Jutri bodo policisti po vsej Sloveniji izvajali maraton nadzora hitrosti. Okoli 250 jih bo nadziralo promet na 700 točkah. Minuli ponedeljek pa so mariborski policisti v poostrenem nadzoru beležili več kot 140 kršitev.
Policisti bodo v jutrišnji nadzor nad prehitrimi vozniki vključili vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire. S takšnimi aktivnostmi želijo okrepiti zavedanje udeležencev v prometu, da je neprilagojena hitrost lahko velika grožnja za nastanek najhujših prometnih nesreč.

Na območju Policijske uprave Maribor pa so poostren nadzor, s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti, psihofizičnega stanja voznikov in uporabe varnostnega pasu, opravljali v ponedeljek popoldne. Ugotovili so 115 prekoračitev hitrosti vožnje (69 voznikom so na kraju izdali plačilne naloge). Za vseh 24 kršitev (ne)uporabe varnostnih pasov so na kraju izdali plačilne naloge. Izmed 90 izvedenih preizkusov alkoholiziranosti sta bila pozitivna dva (rezultata sta pokazala več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka).

Glede na slabše stanje prometne varnosti na območju PU Maribor bodo s poostrenimi aktivnostmi, v katere bomo vključili tudi ranljive udeležence v cestnem prometu (voznike enoslednih motornih vozil, kolesarje in pešce), nadaljevali. Ob tem pa pozivajo vse udeležence, naj v prometu ravnajo preudarno in odgovorno ter tako poskrbijo za lastno varnost in varnost drugih.

Jutri bodo policisti po vsej Sloveniji izvajali maraton nadzora hitrosti. Okoli 250 jih bo nadziralo promet na 700 točkah. Minuli ponedeljek pa so mariborski policisti v poostrenem nadzoru beležili več kot 140 kršitev.
Policisti bodo v jutrišnji nadzor nad prehitrimi vozniki vključili vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire. S takšnimi aktivnostmi želijo okrepiti zavedanje udeležencev v prometu, da je neprilagojena hitrost lahko velika grožnja za nastanek najhujših prometnih nesreč.

Na območju Policijske uprave Maribor pa so poostren nadzor, s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti, psihofizičnega stanja voznikov in uporabe varnostnega pasu, opravljali v ponedeljek popoldne. Ugotovili so 115 prekoračitev hitrosti vožnje (69 voznikom so na kraju izdali plačilne naloge). Za vseh 24 kršitev (ne)uporabe varnostnih pasov so na kraju izdali plačilne naloge. Izmed 90 izvedenih preizkusov alkoholiziranosti sta bila pozitivna dva (rezultata sta pokazala več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka).

Glede na slabše stanje prometne varnosti na območju PU Maribor bodo s poostrenimi aktivnostmi, v katere bomo vključili tudi ranljive udeležence v cestnem prometu (voznike enoslednih motornih vozil, kolesarje in pešce), nadaljevali. Ob tem pa pozivajo vse udeležence, naj v prometu ravnajo preudarno in odgovorno ter tako poskrbijo za lastno varnost in varnost drugih.

Hitrost je še vedno eden izmed glavnih dejavnikov prometnih nesreč tako na slovenskih kot evropskih cestah, saj je neprilagojena hitrost oziroma prehitra vožnja vzrok tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom. Predvsem je problematika hitrosti izrazita znotraj naselij, kjer so pogosto prisotni ranljivejši udeležencui v prometu, otroci in starejši, pešci in kolesarji.

Kljub trendu umirjanja hitrosti in zmanjševanju števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih v preteklih letih, število umrlih v prometnih nesrečah do katerih pride zaradi hitrosti še vedno ostaja previsoko. Posledice prometnih nesreč, tako iz vidika posameznika kakor tudi družbe kot celote, predstavljajo nacionalni problem. Zavedati se moramo, da lahko samo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša kar za 12 m, kar pa je lahko znotraj naselja usodno. Zato je pomembno, da znotraj naselij in na regionalnih cestah znižamo povprečne hitrosti, saj bi z znižanjem za samo 1 km/h znotraj naselja število prometnih nesreč padlo za 4 %, izven naselja pa za 2 %. Na slovenskih cestah je leta 2014 zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti umrlo 34 oseb (14 % manj ljudi kot leto prej oz. 31 % vseh umrlih), ter bilo 271 oseb hudo poškodovanih, kar je za 10 % več kot leto prej.

Povprečne hitrosti je možno zmanjšati le z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti. Z akcijo želijo osveščati in informirati ljudi, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ storijo z odgovornim ravnanjem v prometu.

Na Javni agenciji RS za varnost prometa so pripravili aktivnosti in predstavitev, ki jo bodo preko šol voženj in izpitnih centrov predstavili predvsem mladim voznikom, v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje in Zavodom za šolstvo bodo z dopisom obveščene tudi srednje šole, da predstavijo problematiko svojim dijakom, izvajali bodo preventivne in medijske aktivnosti na nacionalni in lokalni ravni v sodelovanju z občinskimi SPV ter preventivne dogodke. V okviru akcije se bodo izvajali tudi poostreni nadzori hitrosti s strani Policije in občinskih redarstev, posebna pozornost bo namenjena merjenju hitrosti v naseljih (kjer se zgodi 46% nesreč zaradi hitrosti).

Ker so višje hitrosti značilne predvsem za obdobje lepega vremena, pomladi in poleti, hkrati pa je tudi promet gostejši, saj je poleg voznikov osebnih in tovornih vozil na cestah tudi veliko pešcev, kolesarjev, voznikov motornih koles in koles z motorjem in kmetijske mehanizacije, kar dodatno negativno vpliva prometno varnost.

Voznike želijo spodbuditi, da:
– upoštevajo omejitve hitrosti in prilagodijo hitrost svojemu vozniškemu znanju ter razmeram na cesti;
– da so znotraj naselja posebej pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje;
– da zmanjšajo hitrost pred prehodi za pešce ter v bližini igrišč, šol vrtcev, domov za starejše;
– da pri zavijanjih in premikih vozila dodatno preverijo, ali se jim približuje motorist;
– da ohranjajo ustrezno varnostno razdaljo;
– če zamujajo, raje sporočijo, da bodo pozni, kot da vozijo hitreje.

Več informacij lahko dobite na www.avp-rs.si ali preko info.avp@avp-rs.si.

Na velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, se kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Po običaju verniki tega dne tudi sami obiščejo sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob prazniku Jezusovega vstajenja. Velikonočni ponedeljek je podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji dela prost dan.

Kristjani verujejo, da je Jezus po smrti na križu, ki jo praznujejo na veliko noč, vstal od mrtvih. Slednje se je po navedbah iz evangelije potrdilo tudi, ko sta dva izmed njegovih učencev po velikonočnem dogajanju potovala v Emavs in se jima je Jezus prikazal.

Po običaju je tako dan po veliki noči namenjen obiskom, kot naj bi verniki novico o Jezusovem vstajenju delili s sorodniki in prijatelji ter drugim svetom.

Ker je pri nas to tudi dela prost dan, ga številni izkoristijo tudi za oddih in izlete.

Po cerkvah bodo sicer danes potekala bogoslužja, v več slovenskih krajih pa je navada, da na ta dan pripravijo tudi posebne igre s pirhi, kot sta sekanje in trkanje pirhov.

Papež Frančišek bo opoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu molil z verniki in tako zaključil letošnje velikonočno praznovanje.

Vir: STA

“Včeraj 29. marca okrog 9. ure je odšel neznano kam Jernej Strugar, star 38 let, iz Zlatoličja. Nazadnje so ga videli 29. marca ob 9. uri v Zlatoličju,” so sporočili iz PU Maribor.

Pogrešana oseba je visoka 182 cm, suhe postave, črnih kratkih las, oblečen v črno jakno, sivo trenerko, obute ima črne športne copate Nike, na roki ima uro Seiko.

“Vse, ki bi pogrešanega opazili ali kar koli vedeli o njegovem izginotju, prosimo, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080-1200,” sporočajo iz PU Maribor.

Pošta Slovenije je v sodelovanju s Poštno banko Slovenije v Ljubljani na pošti 1101 Ljubljana postavila prvi plačilomat. Uporabniki poštnih storitev lahko plačilomat uporabljajo od začetka tega tedna.

Plačilomat omogoča plačilo z gotovino, kar pomeni da lahko uporabniki poštnih storitev opravijo plačilno storitev (vplačilo obrazca UPN Z OCR VRSTICO). Na plačilomatu velja za končne uporabnike nižja cena od cene na ostalih vplačilnih mestih zunanjih ponudnikov, saj znaša provizija za plačilo položnic le 0,64 EUR.

Pošta Slovenije namerava v letošnjem letu postaviti do 10 plačilomatov, in sicer v večjih mestih po Sloveniji.

Na fotografiji: Plačilomat na pošti 1101 Ljubljana (Slovenska cesta 32).

Slovenska favoritka Tina Maze se od 51. Zlate lisice poslavlja z grenkim priokusom. Po skupno dveh odstopih, je “na tleh“. Velika zmagovalka in dobitnica letošnjega pokala je Američanka Mikaela Shiffrin, ki je zmagala v skupnem seštevku tekem v veleslalomu in slalomu. Na drugo mesto se je uvrstila Avstrijka Kathrin Zettel, tretja je bila Italijanka Irene Curtoni.

Foto: Aljaž Sedovšek

DOPOLNJENO danes ob 16.00
Tina Maze je bila po današnjem (skupno drugem odstopu na tem tekmovanju) vidno razočarana. V ciljni areni je dejala, da ni “prvič na tleh in da se bo že pobrala.” Na Twitterju pa se je takole zahvalila vsem navijačem: “Thank you everybody, hvala vsem za izjemno vzdušje in podporo! Vedno je lepo biti v MB. Vas nosim s sabo do konca! #badweekend.”

Foto: Aljaž Sedovšek

Da je v Mariboru lepo in da tukaj smuča z užitkom, je dejala tokratna skupna zmagovalka Mikaela Shiffrin: “Rada smučam v dežju, seveda tudi v soncu. Včeraj je bilo sonce, tako da smo imeli na voljo vso vremensko paleto. Skušala sem čim bolje opraviti z obema vožnjama. Je pa res da sem v finalu po strmini vozila bolj po pameti. Nisem napadala na vso silo.”

Slovenke so tako na letošnji Zlati lisici ostale brez točk, navijači pa so jih spodbujali do zadnjega – kljub dežju: “Tina je najboljša“, “včasih moraš imeti tudi malo sreče, znanje ni dovolj“, “navijamo za Tino, ne glede na padec” in podobno smo slišali pod Pohorjem. Mazejeva sicer (četudi brez točk tega vikenda) ostaja vodilna v svetovnem pokalu. Z 985 točkami ima 84 točk prednosti pred (včerajšnjo zmagovalko) Anno Fenninger in tako še vedno “lovi” veliki kristalni globus.

Svetovni prvak v smučarskem krosu Filip Flisar se je po nekaj slabših tekmah v nemškem Tegernseeju vrnil med najboljše. Zasedel je drugo mesto, premagal ga je le vodilni v svetovnem pokalu in olimpijski prvak Francoz Jean Frederic Chapuis. Za Mariborčana so to v svetovnem pokalu sedme stopničke, a prve po več kot dveh letih.

Zadnjič je na njih stal 12. januarja 2013 v Les Contaminesu, ko je bil prav tako drugi. Doslej ima štiri zmage, dve drugi mesti in eno tretje.

V četrtfinalu je bilo videti, da bo Flisar izpadel. Kljub temu, da je na cilj prišel kot drugi, so ga nato diskvalificirali, ker naj bi povozil vratca, toda njegova pritožba je uspela, tako da je lahko nastopil v polfinalu. Tam si je zmago zagotovil finale, v katerem je bil kljub slabšem startu do konca v igri za zmago, a mu je zmanjkal kakšen meter.

Drugi slovenski predstavnik Blaž Ogorelc je izpadel v osmini finala.
Vir: STA

Prireditelji 51. Zlate lisice že več dni opozarjajo, da bo ta konec tedna oz. v času tekmovanja ponekod veljal spremenjen prometni režim. Priporočajo, naj se ljudje na prizorišče odpravijo pravočasno in naj – raje kot osebni – uporabijo javni prevoz!

Od današnjega dne do 23. februarja bo delno zaprto vozišče na Ulici Vita Kraigherja (ob trgovskem centru City) – za potrebe postavljanja in pospravljanja odra.
Jutri (20.) in v soboto 21. februarja bo popolnoma zaprto vozišče na Ulici Vita Kraigherja, v križišču z Ulico Heroja Bračiča, zaradi izvedbe prireditev na Trgu Leona Štuklja (žrebanje številk, koncerti).
To soboto (20. februarja) od 7ih do 22ih ter v nedeljo 22. februarja bo zaprto cestišče pred razširjenim cestiščem s parkirišči ob vzhodni in zahodni strani Pohorske ulice (parkirišča bodo zaradi spremenjenega prometnega režima služila kot začasno avtobusno postajališče). Zaprto pa bo tudi vozišča Pohorske ulice pred uvozom na veliko parkirišče pod spodnjo postajo Pohorske vzpenjače.

Slika je simbolična

Novi zakon o prijavi prebivališča naj bi ljudem brez stalnega prebivališča prihranil marsikatero težavo. Po zagotovilih predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve, bodo lahko ljudje brez stalnega prebivališča z registracijo zakonskega prebivališča uveljavljali nekatere pravice, denimo prejemanje socialne pomoči.

Določene skupine posameznikov nimajo naslova, kjer bi lahko stalno prebivali, denimo brezdomci, zato so v zakonu o prijavi prebivališča leta 2001 uvedli posebno kategorijo prebivališča, t. i. zakonsko prebivališče.

Za brezdomce to prebivališče določijo tam, kjer prejema pomoč.
Zakonsko prebivališče določijo tistim, ki sicer prebivajo na območju države. Ne morejo pa se prijaviti, ker po zakonu ne izpolnjujejo pogojev za prijavo stalnega prebivališča. V teh primerih se za njihovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, na katerem prejemajo pomoč v materialni obliki, denimo hrano, obleko, obutev in denar.

Takšni organi oz. organizacije so Rdeči križ Slovenije, Karitas in center za socialno delo. Pod določenimi pogoji so lahko tudi zavodi, ki izvajajo institucionalno varstvo, npr. domovi za starejše, zavodi za usposabljanje in nekateri varstveno delovni centri. Vendar pa je to mogoče, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živijo.

Zakonsko prebivališče namenjeno le registraciji
Določitev zakonskega prebivališča omogoča državi, da vzdržuje komunikacijo s posameznikom, ki v državi prebiva. Posameznik pa lahko tako uresničuje pravice, ki so vezane na prijavo stalnega prebivališča. Gre denimo za zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravice iz socialnega varstva. Na tak način lahko tudi izpolni določene dolžnosti, kot sta pridobitev osebnih dokumentov in izvrševanje volilne pravice, navajajo na ministrstvu.

Zakonsko prebivališče je torej namenjeno izključno registraciji posameznika v določenem naselju, ne pomeni pa tudi dejanske naselitve na naslovu tega organa ali organizacije. Organi ali organizacije s prijavo zakonskih prebivališč na svojem naslovu nimajo nobenih obveznosti do posameznikov. Še zlasti pa na tak način ne postanejo stanodajalci in ne dobijo nalog, povezanih z vročanjem upravnih in sodnih spisov.

Zakonski predlog opušča stroge pogoje
Predlog zakona z namenom, da bi lahko zakonsko prebivališče določili različnim skupinam posameznikov, opušča stroge pogoje za posameznike. Zakonsko prebivališče bo tako lahko določeno tudi tistemu, ki ni prejemnik materialne pomoči.

Na tak način želijo urediti najbolj pereče primere, ko posamezniku kljub soglasju organa ali organizacije ni mogoče določiti prebivališča. Po predlogu bi zakonsko prebivališče prijavili posamezniku na naslovu občine, na območju katere dejansko stalno prebiva oziroma kjer je njegovo “središče življenjskih interesov”, pojasnjujejo na ministrstvu. Za določitev zakonskega prebivališča bi bilo tako treba le ugotoviti posameznikovo dejansko stalno prebivanje.

Zakonsko prebivališče bo “fiktivni naslov”
Zakonsko prebivališče bo še naprej opredeljeno kot “fiktivni naslov”, vendar bo kot tako imelo posebno označbo. To je pomembno predvsem za tiste, ki vročajo upravna in sodna pisanja. Ti namreč zdaj ne morejo ločiti, ali je naslov stalnega prebivališča posameznika dejanski naslov ali fiktivni naslov zakonskega prebivališča, še navajajo na ministrstvu.

Na naslovih centrov za socialno delo je bilo konec lanskega leta prijavljenih 2700 ljudi, med njimi največ v Ljubljani, so za STA navedli v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Karitas ima skupno prijavljenih 418 brezdomnih oseb, na naslovu katerega od območnih združenj Rdečega križa Slovenije pa ima prijavljeno prebivališče 33 ljudi, so za STA pojasnili v Slovenski karitas in na Rdečem križu Slovenije.

Rešili naj bi (tudi) vprašanje zapornikov in žrtev nasilja v družini
Predlog zakona po opozorilu ministrstva rešuje tudi vprašanje določanja zakonskega prebivališča zapornikom, kar izpostavlja varuh človekovih pravic, in žrtvam nasilja v družini.
Tako denimo omenjajo primere ljudi na prestajanju zaporne kazni, ki na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča dejansko ne prebivajo in se ne morejo vrniti na ta naslov, prav tako pa tudi ne morejo prijaviti stalnega prebivališča na drugem naslovu.
Takemu posamezniku bi glede na predlog lahko določili zakonsko prebivališče na naslovu občine, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Če nima prijavljenega stalnega prebivališča, bi mu zakonsko prebivališče določili na naslovu občine, kjer je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče.
Posameznika v zatočišču za žrtve nasilja v družini, ki na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča dejansko ne prebiva in ki ne more prijaviti stalnega prebivališča na določenem naslovu, pa bi po predlogu lahko določili zakonsko prebivališče na naslovu centra za socialno delo na območju, kjer ima oz. kjer je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče.
Vir: STA