Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo upokojencem, katerih pokojnina ne presega 750 evrov, skupaj z redno pokojnino za julij izplačal tudi letni dodatek. Najnižji bo znašal 140 evrov, najvišji pa 390 evrov, so sporočili iz Zpiza.

Letni dodatek, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za aktivno prebivalstvo, bo prejemnikom pokojnine v višini do 414 evrov izplačan v višini 390 evrov. Tisti s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bodo prejeli 250 evrov, tisti s pokojnino od 518,01 do 622 evrov bodo dobili 190 evrov, tisti s pokojnino od 622,01 do 750 evrov pa 140 evrov letnega dodatka.

Drugačne višine letnega dodatka so prinesle spremembah zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, ki je začel veljati 30. decembra lani. Varčevalni zakon iz leta 2012 je namreč predvidel le tri višine letnega dodatka, tisti s pokojnino nad 622 evrov pa do njega sploh niso bili upravičeni.

Prejemnikom invalidskih nadomestil 140 ali 190 evrov letnega dodatka

Prejemniki invalidskih nadomestil v višini do 622 evrov bodo julija prejeli 190 evrov letnega dodatka, prejemniki nadomestil v znesku od 622,01 do 750 evrov pa 140 evrov letnega dodatka.

Prejemniki pokojnine ali nadomestila, ki presega 750 evrov, ne bodo upravičeni do dodatka.

Po opozorilu Zpiza se v znesek pokojnine upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju.

Najnižji znesek osnove za prispevke 52 oz. 54 odstotkov povprečne plače

Najnižji znesek osnove za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se postopno zvišuje, so spomnili v Zpizu. Medtem ko je bila lani najnižja osnova minimalna plača, v letu 2015 za samozaposlene in kmete znaša 54 odstotkov povprečne plače, za delavce v delovnem razmerju pa 52 odstotkov povprečne plače.

Meja, do katere pri pokojnini ali invalidskem nadomestilu ni davčnega odtegljaja, če je zavod glavni izplačevalec, se v letošnjem letu ne spreminja. Akontacijo dohodnine bodo odtegnili od pokojnin, ki bodo višje od 1095,10 evra z upoštevanjem splošne in pokojninske olajšave.

Splošna olajšava, do katere imajo pravico vsi zavezanci, znaša od 1. januarja 2015 na letni ravni 3302,70 evra oziroma na mesečni ravni 275,23 evra. Prejemniki pokojnin s stalnim bivališčem v Sloveniji imajo pravico do pokojninske olajšave, ki znaša 13,5 odstotka pokojnine oziroma osnove za odmero akontacije dohodnine, so zapisali v Zpizu.

Tudi v letu 2015 večina uživalcev pokojnin ne bo plačevala akontacije dohodnine od mesečnih pokojnin, so dodali.
Spomnili so, da je zakon o dohodnini s 1. januarjem 2014 ukinil olajšavo za starost po 65. letu. Tako bodo upokojenci, ki so starejši od 65 let in katerih pokojnina presega 1095,10 evra, tudi po 1. januarju 2015 plačevali enak znesek akontacije dohodnine kot v letu 2014.

Zpiz bo začel posredovati informacije o pričakovani višini pokojnine

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo letos po uradni dolžnosti začel posredovati informacije o pričakovani višini predčasne oziroma starostne pokojnine tistim zavarovancem, ki bodo letos dopolnili 58 let starosti. Takih zavarovancev je okvirno 27.000, so zapisali na zavodu.

Vir: STA

V Slovenji je bilo konec decembra registriranih 119.458 brezposelnih, kar je 3,5 odstotka več kot novembra in 3,7 odstotka manj kot decembra leta 2013, so danes sporočili z Zavoda RS za zaposlovanje. Podrobnejše podatke bodo objavili v sredo.

Slika je simbolična, Zavod za zaposlovanje RS Območna izpostava Maribor

December je bil tako po januarju in oktobru tretji mesec v letu 2014, ko se je število registriranih brezposelnih na mesečni ravni zvišalo, v ostalih mesecih se je znižalo. V posameznem mesecu na letni ravni, glede na enak mesec leto prej, pa je bilo število v mesecih od januarja do junija višje, od julija naprej pa nižje.

V prvih 11 mesecih leta 2014 je bilo pri zavodu v povprečju registriranih 120.168 brezposelnih, kar je bilo 0,6 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2013.

Vir: STA

Tina Maze je na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark na Sljemenu nad Zagrebom zasedla peto mesto in bila kljub temu, da je še vedno prepričljivo najboljša v skupnem seštevku pokala, zelo razočarana. Dejala je, da je želela številnim navijačem, ki so jo spodbujali ob progi, podariti zmago.

Ana Bucik in Katarina Lavtar, preostali Slovenki, sta odstopili že na prvi progi. Ob njej so se med navijači zbrali tudi številni nekdanji uspešni slovenski smučarji in smučarke, tudi Jure Franko, dobitnik prve slovenske zimske olimpijske medalje. Franko je dejal, da je najpomembneje, da Mazejeva zbira točke in vrhunske izide, dodal pa tudi, da Mazejeva sama verjetno ne razmišlja tako. In v resnici si je Mazejeva želela izboljšati svojo najboljšo uvrstitev na Sljemenu, drugo mesto, ki ga je dosegla leta 2012.

“Proga je bila izjemno dobro pripravljena, ledena in se je bilo potrebno znajti. Meni to ni uspelo in sem imela težave že v prvi vožnji, v drugi je bilo nekoliko lažje, a daleč od idealnega. Nisem čutila smuči, nisem mogla razvijati hitrosti, ker nisem imela samozaupanja. Preveč se trudim, s težavo smučam. Ni prave lahkote, prisotna je utrujenost. Ne morem razvijati hitrosti, kar se na tako dolgi progi pozna. Ko greš na start na tak način, je že pri prvih vratcih zelo težko. Danes sem želela zmagati, smučati bolje, kot sem. Realnost je pač trenutno taka, da tega danes nisem bila sposobna,” je menila Mazejeva, peta že po prvem nastopu.

Črnjanka je tako osvojila dodatnih 45 točk ter jih ima skupno že 777. Z novo zmago se je na drugo mesto skupnega seštevka zavihtela 19-letna Američanka Mihaela Shiffrin (545), ki za Mazejevo zaostaja 232 točk. Branilka skupne zmage Avstrijka Anna Fenninger je zdrsnila na tretje mesto, njen zaostanek za Mazejevo pa znaša 290 točk. Kljub temu pa je Mazejeva razmišljala le o današnjem slalomu in velikem zaostanku, ki ga je imela za zmagovalko Shiffrinovo.

“Na ledu je vedno tako. Če imaš pravi občutek, potem razviješ velike hitrosti. Če se ne počutiš gotovega vase, če ne zaupaš smučem, oddrsaš med vratci in se potem naredijo tako veliko razlike kot danes. Na takih ledenih podlagah se vse bolj potencira. Prišlo je veliko navijačev, ki so si želeli moje zmage. To sem čutila, tudi sama pa sem želela biti prva. Sem razočarana, ker nisem dala navijačem tistega, kar so želeli in sem želela tudi sama. Žal mi danes ni šlo. V zadnjih dveh tednih se počutim zelo utrujena, tudi zaradi nedavne bolezni, ki sem jo prebolela. Ta trenutek sem preveč razočarana, da bi lahko pogled usmerila naprej. Naslednje tekme so mi sicer všeč, na avstrijsko Koroško bo prišlo tudi veliko navijačev,” je menila Mazejeva, ki pa kljub utrujenosti ne razmišlja, da bi izpustila kakšno tekmo.

“V dvoboju z Usainom Bolton tudi sprinter prvega kova na koncu zaostane za dve sekundi, če slabo začne iz startnih blokov, pa je to tek na 100 m. Današnji zaostanek za Shiffrinovo je velik in normalen za tako vožnjo, kot jo je imela Mazejeva. Toda tudi z vožnjo učenca smučanja je Mazejeva med prvimi petimi na svetu. Danes je tako, vendar je tudi boksarski velikan Mohamed Ali kdaj padel, pa vstal in nadaljeval. Tudi mi bomo. Sedaj so na programu hitre discipline. Čeprav smo vedno trdili, da je Mazejeva za tehnične discipline, je postala olimpijska zmagovalka v smuku. Je res izjemna športnica, je pa sedaj malo psihično utrujena,” je dejal Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze.

Ameriška reprezentanca je nedavno trenirala na domačem prizorišču SP, ki bo februarja letos. “Tina Maze je zmagala v Lake Louisu v smuku, potem ko je bila zadnjič na smukaških smučeh avgusta. Tako da … Rad pa bi izrekel konstruktivno kritiko. Z Rastom Ažnohom sva skušala organizirati slalomski trening, pa so bili v Kranjski Gori in Mariboru izgovori, enkrat da ni bilo elektrike, drugič je bilo premalo snega, tretjič pa preveč. Če bi sam upravljal smučišča, bi šel peš naredit progo za slovenskega Alberta Tombo, kar je Tina Maze. To pomanjkanje domoljubja me moti, nobene želje ni bilo, da bi pripravili trening,” je dejal Massi.

Tina Maze je na prvi progi nastopila kot prva, Bucikova (57) in Lavtarjeva (64) pa proti koncu startne liste. “Nastopila sem s sto odstotki, ker drugače ne moreš priti nikamor. Dobro sem se borila, vmesni časi niso bili slabi, bi bilo dovolj za preboj med trideseterico, kar je zame dober izid. Bom pa morala še nekaj več delati na treningih, da se bom lahko redno uvrščala med dobitnice točk. Proga je bila bolj ledena, kot smo pričakovali, vmes so bile na kakšnih zavojih tudi luknje, vendar je bila proga na splošno v dobrem stanju,” je povedala Bucikova. “Na ogledu je bilo videti, da bo ledeno, pa med tekmo proti koncu startne liste ni bilo, posebej na ravnini. Tam se je naredilo kar nekaj smučin. Sem napadala, kot je bilo mogoče, ker to z mojo številko ne gre. Žal pa sem se preveč spustila v preži, zataknila ob rob luknje in odstopila,” pa je dejala Lavtarjeva.

Vir: STA

V skladu s pokojninsko reformo, ki je začela veljati z letom 2013, se starost za upokojitev v letošnjem letu zvišuje za štiri mesece. Tako se bodo ženske lahko upokojile pri starosti 58 let in osem mesecev ter z 39 leti pokojninske dobe brez dokupa. Moški se bodo lahko upokojili pri starosti 59 let ter s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa.

Kot so za STA pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ženske lahko upokojijo tudi, če imajo najmanj 20 let pokojninske dobe. Vendar morajo biti v tem primeru letos stare 62 let in šest mesecev, kar je glede na leto 2014 šest mesecev več.

Prav tako se ženske lahko upokojijo, če imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe. V tem primeru morajo biti letos stare 64 let in šest mesecev, kar je glede na leto 2014 tako kot pri prej omenjenem pogoju šest mesecev več.

Moški se bodo lahko poleg pogoja 59 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa upokojili tudi, če imajo najmanj 20 let pokojninske dobe. A v tem primeru morajo biti letos stari 64 let in šest mesecev, kar je glede na leto 2014 šest mesecev več.

Ob upokojitvi z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa morajo biti moški stari 65 let.

V letu 2015 se podaljšuje tudi obdobje, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. Medtem ko so v letu 2014 upoštevali osnove iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 20 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, bodo v letu 2015 upoštevali 21 let. Zatem se bo to obdobje postopno povečalo do 24 let.

Redne uskladitve pokojnin v letošnjem letu zaradi zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 ne bo. Lahko pa pride do izredne uskladitve, so na seji sveta pokojninskega zavoda sredi decembra povedali predstavniki vodstva zavoda. Pogoj pozitivne gospodarske rasti bruto domačega proizvoda je namreč izpolnjen, so spomnili.

Izredna uskladitev pokojnin se lahko namreč glede na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izvede med drugim v letu po letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda.

Za usklajevanje pokojnin v letu 2014 niso bili izpolnjeni pogoji. Zadnja uskladitev je bila februarja 2013, ko je znašala 0,1 odstotka.

Vir: STA

V začetku letošnjega leta se bodo nadaljevali pogovori o sredstvih za delovanje občin. Odločitev naj bi bila sprejeta najpozneje do rebalansa državnega proračuna za letos, torej predvidoma še ta mesec. Najkasneje takrat bo tako jasno tudi, kako uspešni so bili predstavniki vlade in občin pri iskanju možnosti za zmanjšanje stroškov občin.

Občine sta precej razburila vladna predloga za znižanje višine povprečnine in ukinitev sredstev za sofinanciranje investicij. Izračunali so namreč, da bi bile občine s tem ob skoraj sto milijonov evrov. Ob tem da je bil, kot so pojasnili, že lani razkorak med povprečnino in tistim, kar bi jim po zakonu o financiranju občin pripadalo za izvajanje obveznih nalog, 200 milijonov evrov.

Dodatno zmanjšanje prihodkov bi za številne občine pomenilo izjemno težko situacijo, so opozorili v združenjih občin. Zato so vlado pozvali, naj poiščejo rešitve, s katerimi bi občinam ob napovedanem znižanju sredstev po drugi strani znižali tudi stroške. Vlada jim je prisluhnila in stekli so pogovori o naboru ukrepov za znižanje stroškov, pa tudi racionalizacijo in poenostavitev njihovega delovanja.

V občinah vztrajajo, da lahko šele nato, ko bodo poiskali prihranke, začnejo usklajevanja glede višine povprečnine, ki je namenjena za financiranje zakonsko predpisanih nalog občin. A čas za dogovor se počasi izteka.

Vlada namreč načrtuje, da bodo spremembe upoštevane pri rebalansu državnega proračuna za letošnje leto, ki naj bi ga po terminskem načrtu sprejeli do konca tega meseca. Pri rebalansu naj bi upoštevali tudi zakon o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin.

Ministrstvo za javno upravo naj bi na podlagi usklajevanj, danih predlogov občin in preverjanj po posameznih resorjih, ali so rešitve sprejemljive, pripravilo nov predlog tega zakona. A tik pred novim letom v občinah predloga še niso imeli, zato pričakujejo, da bodo intenzivni pogovori znova stekli takoj po praznikih.

Vir: STA

Na nocojšnji silvestrski večer se bomo poslovili od starega in pričakali leto 2015. Vstop v novo leto po svetu zaznamujejo različni običaji. Pri nas po mnogih krajih pripravljajo silvestrovanja na prostem, ki pa jih bosta tokrat zaznamovala veter in mraz. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko opolnoči v več krajih pričakujemo ognjemete.

Slika je simbolična

Za zadnji dan tega koledarskega leta so po vsej državi napovedane temperature pod lediščem, le ob Obali je za popoldne napovedana ena stopinja Celzija nad ničlo. Vremenske razmere so povzročile tudi nekaj preglavic organizatorjem silvestrovanj na prostem, ponekod so zaradi tega spremenili lokacijo večernega dogajanja. Pod vprašanj ponekod postavljajo tudi polnočne ognjemete, v Ljubljani bodo v primeru neugodnega vremena vstop v novo leto namesto ognjemeta oznanile salve.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) ob tem opozarjajo, da ognjemeti prispevajo k povišani koncentraciji delcev v zraku. Že več let namreč ugotavljajo, da so koncentracije delcev PM10 v prazničnem času, predvsem v silvestrski noči, močno povišane. Tudi sicer koncentracijo delcev v zraku ob zelo mrzlem in stabilnem vremenu povečajo izpusti zaradi ogrevanja stavb in prometa. Arso zato te dni opozarja na možnost preseganja mejne dnevne koncentracije delcev PM10 v zraku ponekod po Sloveniji.

Silvestrovo in silvestrovanja so ime dobili po papežu Silvestru I., katerega god v Katoliški cerkvi obeležujejo na današnji dan. današnji večer v Katoliški cerkvi po večeru pred božičem predstavlja drugi sveti večer, za katerega so značilni nekateri običaji, kot je blagoslov hiše.

V novo leto po gregorijanskem koledarju vstopamo nocoj po vsem svetu opolnoči po lokalnih časih. Kot prvi bodo tako novo leto pričakali prebivalci tihomorskih otočij, in sicer že 13 ur pred nami.

Vir: STA

Letošnja silvestrovanja na prostem bo “krojil” mraz, zaradi česar lahko pričakujete spremembe prvotnih načrtov in napovednih prireditev. V Mariboru bo največje silvestrovanje na prostem potekalo na Trgu Leona Štuklja, kjer naj bi nastopili Karneval band in MI2.

Zadnji dan leta 2014 bodo po vsej Sloveniji potekale prireditve, ki se bodo sklenile s silvestrovanji in pričakovanji novega leta. Dogajanje na prostem bo letos – bolj kot običajno – “krojilo vreme”: napovedan je mraz s precej nizkimi temperaturami, ob tem bo še pihal veter. Nebo bodo ob polnoči tako rekoč povsod “ogreli” ognjemeti.

Slika je simbolična

V Mariboru (na Trgu Leona Štuklja) načrtujejo silvestrovanje z živo glasbo, sicer pa tudi po številnih gostinskih lokalih. Mnogi se v najdaljši noči podajo tudi na bližnje Pohorje, kjer bo – po posebnem voznem redu – obratovala vzpenjača. Silvestrovanje na prostem pa med drugim pripravljajo tudi v romski gostilni Romani kafenava, kjer napovedujejo ponudbo romskih specialitet ter trubače iz Makedonije.

Na slovenjgraškem Trgu svobode ob 17ih pričakujejo prihod dedka Mraza, posebno otroško predstavo in hkrati tudi silvestrovanje. To se bo ob 22ih tam nadaljevalo s programom za odrasle. Na Koroškem se mnogi na silvestrovanje odpravijo tudi v smučarski center na Kopah, skupno pričakovanje novega leta sicer pripravljajo tudi v drugih mestih.
Na Ptuju silvestrovanje na prostem načrtujejo na Mestnem trgu, in sicer od 20ih naprej. V Velenju bodo silvestrovali na Titovem trgu. Najprej bo tam najmlajše na otroškem silvestrovanju ob 18ih obiskal dedek Mraz, za nočno silvestrovanje pa napovedujejo živo glasbo.
Vir: STA

Decembrske pokojnine in druge dajatve bodo izplačane že danes in ne šele v sredo, ko bo zadnji dan v mesecu. Pokojninski zavod bo prejemke danes v Sloveniji nakazal več kot 652.600 ljudem, za izplačilo pa bo namenil nekaj manj kot 360 milijonov evrov.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) se vsako leto odloča za izplačilo decembrskih pokojnin nekoliko prej, ne pa šele zadnji delovni dan, kot velja v preostalih mesecih v letu. Na zadnji decembrski dan je namreč poslovni čas bank skrajšan.

Kot so za STA pojasnili na Zpizu, bodo danes prejemke izplačali 652.601 upravičencu v Sloveniji, izplačana sredstva pa bodo skupaj znašala 359,7 milijona evrov.

Slika je simbolična

Za usklajevanje pokojnin v letošnjem letu niso bili izpolnjeni pogoji. Zadnja uskladitev je bila februarja lani, ko je znašala 0,1 odstotka.

Tudi v letu 2015 redne uskladitve zaradi zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 ne more biti. Lahko pa pride do izredne uskladitve, saj je pogoj pozitivne gospodarske rasti bruto domačega proizvoda izpolnjen, so v Zpizu povedali na seji sveta sredi decembra.

Zimske službe so se po večjem delu države aktivirale že sinoči, ceste pa so kljub sneženju večinoma normalno prevozne. Ponekod po državi še sneži, na cestah na Primorskem pa burja povzroča snežne nanose in zamete, zato previdnost ne bo odveč.

slika je simbolicna

Na cestah so trenutno posipne in plužne skupine. Na prometno-informacijskem centru za državne ceste pa voznikom svetujejo, da prilagodijo vožnjo razmeram na cestah in se na pot odpravijo samo z ustrezno zimsko opremo.

Na dolenjski avtocesti je zaradi prometne nesreče sicer zaprt vozni pas med priključkoma Bič in Trebnje/zahod proti Obrežju, zaradi okvare vozila pa je zaprt vozni pas na pomurski avtocesti med Lendavo in prehodom Pince proti Madžarski in oviran promet na podravski avtocesti na razcepu Slivnica proti Ptuju.

Na področju Celjske in Koroške regije so se prve obsežnejše padavine začele pojavljati v soboto zvečer, so sporočili iz VOC Celje. Poleg posipov je bilo na odseku Črnivec – Radmirje in višje ležečih cestah v Logarski dolini že potrebno pluženje, na večini drugih cest se sneg ni oprijemal vozišča.

Močnejše sneženje se je začelo zjutraj. V Celju je v eni uri zapadlo 10 centimetrov snega, na področju Celjske in Koroške regije pa je zapadlo skupno od 10 do 20 centimetrov snega, na višje ležečih območjih tudi do 30 centimetrov. Okoli četrte ure so pristojni začeli s pluženjem in posipanjem, z izjemo enega zdrsa na lokalni cesti pa težav v prometu ni bilo. V akciji na terenu je sodelovalo 170 delavcev, od tega 150 voznikov, strojnikov, preglednikov in cestarjev.

Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki ga pokriva novomeški CGP, je po besedah vodje področja vzdrževanja cest Antona Hrastarja zapadlo med 15 in 30 centimetrov snega in še sneži. Kljub temu razen manjših okvar, ki so jih sproti odpravljali, niso zabeležili večjih nevšečnosti. Kot je dodal Hrastar, se pozna tudi to, da je prometa na cestah malo. Na terenu imajo dobrih 200 ekip oz. okoli 300 ljudi.

Na Gorenjskem je zapadlo od 20 pa tudi do več kot 40 centimetrov snega, kot na primer v delu Poljanske doline, trenutno pa še rahlo sneži, je pojasnil vodja vzdrževanja cest pri Gorenjski gradbeni družbi Damijan Pestotnik. Na terenu so imeli vsa razpoložljiva vozila, ceste pa so zdaj normalno prevozne.

Na Štajerskem, kjer so se prve snežinke pojavile v soboto popoldne, so zimske službe dejavne od sinoči, ko so zaradi vedno bolj intenzivnega sneženja začele posipavati ceste. Po besedah Dušana Sagadina iz Cestnega podjetja Ptuj, ki po stečaju Cestnega podjetja Maribor skrbi tudi za del mariborskega območja, je na terenu danes skupno 65 ekip, ki plužijo in posipavajo poti. Delo poteka po ustaljenem redu, brez večjih težav, je povedal za STA.

Svoje ekipe ima na terenu tudi Cestno podjetje Murska Sobota, ki skrbi za zgornji del Podravja. Po besedah tamkajšnjega predstavnika Denisa Škorjanca so doslej na podravskem koncu posipali okoli 100 ton soli in 100 kubičnih metrov peska, ki jih črpajo še iz lanskih zalog.

V Pomurju je sicer po besedah Janeza Kučana iz Cestnega podjetja Murska Sobota od sobote zvečer zapadlo med pet in 10 centimetrov snega oziroma še nekoliko več na območju Štajerske, ki ga pokriva njihova služba.

Na območju Ljubljane so vse glavne ceste prevozne in zaradi snega ni težav, so pojasnili v družbi KPL. Trenutno se sicer posvečajo prevoznosti ulic, ekipe pa bodo na terenu ves dan.

Tudi na Goriškem, kjer so aktivirali vse enote, so ceste večinoma normalno prevozne, je povedal vodja vzdrževanja na CPG Nova Gorica Vanči Premrl. So pa zaprte ceste, ki jih zaprejo po izrednem programu zimske službe, in sicer ceste Čepovan-Lokve, Predmeja-Lokve ter Volče-Solarji, ki se sicer trenutno odpira.

Vir: STA

Po sv. Miklavžu in božičku je v dneh po božiču do novega leta v ospredju še zadnji od decembrskih obdarovalcev – dedek Mraz. Otroci verjamejo, da jim darila prinese v noči z 31. decembra na 1. januar, že prej pa ga v nekaterih mestih lahko vidijo v sprevodih.

Dedka Mraza so uvedli po 2. svetovni vojni po sovjetskem vzoru, kot obdarovalec otrok pa naj bi nadomestil sv. Miklavža. Slikar Maksim Gaspari je po naročilu pripravil tri upodobitve dedka Mraza, ki so leta 1952 izšle kot razglednice v založbi Zveze prijateljev mladine Slovenije, navaja etnolog Janez Bogataj v svoji knjigi Slovenija praznuje.

slika je simbolicna

Po Gasparijevi upodobitvi dedek Mraz nosi kožuh iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, dlaka pa je na notranji strani. Na glavi nosi polhovko, ima brke in brado, obut je v črne škornje, v rokah pa ima torbo ali gorenjski cekar.

Na začetku uvajanja novega lika so celo razmišljali o drugačnem imenu, ki ne bi bil neposredni prevod sovjetskega deda Moroza, ampak bi se imenoval Sneženi mož ali tudi oča Triglav. Predlagan je bil celo ženski lik, babica Zima. V naslednjih letih se je pogosto pojavljala zveza dedek Mraz in babica Zima, navaja Bogataj.

Po njegovih navedbah so se veliki sprevodi dedka Mraza v Ljubljani začeli leta 1953. V njih so nastopala kostumirana pravljična bitja in živali, predloge za okrašene vozove pa so narisali nekateri umetniki, denimo Bine Rogelj in Božo Kos.

Dedek Mraz se je kot obdarovalec ohranil tudi po osamosvojitvi Slovenije, v mestih, med drugim v Ljubljani, pa tudi sprevodi dedka Mraza.

V Ljubljani bo letos sprevod od Brega preko Čevljarskega mosta, Mestnega trga, Prešernovega trga do Kongresnega trga vsak dan do 30. decembra.

Vir: STA

Iz PU Maribor so sporočili, da so Roberta Supančiča (roj. 24.11.1981), ki so ga iskali zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora, v večernih urah prijeli.

Kot so sporočili iz PU Maribor, bodo podrobnosti o dejanju in osumljencu bo na voljo po zaključku
kriminalistične preiskave.

V Zgornji Kungoti se je zgodil umor, po nekaterih informacijah naj bi sin umoril očeta. Policija domnevnega storilca, gre za Roberta Supančiča, še išče, policisti pa opozarjajo, da je ta zelo nevaren. Zato vse, ki bi vedeli, kje se osumljenec nahaja, pozivajo, da to sporočijo policiji.

Policija je bila danes ob 10.40 obveščena, da so v stanovanjski hiši v Zgornji Kungoti našli truplo 64-letnega moškega, ki je po prvih podatkih umrl nasilne smrti. V zvezi s tem policija išče 33-letnega Roberta Supančiča, stanujočega v Zgornji Kungoti, ki se prevaža z osebnim avtomobilom znamke Nissan Micra, črne barve, registrske številke MB RE-630.

Na Policijski upravi Maribor opozarjajo, da je domnevni storilec zelo nevaren in obvlada borilne veščine. Tiste, ki pridejo z njim v kontakt, opozarjajo, naj ga ne skušajo zadržati ali prijeti in se ne
izpostavljajo, pač pa o tem obvestijo policijo.

Policija bo več informacij v zvezi s tem dala predvidoma ob 15. uri pred mariborsko policijsko upravo.

Po poročanju medijev naj bi isti storilec že moril, in sicer naj bi pred leti življenje vzel svoji materi. Zdaj naj bi bil že na svobodi, saj naj bi mu sodišče izreklo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki sme po novi zakonodaji trajati največ pet let.

Vir: STA

Ministrstvo za delo je v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim zagotovilo več kot 2000 ton hrane, vredne 1,3 milijarde evrov, je na novinarski konferenci dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Hrano bosta razdeljevala Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas, socialno ogroženi pa jo lahko prevzemajo po 15. decembru.

Kot je na novinarski konferenci poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova, imamo v Sloveniji relativno učinkovit sistem socialnih transferjev, ki tveganje revščine razpolovijo. “Že vrsto let revščino uspešno blažimo tudi s pomočjo hrane, ki jo je Slovenija uspela zagotavljati v okviru ukrepa EU za dobavo hrane iz intervencijskih zalog v korist najbolj ogroženih oseb v EU,” je dejala.

V celotnem obdobju izvajanja od leta 2006 do 2013 je bilo med socialno ogrožene prebivalce po ministričinih besedah razdeljenih več kot 32.000 ton hrane (sladkor, moka, pšenični zdrob, olje, testenine, mleko), vsako leto je bilo prejemnikov teh prehranskih paketov več kot 200.000.

Slika je simbolična

Ker je v EU zmanjkalo zalog hrane, je bil na ravni EU ustanovljen nov Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ki predstavlja nadaljevanje ukrepa EU pomoči v hrani iz intervencijskih zalog, je pojasnila Kopač Mrakova in navedla, da si je Slovenija ves čas prizadevala, da bi ohranila tudi višino finančnih sredstev, ki so ji bila na razpolago za ukrep pomoči v hrani. Tako je Sloveniji za izvedbo ukrepa za sedemletno obdobje 2014-2020 dodeljenih 20,5 milijona evrov evropskih sredstev (85 odstotkov), 3,6 milijona evrov (15 odstotkov) pa zagotavlja državni proračun, je še pojasnila.

Ministrstvo je tudi letos izbralo Rdeči križ Slovenije (RKS) in Slovensko karitas za partnerski organizaciji pri razdeljevanju hrane in izvajanju t. i. spremljevalnih ukrepov, katerih cilj je socialno vključevanje ogroženih oseb. V centralna skladišča organizacij bodo dobavili 388 ton pšenične moke in 455,5 tone nejajčnih testenin, 263 ton riža in 148.000 litrov jedilnega rafiniranega sončničnega olja.

Hrana bo po navedbah podpredsednice RKS Irene Nečemer šla v tri logistične centre v Ljubljani, Mariboru in Postojni, od tam pa bodo dobrih tisoč ton razdelili na 56 območnih združenj RK. Poudarila je, da jim pri razdeljevanju hrane pomagajo številni prostovoljci, in zagotovila, da bo hrana šla v roke pomoči potrebnim. Lani je RKS po navedbah Nečemerjeve s hrano pomagal 156.442 socialno ogroženim osebam.

Tudi Slovenska karitas je lani po besedah generalnega tajnika Imreta Jerebica s hrano pomagala več kot 150.000 ogroženim posameznikom, predvsem starejšim. Več kot 1000 ton hrane bodo dobavili v šest škofijskih, od tam pa bo šla v 380 župnijskih karitas. “Hrana je prišla v pravem predprazničnem času in v prid dostojanstva ljudi,” je med drugim poudaril Jerebic.

Obe humanitarni organizaciji sicer ugotavljata, da se število socialno ogroženih v Sloveniji iz leta v leto povečuje in ocenjujeta, da bo prehranske pakete tokrat prejelo okrog 300.000 najbolj ogroženih oseb.
Vir: STA