sta sodila slovenska sodnika Damir Ozu in Tilen Strgar.

Vsi za enega eden za vse
»Kašno prijateljstvo, sloga, pomoč in spodbuda, ves čas prvenstva. Fantastično vzdušje v ekipi, ki je imela moč ob vsem tem natrpanem tako nogometnem kot glasbenem programu ostati dobre volje od prvega do zadnjega dne. Bili smo kot eden. Izkušnja, ki te napolni z novo energijo. Z eno besedo, bili smo najboljša ekipa. Mi Slovenci!. Sodelovali smo v veliki humanitarni akciji za bolne otroke in to je tudi največja zmaga tega spektakularnega festivala v Moskvi, « je svoje misli strnil slovenska country zvezda, Milan Pečovnik Pidži. Slovenska ekipa v kateri so bili selektor Bojan Prašnikar, Tomaž Klemenčič, Viktor Divjak, Gorazd Ademovič, Borut Semler, Vlado Kokol, Ermin Šiljak, Tadej Brancelj, Luka Novak, Hvalec Andrej, Tomaž Strgar, Miha Guštin Gušti, Martin Pregelj, Anton Dvoršak, Slobodan Maksimovič, Borut Vuk, Matjaž Ul, Sašo Gačnik Svarogov, Miro Todosovski, Nani Franc Matjašič, Nenad Nožič, Darko Taseski, Damir Ozu, Renato Hlade, Miloš Junkar, Aleš Golja, Jaka Lipar, Tomaž Urgl, Sašo Gostinčar, Milan Pečovnik Pidži,in Omar Naber, si zasluži vse čestitke za nastop in dobre rezultate na četrtem svetovnem festivalu nogometa in glasbe »Art Football – Moskva 2014«.

Foto 1: Humane zvzedice – Art Football team Slovenija
Foto 2: Pidži in Gušti sta zaigrala za reprezentanco sveta
Foto 3. Kapetan ekipe Nani Matjašič, Toto Cutugno in Milan Pečovnik Pidži
Foto 4: Omar Naber ob zaključku koncerta
Foto 5: Bilo smo tudi gosti slavnega moskovskega cirkusa ( na sliki: Ermin Šiljak, Borut Semler, Bojan Prašnikar, Vlado Kokol, Slobodan Maksimovič, Borut Vuk, Bojan Prašnikar, Milan Pečovnik Pidži)
Foto 6: Bojan Prašnikar, selektor Humanih zvezdic

V teku sta prodaji dveh slovenskih podjetij. Mercatorja in Telekoma Slovenije. Na prvi pogled se v prvem primeru o prodaji odločajo zasebni lastniki, v drugem država. Vendar pa je razlika zgolj v tem, da je v primeru Telekoma slovenska država neposredno večinska lastnica, v Mercatorjevem pa preko bank, piše Damijan Toplak v Večeru.

Država obvladuje vse večji del slovenskega bančnega sistema, banke pa so ob skupini Pivovarne Laško največje lastnice Mercatorja. In ker se tik pred prodajama – Mercator naj bi bil – hrvaškemu Agrokorju – prodan že do konca junija, Telekom Slovenije do 10. avgusta – vse bolj krepi nacionalni interes, je na mestu vprašanje, ali tudi tokrat poskusa prodaj “nacionalnih draguljev” ne bosta uspešna.

V primeru Telekoma tudi parlamentarni odobritvi navkljub ne. Toda vmes se je v zgolj nekaj letih potencialna kupnina za Telekom prepolovila, za Mercator pa znižala celo za štiri petine glede na njeno najvišjo borzno ceno.

Menda naj bi imeli zagovorniki nacionalnega interesa in tisti, ki nasprotujejo prodajam slovenskih podjetij, trenutno največjo moč in zato izvajajo še zadnje poskuse, da jih preprečijo. Da je tako iz Mercatorja kot Telekoma Slovenije v preteklosti odtekalo na kupe denarja, je javna skrivnost.

Smiselno se je vprašati, zakaj se ti dve družbi sploh prodajata. Očitno zato, ker njuni lastniki nimajo ne dovolj interesa in ne kapitala, da bi ju lahko razvijali naprej. Ne nazadnje pa bi si s prodajo močno popravili bilance, precej bi se lahko razdolžila tudi slovenska država, piše komentator.

Vir: STA

Državni zbor je po odločitvi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v nedeljo podpisal odlok o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev za 13. julij, z današnjim dnem razpuščen. Predsednik DZ Janko Veber bo danes nadaljeval pogovore z vodji poslanskih skupin glede dela DZ po razpustu, medtem pa se večina strank že pripravlja na volitve.

DZ je v nedeljo popoldne Pahorja obvestil, da predloga za novega mandatarja ni. Pahor je takoj zatem podpisal odlok o razpustu DZ in datumu predčasnih volitev. Odlok je že objavljen v uradnem listu. Objavljeno je tudi navodilo Državne volilne komisije za dajanje podpore listam kandidatov za volitve v DZ.

Mandat aktualnih poslank in poslancev bo trajal vse do ustanovne seje novega DZ. Kot je že pojasnil predsednik DZ Janko Veber, iz ene od odločb ustavnega sodišča sledi, da DZ tudi po razpustu ohranja polna pooblastila. Vprašanje pa je, ali bodo odločali na rednih ali izrednih sejah.

Datum volitev lahko spremeni še ustavna presoja odloka, ki jo je napovedala stranka Solidarnost. Čeprav naj bi neuradno zlasti nove stranke upale na uspeh ustavne presoje, saj imajo do julija malo časa za utrditev v političnem prostoru, pa se vse stranke na volitve že aktivno pripravljajo.

Tako so v polnem teku tudi pogovori o povezovanju. Na politični levici bodo potekali ves teden, čeprav za zdaj še ni povsem jasno, kdo se bo s kom povezal. K pogovorom je že povabilo Zavezništvo Alenke Bratušek, s katero se bo verjetno povezala Zares, medtem ko naj bi bil predsednik društva Verjamem Igor Šoltes po nekaterih informacijah bolj naklonjen sodelovanju s SD.

Mandat za pogovore s SD bo v sredo v svoji stranki iskal prvak DeSUS Karl Erjavec. Blizu SD naj bi bila tudi stranka Solidarnost, medtem ko naj bi se Miro Cerar po nekaterih informacijah nagibal k samostojnemu nastopu na volitvah.

Vir: STA

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpustu državnega zbora s ponedeljkom in razpisu predčasnih državnozborskih volitev za 13. julij. Kot je po podpisu odloka v izjavi za medije pojasnil Pahor, je namreč 13. julij v danih razmerah najboljši mogoč datum za predčasne volitve. Državljane je pozval, naj volitve kot pomembno priložnost izkoristijo za naše skupno dobro.

“Glede na datum in način odstopa vlade ter na strogo določene roke za ugotavljanje možnosti za sestavo nove vlade oziroma za razpis predčasnih volitev je 13. julij v teh razmerah najboljši mogoč datum,” je pojasnil Pahor. Znova je poudaril tudi, da datum volitev ni prosta presoja predsednika republike, pač pa da je vezan na ustavo, zakon in poslovnik DZ.

Predčasne volitve so po njegovem mnenju za državo in vse nas “veliko, veliko boljša izbira kot že četrti poskus, da se imenuje mandatar ali tretja vlada v enem samem mandatu državnega zbora”.

Možnosti za razpis volitev v septembru glede na datum in način odstopa vlade ter poslovniške in zakonske roke pa sploh nikoli ni bilo, je dejal Pahor.

Kolikor je po eni strani nehvaležno, da bodo volitve sredi julija, pa je po drugi strani tudi zelo dragoceno, da se bosta sicer dva politično manj aktivna meseca porabila koristno, za pogovore in dogovore o oblikovanju nove vlade, je ocenil. Glede na dosedanje izkušnje pri oblikovanju vlad gre po njegovih besedah pričakovati imenovanje, sestavo in potrditev nove vlade s polnimi pooblastili že sredi septembra.

Sedanje politično dogajanje je po njegovih besedah treba videti tudi v optimistični smeri. Glede na osebne izkušnje ter upoštevajoč mnenja uglednih tako domačih kot tujih strokovnjakov si namreč Pahor, kot pravi, dovoli oceniti, da je Slovenija na pragu izhoda iz gospodarske krize. Zato meni, da imata naslednja sestava DZ in nova vlada priložnost ter odgovornost, da Slovenijo začne vračati med najbolj napredne in zgledne države v Evropi in po svetu.

Glede na relativno ugodne zunanje gospodarske okoliščine, naše dobre in slabe izkušnje z reševanjem krize ter glede na “naše upravičeno pričakovanje, da se končno stvari obrnejo na bolje”, so predčasne volitve pomembna priložnost za našo državo, je še dodal Pahor.

Datum volitev se lahko sicer še spremeni, saj so že ob prvi informaciji, da bi bile volitve lahko med počitnicami, nekateri napovedovali vložitev zahteve za ustavno presojo razpisa volitev.

Državni zbor bo sicer že drugič v zgodovini države predčasno zaključil svoj mandat. Sedanji sklic, ki se je na ustanovni seji sestal 21. decembra 2011, je torej razpuščen po približno dveh letih in pol delovanja. Mandat aktualnih poslank in poslancev bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega DZ.

Sam datum predčasnih volitev pa lahko spremeni še morebiten uspeh napovedane ustavne presoja odloka. Ustavno sodišče je namreč ob nedavni presoji o razpisu referenduma o arhivski noveli presodilo, da bi izvedba referenduma v času takoj po prvomajskih praznikih oziroma počitnicah volivcem otežila uresničevanje volilne pravice. Vendar pa je imel DZ za razpis referenduma čas leto dni, medtem ko je v primeru volitev v DZ treba slediti ustavni določbi, ki pravi, da če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, torej v vsakem primeru v času poletnih dopustov in počitnic.

Vir: STA

V bližini kraja Banjole v hrvaški Istri je v soboto popoldne pri potapljanju na vdih umrl 32-letni Slovenec, je poročal hrvaški spletni portal Index.hr.

Slika je simbolična

Kot so po poročanju portala sporočili iz hrvaškega ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo, je slovenski potapljač utonil v uvali Polje nedaleč od Banjol.

32-letnik se je še z dvema prijateljema, prav tako slovenskima državljanoma, potapljal na dah. Dvojica je opazila, da 32-letnik negibno plava v bližini čolna, s katerim so prišli na potapljanje. Izvlekla sta ga na čoln in ga oživljala, a neuspešno.

Istrski policisti nesrečo še preiskujejo. Po navedbah ministrstva so imeli vsi trije potrebna dovoljenja in tudi pisna potrdila, da so usposobljeni za potapljanje na vdih.

Vir: STA

Številni starejši si ne morejo privoščiti toplega obroka.

V Sloveniji je veliko socialno ogroženih starejših ljudi, a velikokrat ostajajo skriti za svojimi zidovi. Zanje je veliko bogastvo že topel obrok hrane. V Mariboru je po podatkih tamkajšnjega centra za socialno delo okoli 350 starejših uporabnikov, ki dnevno prihajajo na brezplačen obrok.

Podlaga za upravičenost do brezplačnega obroka je odločba o prejemanju denarne socialne pomoči. “Vendar po obroke ne prihajajo vsi. Mesečno beležimo okoli 950 uporabnikov, ki pridejo po brezplačni obrok, od tega jih je okoli 600 dnevno prisotnih. Po pregledu podatkov o številu starejših uporabnikov je le teh okrog 350, ki dnevno prihajajo na obrok,” je za STA povedala v.d. direktorice Centra za socialno delo Maribor Frančiška Premzel, ki pokriva šest občin.

Po sprejetju zakona o uravnoteženju javnih financ so se predvsem materialne pravice starejšim občutno zmanjšale. “Pred letom 2012 je s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejemalo varstveni dodatek in državno pokojnino okoli 4000 starostnikov. V maju 2013 je bilo prejemnikov varstvenega dodatka le še 1188, v letošnjem maju se je to število nekoliko dvignilo,” je pojasnila Premzlova.

Maja letos je varstveni dodatek prejelo 1283 starostnikov. Za 325 starostnikov je center urejal doplačilo stroškov oskrbe v domovih upokojencev in posebnih socialnih zavodih za starostnike v tej starosti. 21 jih koristi oprostitev plačila storitve pomoč na domu. “Verjamem, da to niso vsi pomoči potrebni stari ljudje, da je večina stisk in težav nam neznana in skrita v domačem okolju,” je še dejala Premzlova.

Srečujejo se s starejšimi, ki so žrtve nasilja, a o tem ne želijo govoriti, ker ne želijo pomoči v smislu poseganja služb v družino, saj jih je strah osamljenosti in zapuščenosti. “Naša vključenost in vključenost drugih služb in nevladnih organizacij je tako v teh situacijah dolgotrajnejša in skušamo vsi skupaj blažiti stisko, ki jo doživljajo, in pomagati z uslugami na način, da se starostnik ne čuti samega,” je še dodala.

“Ženska ima 226 evrov pokojnine, strošek javnega stanovanjskega sklada za bivanje pa znaša 237 evrov. Tu je že 11 evrov razlike, kje pa so še elektrika, hrana, osnovne življenjske potrebščine in tako dalje,” je opozoril tudi sekretar območnega združenja Rdečega križa Alojz Kovačič. “Ni več solidarnosti znotraj družin, medgeneracijskega sodelovanja je bistveno manj kot kdajkoli. To generacijo v starosti 70, 80, 85 let spravlja dobesedno v obup.”

Da je v Sloveniji vse več ogroženih starostnikov, ki si ne morejo privoščiti niti spodobnega toplega obroka, opozarjajo tudi v društvu Humanitarček. Nedavno so sprožili akcijo, s katero želijo starejšim od 75 let, ki živijo na območju Maribora in okolice, omogočiti štiri tople obroke na teden.

Vir: STA

Prispevek za obnovljive vire odslej tudi od fosilnih goriv.

Danes je začel veljati akt, s katerim se določajo prispevki za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Ta prinaša novost, namreč odslej bodo prispevek za to plačevali tudi končni odjemalci fosilnih goriv, ne le odjemalci električne energije. Obremenitev slednje ostaja enaka kot doslej.

Da se obremenitve za elektriko ne zviša, se je septembra lani zavezala vlada v odhajanju, potem ko se je tako dogovorila s predstavniki gospodarstva – ta prispevek se je namreč februarja lani zvišal za trikrat, kar je povzročilo pravo razburjenje, sledili so pogovori, ki so vodili do s septembrom uveljavljene med 40 in 47 odstotkov nižjo obremenitvijo. Iz tega naslova se bo v podporno shemo steklo 103,5 milijona evrov.

Ob upoštevanju tega dogovora je tako treba vsa dodatna potrebna sredstva za zagotavljanje podpor v letošnjem letu zagotoviti s prispevki od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote, ki so zakonsko podlago dobili v novem energetskem zakonu. Prispevki od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote bodo v podporno shemo letos znašali 23 milijonov evrov.

V načrtu za delovanje podporne sheme je sicer opredeljena ocena, da bo za zagotavljanje podpor za letos potrebnih 135 milijonov evrov – poleg 103,5 milijona evrov iz naslova električne energije in 23 milijonov evrov iz naslova fosilnih goriv je predvideno, da se bo 8,5 milijona evrov steklo od prodaje električne energije EKO bilančne skupine.

Prihodnje leto bo za zagotavljanje podpor po oceni potrebnih 10 milijonov evrov sredstev več kot letos, torej 145 milijonov evrov. Omejenih 10 milijonov več naj bi se steklo ravno iz naslova prispevkov od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote, izhaja iz gradiva, objavljenega na spletni strani vlade.

Na novo obremenitev so se že odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so poudarili: “Kljub zavezam vlade, da dodatnih obremenitev za industrijo ne bo, je vlada podjetja vnovič obremenila.”

“Skupino energetsko intenzivnih podjetij, ki vključuje steklarje, jeklarje, papirničarje, opekarje, proizvodnjo aluminija in del kemijske industrije linearno obdavčevanje energentov v Sloveniji spravlja na kolena,” so ocenili na GZS.

Čeprav je obremenitev nekoliko nižja od sprva napovedane, pa ne spremeni dejstva, da se “nadaljuje politika dodatnih obremenitev v že tako nekonkurenčnem slovenskem poslovnem okolju”, so poudarili na zbornici.

“Ponovno razočarani gospodarstveniki pričakujejo takojšnje ukrepe na področju razbremenitev, vključno z uresničevanjem zaveze vlade ob sprejemu omenjene uredbe, da bo nemudoma preučila sprejete smernice državnih pomoči za prispevke za obnovljive vire energije, ki bi po prijavi sheme v Bruslju lahko razbremenile najbolj energetsko intenzivne,” so še zapisali na GZS.

Vlada je ta mesec sprejela novo uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Na podlagi uredbe je agencija za energijo pripravila akt, s katerim je določila prispevke za podpore.

Vrednost prispevkov, ki jih plačujejo končni odjemalci električne energije, je sicer različna in odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno-predajnega mesta, kategorije odjemalca in namena porabe energije ter se obračuna na kilovat obračunske moči končnega odjemalca na mesečnem nivoju. Končnemu odjemalcu se zaračuna kot posebna postavka na računu za uporabo omrežja.

Za dobavljena fosilna goriva in daljinsko toploto se prispevek obračuna končnim odjemalcem na megavatno uro (MWh) dobavljene energije in se zaračuna kot posebna postavka na računu za dobavo goriva. Za fosilna goriva, ki se ne prodajajo v enotah, izraženih v MWh, se za določitev vrednosti prispevka na prodajno enoto fosilnega goriva uporabijo energijske vrednosti fosilnih goriv, ki se upoštevajo pri pripravi uradnih statističnih podatkov.

Vir: STA

V Donački se poletju nasmihajo s singlom Na sladoled. Med divjim poskakovanjem po poletnih zabavah jih omamlja misel na ohladitev, pa ne samo s Snežno kepo, ampak tudi s kepico sladoleda.

Tokrat je pri ustvarjanju z idejo o sladoledu in osnovno melodijo pomagal Domen Kumer, Vera Šolinc in Barbara Žerjav sta sestavili besedilo, odličen aranžma in produkcijo pa je uredil nekdanji član Donačke Jani Lipičnik. Z novo skladbo se predstavljajo malo drugače kot je javnost navajena. Na sladoled je namreč zabavna pop skladba s pridihom ritmike iz 80-ih, kar je pri Donački nekaj novega. »Na plesih in zabavah še posebej uživamo, ko si instrumente malce izmenjamo, zaigramo kakšen rock’n roll ali uspešnico iz 80-ih… Takrat, ko Barbi odloži violino in sede za bobne, takrat stopimo v drugi svet, tam vas nagajivo sedaj odpeljemo tudi Na sladoled«, z navdušenjem opisuje predstavnik Matjaž Kitak.

V prihodnjem tednu pa bodo predstavili čisto nov video, posnet s produkcijsko ekipo televizije Golica. »V novem spotu želijo prikazati pozitivno atmosfero in medsebojno povezanost v 80ih letih. Z ekipo Golica TV so na Ptuju posneli prizore, kjer nastopajo plesalke Kluba KUŠ NI ME, Godba na pihala Markovci, rumeni kombi T2 in beli fičo ter še več ostalih rekvizitov, ki nakazujejo tisti čas.« Za spogledovanje med dekleti in fanti je bila lokacija pred Kinom Ptuj odlična, tudi pred mestnim gledališčem so se nekaj časa zadržali, najdlje pa so poplesavali na peš mostu Ptuj.

Davčna uprava RS (Durs) je danes po pošti poslala še drugi in hkrati zadnji sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2013. Zavezanci jih lahko v svojih poštnih nabiralnikih pričakujejo v prihodnjih dneh, v Dursovem elektronskem sistemu eDavki pa so dostopni že danes.

Davčna uprava je prve izračune dohodnine za lani poslala konec marca, ko jih je prejelo 496.641 zavezancev, v današnjem paketu pa je še zadnjih 455.282 izračunov. Skupaj je bilo tako izdanih 951.923 informativnih izračunov dohodnine za leto 2013.

Zavezancem, ki bodo izračune prejeli v naslednjih dneh, na Dursu svetujejo, naj jih natančno pregledajo in preverijo, ali so vključeni podatki o vseh prejetih dohodkih, ki so obdavčeni z dohodnino. Če podatki niso pravilni ali je davčna obveznost izračunana narobe, morajo najpozneje do 30. junija podati ugovor.

Če se zavezanci z informativnim izračunom strinjajo, pa jim ni treba storiti ničesar, saj bo informativni izračun v 30 dneh od odpreme samodejno postal odločba. Preveč plačano dohodnino bodo prejeli na svoje bančne račune 25. julija, če jo morajo doplačati, pa se rok izteče 30. julija.

V današnjem drugem svežnju je 115.164 izračunov oz. 25,3 odstotka z doplačili, 303.167 oz. 66,6 odstotka z vračili in preostalih 36.951 oz. 8,1 odstotka brez vračila ali doplačila dohodnine. Skupni znesek doplačil znaša 41,4 milijona evrov, vračil pa 160,9 milijona evrov. Povprečni znesek doplačila znaša 359 evrov, vračila pa 531 evrov.

Zavezanci, ki do 15. junija na dom ne bodo prejeli informativnega izračuna dohodnine, morajo dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer do 31. julija.

Pri tem na Dursu opozarjajo, da se v letno davčno osnovo za odmero dohodnine štejejo tudi dohodki, prejeti v tujini. Če jih zavezanci niso napovedali že v letu 2013, so jih dolžni napovedati najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun oz. v napovedi za odmero dohodnine.

V letno davčno osnovo pa se ne vključujejo več prejeti dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem in dohodki, doseženi z opravljanjem dejavnosti, če se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Navedeni dohodki so namreč po novem obdavčeni cedularno.

Vir: STA

Cekuta zanikal, da bi sodeloval pri projektu nabave oklepnikov 6X6.

Slikar Jure Cekuta je pred komisijo Krpan zavrnil, da bi s Steyrjem sodeloval pri projektu nabave oklepnikov 6X6. Sodelovanje s Patrio pri projektu 8X8 mu je ponudil Hans Wolfgang Riedl, svoje delo pa je Cekuta, kot je zatrdil, opravil korektno. Z zaslužkom je deloma pokril dolgove, nastale v kampanji pred predsedniškimi volitvami 2002.

Cekuta je na današnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo Krpan ponovno potrdil, da je pogodbeno sodeloval le s Patrio, vendar pa je dogajanje na sodišču, ki ga je na prvi stopnji obsodilo zaradi napeljevanja k zlorabi položaja, označil za “paradoks”. Zatrdil je, da bo dokazal svojo nedolžnost, nato pa bo lahko nadaljeval s svojim umetniškim ustvarjanjem. Meni namreč, da “resnica, pravica in sodstvo nimajo nič skupnega”.

Sodelovanje s Patrio mu je ponudil avstrijski poslovnež Wolfgang Riedl, ki ga je poznal kot dostojnega človeka, bili so tudi družinski prijatelji. Dejstva, da je podpisal pogodbo s finskim podjetjem, resda ni obešal na veliki zvon. Zatrdil je, da je svoje delo svetovanja opravil korektno, pri čemer mu Patria del plačila še dolguje. Dosedanja plačila pa so bila prikazana transparentno, preko ene od avstrijskih bank.

Teh plačil, kot je zatrdil, ni nikomur posredoval naprej, pač pa je z njimi deloma pokril dolg, ki je nastal zlasti leta 2002, ko je kandidiral za predsednika republike. Priznal je, da je še vedno zadolžen, a “veliko manj kot država”.

Sicer pa Cekuto moti, da se posel s Patrio ves čas deklarira kot orožarski posel. Oklepnike je kupila država, zato gre za državniški posel, je pojasnil. In če bi držalo, kar mu očitajo, bi bila po njegovih besedah tudi država kriminalna. Ob tem pa je spomnil, da je finsko sodišče na prvi stopnji predstavnikom Patrie izreklo oprostilno sodbo.

Cekuta je potrdil, da so ga v družbi Riedla v njegovi galeriji obiskali tudi predstavniki Patrie, zavrnil pa namige, da bi organiziral kakšne sestanke. Tudi sicer se je v letih svojega ustvarjanja srečeval z ljudmi zelo različnih poklicev, od kuharjev in gozdarjev do estradnikov in politikov, tudi iz tujine. Dober prijatelj je bil tudi z nekdanjim predsednikom republike Janezom Drnovškom, ki ga je označil za “največjega poštenjaka v slovenski politiki”.

Je pa Cekuta ob tem izrazil osebno prizadetost zaradi po njegovih besedah lažnivih izjav nekaterih drugih slovenskih politikov. Tako po besedah Cekute ni res, da se z predsednikom SDS Janezom Janšo nista nikoli srečala, prav tako ni res, da se z Milanom Kučanom ne bi osebno poznala. Prav tako je Cekuta potrdil, da sta se s tožilcem Andrejem Ferlincem srečala v Mariboru in kakih sto metrov sprehodila skupaj.

DZ je preiskovalno komisijo na zahtevo 30 poslancev SDS in NSi ter nepovezanega poslanca Ivana Vogrina odredil konec septembra lani. S parlamentarno preiskavo želijo ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri prodaji podjetja Sistemska tehnika podjetju Viator&Vektor v času vlade Antona Ropa.

Vir: STA