Aktualne oddaje

    Oddaja Na glas: ...

    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili  40 let delovanja CATV Selnica-Ruše ter njihov položaj in ponudbo danes. Gostje v oddaji so bili Janez Vahen, tehnični direktor CATV Selnica – Ruše, Darko Dolinšek, direktor CATV Selnica – Ruše, in Bojan Knaver, predsednik Društva KRS. Izvedeli smo več o nastanku CATV Selnica-Ruše, čemu so se takrat […]

    The post Oddaja Na glas: Od televizije, interneta do telefonije na CATV Selnica-Ruše ob njihovi 40-letnici appeared first on Lokalec.si.

    15. redna seja o...
    V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 14. 11. 2024. The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Muta (14. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    15. redna seja o...
    V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 21. 11. 2024. The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (21. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si lahko ogledate 14. redno sejo OS Občine Muta, ki je potekala 10.10.2024. The post 14. redna seja OS Občine Muta (10.10.2024) appeared first on Lokalec.si.
obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– srečanje gospodarstvenikov iz Občine Muta
– dobrodelno “Zapleši za druge”
– “Mlade glave mislijo”
– “Jezični dohtar” v Pekrah
– odprli nove prostore KŠ Sani
– V Rušah že 21. mednarodno strelsko tekmovanje


obcinski informator 1

junaki prihodnosti (1)

Izobraževalna spletna stran CHEMGENERATION.COM, ki uspešno deluje že štiri leta, bo v letošnjem letu z zanimivim znanstvenim tekmovanjem mladim prikazala zabavno stran kemije in znanosti. Iščejo bodoče mlade inovatorje, ki so sposobni znanstvene inovacije kreativno uporabljati za izvajanje okolju prijaznih rešitev. Prepričani so, da bodo današnji mladi inovatorji postali znanstveni raziskovalci jutrišnjega dne.

Glavni cilj tekmovanja je približati naravoslovne znanosti srednješolcem in v njih vzbuditi zanimanje zanje. Hkrati pa tudi dvigniti zavedanje o pomembni vlogi znanosti v našem vsakdanjem življenju in trajnostnem razvoju.

junaki prihodnosti (2)

Ekipe srednješolcev morajo opraviti znanstveno raziskavo ter ustvariti inovativno in trajnostno rešitev, s katero lahko rešijo težave v svojih lokalnih skupnostih. To so lahko izguba energije v šoli ali pa prekomerna proizvodnja odpadkov, pomembno je le, da za njihovo reševanje uporabijo znanstvene metode. Tako bodo srednješolci tekom priprav in izvajanja svojih nalog spoznavali, da je znanost, še posebej kemija, bistvenega pomena za trajnostni razvoj.

»150-letna zgodovina družbe BASF beleži veliko število tehnoloških odkritij, ki spodbujajo trajnostni razvoj, vse od inovativnih materialov, ki omogočajo bolj učinkovito uporabo zelene energije, do modernih in okolju prijaznih avtomobilskih delov,” je dejal Filip Dvorak, vodja Oddelka za komunikacije in odnose z javnostmi, BASF Srednja Evropa: “Cilj tekmovanja Junaki prihodnosti je mlajše generacije seznaniti s konceptom trajnosti in z znanostmi, ki igrajo v njem pomembno vlogo. Naučiti jih želimo, kako lahko svoje znanje uporabijo v resničnem svetu. Prepričani smo namreč, da bodo današnji mladi inovatorji postali znanstveni raziskovalci jutrišnjega dne.

Z znanostjo naredimo svet boljši

Naloga srednješolskih ekip na tekmovanju Junaki prihodnosti je najti težavo v svojem okolju, s pomočjo učitelja kot vodje ekipe. Nato jo morajo analizirati, poiskati rešitve zanjo in jih tudi izvesti. Pri tem je potrebno teoretično znanje mladih in zanimanje zanje za znanost ter tudi njihova ustvarjalnost in domišljija. Najboljše ideje lahko služijo kot dober zgled in navdih vsem drugim, da tudi sami pričnejo s spremembami in uporabijo trajnostne rešitve.

Za podporo pri pripravi na tekmovanje je BASF pripravil izobraževalno gradivo za dijake in učitelje. Znanstveni članki raziskujejo odnos trajnosti in znanosti do pomembnih globalnih vprašanj, ki najbolj vplivajo na naš svet, med njimi so poraba energije ali pitne vode. Besedila predstavljajo izsledke najnovejših raziskav in inovacij.

Ekipe se lahko na tekmovanje prijavijo s predstavitvami ali video posnetki trajnostnih rešitev na spletni strani www.chemgeneration.com do 30. marca 2015. Prijave bo ocenjevala strokovna žirija, najboljše ekipe bodo prejele bogate nagrade in se predstavile tudi na Inovativnem igrišču, ki bo v vseh večjih mestih po Evropi, tudi v Ljubljani, potekalo letos.

Znanstveno tekmovanje Junaki prihodnosti podpirajo sledeči partnerji: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za kemijske industrije, Slovenska znanstvena fundacija, Slovenski kemijski portal kemija.org, Društvo planet Zemlja in Slovensko kemijsko društvo.

Dodatne informacije in registracija: www.chemgeneration.com.

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– 71. let Zidanškove brigade
– Odprli drsališče v Kamnici
– V ZD Maribor osveščajo o programu Svit
– Mariborska univerza pri 40ih na prelomu
– Na MRA odprli Coworking Maribor
ŠPORT:
– 13. krog lige Telemach


obcinski informator 1

Janez Janša

Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo tožbo predsednika SDS Janeza Janše zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda in druge za umik izjav in plačilo odškodnine zaradi oddaje Resnica o Patrii, pišeta Delo in Dnevnik. Sodišče je ob tem poudarilo, da je sporno izjavo Berglunda treba razumeti kot novinarjevo mnenje in ne kot trditev o dejstvih.

Janez Janša

Janez Janša

Janša je zaradi izjav, objavljenih v razvpitem dokumentarnem filmu, poleg Berglunda tožil še finsko nacionalno televizijo YLE in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Bojana Potočnika. Sodišče je odločilo, da ne bo dobil zahtevane odškodnine v višini poldrugega milijona evrov.

Kot ugotavlja sodišče, je Berglund pri pripravi oddaje ravnal skrbno, za svoje mnenje je imel dovolj podlage v zbranih informacijah in je temu, kar je izrekel, tudi verjel. Ob tem sodišče ni ugotovilo naklepa škodovati Janši.

Čeprav je tudi Potočnikova izjava, da je Janša prek takratnega notranjega ministra vplival na potek predkazenskega postopka oziroma onemogočal sodelovanje med finsko in slovensko policijo v zvezi z nakupom osemkolesnikov, objektivno žaljiva, gre le za njegovo mnenje in ne trditev, še piše Delo.

V odzivu na sodbo je odvetnik Potočnika Rok Čeferin dejal, da je odločitev skladna s prakso ustavnega sodišča in evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri mora biti v svobodni družbi vsakomur dovoljeno, da javno izrazi svoje mnenje, ob čemer mu ni treba dokazati resničnosti tega mnenja, navaja Dnevnik.

Potem ko je višje sodišče decembra 2013 razveljavilo prvotno sodbo, po kateri bi morala Berglund in televizija plačati Janši 15.000 evrov in umakniti izjavo, da je človek, ki je v Patrijinih dokumentih označen z J, Janša in da je Patria podkupila predsednika slovenske vlade, je okrožno sodišče v ponovnem odločanju tožbo aprila lani v celoti zavrnilo.

Višje sodišče tako med drugim meni, da okrožno sodišče glede na sodno prakso ustavnega in Evropskega sodišča za človekove pravice ni čezmerno zavarovalo novinarjeve pravice do svobode izražanja na račun Janševe pravice do časti in dobrega imena. Zgolj objektivna žaljivost Berglundovih izjav pa ne zadostuje za sklep o protipravnosti ravnanja.

Vir: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– slovesna akademija ob padcu Pohorskega bataljona
– drama na Pohorju
– stoodstotno financiranje javnih in zasebnih šol
– mariborsko urgenco selijo
– “Izpod Markovih čudežnih prstkov”


obcinski informator 1

slikaje simbolicna

Dejan Židan je na desetem kongresu SD v Celju danes tudi uradno prevzel vodenje SD. Za predsednika stranke ga je od 286 podprlo 252 delegatov, 11 jih je bilo proti. Za podpredsednico stranke so izvolili Tanjo Fajon, za podpredsednika pa Janka Vebra. Glavni tajnik stranke je postal Dejan Levanič.

dejan zidan

Židan je stranki sicer predsedoval že od odstopa Igorja Lukšiča tik po evropskih volitvah maja lani. Stranko je popeljal na predčasne državnozborske volitve, na katerih so dobili le šest poslanskih mest, zatem pa še na jesenske lokalne volitve, kjer so zabeležili ugodnejši izid.

Mandat predsednika je Židan danes dobil za štiriletno obdobje oz. za čas do naslednjih parlamentarnih volitev. Po strankinem statutu se namreč volitve organov stranke na kongresu opravijo v šestih mesecih po volitvah v DZ. Tako velja tudi za druge vodstvene funkcije in organe stranke.

Če so doslej imeli štiri podpredsednike, so danes po novem statutu izvolili samo dva. Evropska poslanka Tanja Fajon je s 142 prejetimi glasovi v tekmi za podpredsedniško mesto premagala nekdanjo kolegico v Evropskem parlamentu Mojco Kleva Kekuš, ki jo je podprlo 133 delegatov. Velenjski župan in tudi dosedanji podpredsednik stranke Bojan Kontič je na glasovanju prejel 135 glasov in tako izgubil podpredsedniški dvoboj z obrambnim ministrom Jankom Vebrom, ki je prejel 141 glasov.

Z današnjim kongresom se po treh mandatih oz. skoraj desetih letih s funkcije glavnega tajnika SD poslavlja pomemben oblikovalec strankarske politike Uroš Jauševec. Za njegovega naslednika so delegati z 227 glasovi izvolili Levaniča, s čimer je Levanič močno premagal protikandidata Branka Verdeva. Levanič je že napovedal, da se bo z izvolitvijo umaknil z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Člani kongresa so danes že izvolili tudi nov nadzorni odbor, za predsednika nadzornega odbora in za člane novega predsedstva SD pa je potreben drugi krog.

Vidni člani stranke so že pred kongresom napovedali, da se bodo kmalu sestali na klavzuri, na kateri bodo jasno definirali nadaljnjo pot SD.

Vir: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– 72. obletnica poslednjega boja Pohorskega bataljona
– V dvorani Tabor obnavljajo parket, kam pa športniki?
– V pokoj še starejši
– V letu 2014 več zaposlitev
– na večeru Hospica o pravicah bolnikov
– Kegljaški turnir pod UV svetlobo

obcinski informator 1

zavod_za_zaposlovanje-2

Predstavniki vlade so na današnji dopisni seji zagotovili še 8 milijonov evrov za aktivno politiko zaposlovanja. Konkretno naj bi denar namenili javnim delom oz. dolgotrajno brezposelnim. Še vedno pa ostaja dejstvo, da je skupnih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja bistveno manj, kot jih je bilo lani.
Za javna dela bo letos po novem na voljo 33,6 milijona evrov, kar namesto za sprva predvidenih 4500 vključitev zadošča za okoli 6000 vključitev brezposelnih. To je sicer še vedno 1000 vključitev manj kot lani. Javna dela bodo tudi letos izvajali skladno s spremembami zakona o urejanju trga dela, po katerih se lahko vanje vključijo samo dolgotrajno brezposelne osebe (ki so brez dela več kot leto dni). Tem namerava ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak v prihodnje nameniti posebno pozornost. Trenutno je takih v Sloveniji več kot 60.000 oz. 50,3 odstotka vseh brezposelnih.

zavod_za_zaposlovanje-2

Za aktivno politiko zaposlovanja je bilo pred dopisno sejo vlade za letošnje leto predvidenih le 47,2 milijona evrov, potem ko jih je bilo za lansko leto 104,6 milijona evrov, realiziranih pa okoli 101 milijon evrov. Kopač Mrakova je že decembra pojasnila, da je tako malo sredstev na voljo zaradi prehoda v novo finančno perspektivo 2014-2020. Sredstva iz le-te namreč še niso vključena in bi bila lahko najhitreje poleti oz. septembra.

Vir: STA

Ministrstvo za kulturo je objavilo javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Sloveniji, ki jih bo v letu 2015 financirala država iz proračuna, namenjenega za kulturo. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev razpisa je 90.539 evrov, kolikor znaša vrednost proračunske postavke Kulturna dejavnost romske skupnosti.

slika je simbolicna

slika je simbolicna

Predmet javnega razpisa je (so)financiranje kulturnih projektov nepridobitnih kulturnih organizacij na področju romske skupnosti, ki delujejo v Sloveniji, kot so društva, zveze društev, zasebni zavodi in druge nevladne organizacije, ter kulturnih projektov ustvarjalcev na področju romske skupnosti v RS s statusom samozaposlenih v kulturi.

Cilji javnega razpisa so ohranjanje in promocija kulture in identitete romske skupnosti, spodbujanje kakovostne kulturne ustvarjalnosti pripadnikov romske skupnosti ter višja raven varovanja kulturnih pravic v okviru deklariranih človekovih pravic, piše v besedilu razpisa.

Temeljni kriteriji razpisa so prispevek k ohranjanju in razvoju kulturne identitete (jezik, ohranjanje in razvoj tradicije in kulture, aktivno vključevanje romske populacije), prispevek h kulturni raznolikosti, integrativno delovanje ter ustvarjalnost kot estetski presežek.

Projekt lahko ministrstvo financira tudi do 100-odstotne vrednosti upravičenih stroškov, dodeljena sredstva pa morajo biti porabljena v proračunskem letu 2015.

Rok za prijavo na razpis se izteče 10. februarja. Prijavitelj mora vlogo za (so)financiranje kulturnega projekta oddati v zaprti ovojnici na naslov ministrstva za kulturo.

Vir: STA

getfoto2

Pravoslavni verniki danes praznujejo božič, praznik Jezusovega rojstva. V Ljubljani so praznik pričakali s polnočno praznično mašo v tamkajšnji pravoslavni cerkvi, dopoldne pa se bodo pri maši zbrali še enkrat. V Rusiji je vrhunec predstavljala polnočnica v moskovski katedrali Jezusa Odrešenika.

getfoto2

Božič danes praznujejo tisti pravoslavni verniki, ki se ravnajo po julijanskem koledarju – v Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve, ki se ravnajo po koledarju, ki je enak našemu, pa so božič že praznovale.

V torek so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Na omenjeni dan je v pravoslavni cerkvi v Ljubljani potekalo bogoslužje, po katerem so vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje, ki simbolično predstavljajo prostor, v kakršnem se je pred dobrima dvema tisočletjema rodil Jezus.

Verniki so badnjake odnesli domov, ob polnoči pa so se znova zbrali v cerkvi, kjer je potekala praznična maša.

V Rusiji je vrhunec predstavljala polnočnica v moskovski katedrali Jezusa Odrešenika, ki jo je vodil ruski patriarh Kiril. Slednji je v tokratni božični poslanici posebej pozval k miru v Ukrajini.

Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Dejana Mandića je zanje bistvo božiča ponovno rojstvo. “Tako kot se je Jezus rodil za vse nas, se tudi mi z božičem ponovno rodimo in upamo na boljše čase in večjo enotnost med ljudmi,” je dejal za STA.

Kot je pojasnil, naj bi verniki v božičnem času drugim tudi odpustili, kar jim imajo za odpustiti, z molitvami pa pridobili novo duhovnost. Pridobili naj bi tudi zaupanje in vero, “da gremo lahko čez vse težke stvari”.

Vir: STA

ucenci sole

Ustavno sodišče je odločilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol neustavno. Tako je razveljavilo določbo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo javne šole.

ucenci sole

Osnovnošolsko izobraževanje je po ustavi obvezno in se financira iz javnih sredstev. Kot so zapisali v odločbi ustavnega sodišča, ta določba učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. “Ker je ustava to ustavno pravico učencev povezala z njihovo ustavno dolžnostjo, se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. V modernih demokratičnih družbah se obveznost razlaga ozko, saj se nanaša le na zakonsko določeno vsebino izobraževalnega programa, ne pa tudi na izobraževalne institucije, ki ta program izvajajo,” pojasnjujejo v odločbi.

Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo na pobudo staršev šoloobveznih otrok, ki jim morajo za obiskovanje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačevati šolnino, ter na pobudo Zavoda sv. Stanislava, ki je ustanovitelj omenjene osnovne šole. Kot je določilo ustavno sodišče, mora DZ ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe.

Ustavni sodniki so omenjeno odločitev sprejeli s petimi glasovi za in štirimi proti.

Vir: STA

bencin

Naftni derivati so se opolnoči pocenili. K temu je poleg padanja cen nafte, ki ga je na svetovnih trgih opaziti že od sredine lanskega leta, prispevala tudi odločitev vlade za znižanje trošarin. Po drugi strani so se z novim letom zvišale okoljske dajatve.

Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,4 centa na 1,268 evra za liter, 100-oktanski pa za 3,5 centa na 1,293 evra za liter. Pod 1,30 evra so cene bencina v Sloveniji zdrsnile pred božičem, pred tem pa je bil tako poceni nazadnje septembra 2011.

Za 2,8 centa na 1,197 evra se je pocenil tudi liter dizelskega goriva.

Prav tako se je pocenilo kurilno olje, in sicer bo treba za liter v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,851 evra, kar je 2,9 centa manj kot doslej.

bencin1

Vir: STA

upokojenci selnica 2

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo upokojencem, katerih pokojnina ne presega 750 evrov, skupaj z redno pokojnino za julij izplačal tudi letni dodatek. Najnižji bo znašal 140 evrov, najvišji pa 390 evrov, so sporočili iz Zpiza.

Letni dodatek, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za aktivno prebivalstvo, bo prejemnikom pokojnine v višini do 414 evrov izplačan v višini 390 evrov. Tisti s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bodo prejeli 250 evrov, tisti s pokojnino od 518,01 do 622 evrov bodo dobili 190 evrov, tisti s pokojnino od 622,01 do 750 evrov pa 140 evrov letnega dodatka.

zpiz 1

Drugačne višine letnega dodatka so prinesle spremembah zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, ki je začel veljati 30. decembra lani. Varčevalni zakon iz leta 2012 je namreč predvidel le tri višine letnega dodatka, tisti s pokojnino nad 622 evrov pa do njega sploh niso bili upravičeni.

Prejemnikom invalidskih nadomestil 140 ali 190 evrov letnega dodatka

Prejemniki invalidskih nadomestil v višini do 622 evrov bodo julija prejeli 190 evrov letnega dodatka, prejemniki nadomestil v znesku od 622,01 do 750 evrov pa 140 evrov letnega dodatka.

Prejemniki pokojnine ali nadomestila, ki presega 750 evrov, ne bodo upravičeni do dodatka.

Po opozorilu Zpiza se v znesek pokojnine upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju.

Najnižji znesek osnove za prispevke 52 oz. 54 odstotkov povprečne plače

Najnižji znesek osnove za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se postopno zvišuje, so spomnili v Zpizu. Medtem ko je bila lani najnižja osnova minimalna plača, v letu 2015 za samozaposlene in kmete znaša 54 odstotkov povprečne plače, za delavce v delovnem razmerju pa 52 odstotkov povprečne plače.

Meja, do katere pri pokojnini ali invalidskem nadomestilu ni davčnega odtegljaja, če je zavod glavni izplačevalec, se v letošnjem letu ne spreminja. Akontacijo dohodnine bodo odtegnili od pokojnin, ki bodo višje od 1095,10 evra z upoštevanjem splošne in pokojninske olajšave.

Splošna olajšava, do katere imajo pravico vsi zavezanci, znaša od 1. januarja 2015 na letni ravni 3302,70 evra oziroma na mesečni ravni 275,23 evra. Prejemniki pokojnin s stalnim bivališčem v Sloveniji imajo pravico do pokojninske olajšave, ki znaša 13,5 odstotka pokojnine oziroma osnove za odmero akontacije dohodnine, so zapisali v Zpizu.

zpiz vhod

Tudi v letu 2015 večina uživalcev pokojnin ne bo plačevala akontacije dohodnine od mesečnih pokojnin, so dodali.
Spomnili so, da je zakon o dohodnini s 1. januarjem 2014 ukinil olajšavo za starost po 65. letu. Tako bodo upokojenci, ki so starejši od 65 let in katerih pokojnina presega 1095,10 evra, tudi po 1. januarju 2015 plačevali enak znesek akontacije dohodnine kot v letu 2014.

Zpiz bo začel posredovati informacije o pričakovani višini pokojnine

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo letos po uradni dolžnosti začel posredovati informacije o pričakovani višini predčasne oziroma starostne pokojnine tistim zavarovancem, ki bodo letos dopolnili 58 let starosti. Takih zavarovancev je okvirno 27.000, so zapisali na zavodu.

Vir: STA

zavod za zaposlovanje

V Slovenji je bilo konec decembra registriranih 119.458 brezposelnih, kar je 3,5 odstotka več kot novembra in 3,7 odstotka manj kot decembra leta 2013, so danes sporočili z Zavoda RS za zaposlovanje. Podrobnejše podatke bodo objavili v sredo.

zavod za zaposlovanje
Slika je simbolična, Zavod za zaposlovanje RS Območna izpostava Maribor

December je bil tako po januarju in oktobru tretji mesec v letu 2014, ko se je število registriranih brezposelnih na mesečni ravni zvišalo, v ostalih mesecih se je znižalo. V posameznem mesecu na letni ravni, glede na enak mesec leto prej, pa je bilo število v mesecih od januarja do junija višje, od julija naprej pa nižje.

V prvih 11 mesecih leta 2014 je bilo pri zavodu v povprečju registriranih 120.168 brezposelnih, kar je bilo 0,6 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2013.

Vir: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Pohorje je belo in polno smučarjev
– krajevni praznik v Bistrici
– otroci z laternami po Mariboru
– za Marpromom stresno leto
– v SNG Maribor gostovali člani igralske družine Histrion
– slovo dedka Mraza


obcinski informator 1

Tina Maze, FIS Alpine Ski World Cup, Semmering 2010

Tina Maze je na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark na Sljemenu nad Zagrebom zasedla peto mesto in bila kljub temu, da je še vedno prepričljivo najboljša v skupnem seštevku pokala, zelo razočarana. Dejala je, da je želela številnim navijačem, ki so jo spodbujali ob progi, podariti zmago.

Ana Bucik in Katarina Lavtar, preostali Slovenki, sta odstopili že na prvi progi. Ob njej so se med navijači zbrali tudi številni nekdanji uspešni slovenski smučarji in smučarke, tudi Jure Franko, dobitnik prve slovenske zimske olimpijske medalje. Franko je dejal, da je najpomembneje, da Mazejeva zbira točke in vrhunske izide, dodal pa tudi, da Mazejeva sama verjetno ne razmišlja tako. In v resnici si je Mazejeva želela izboljšati svojo najboljšo uvrstitev na Sljemenu, drugo mesto, ki ga je dosegla leta 2012.

“Proga je bila izjemno dobro pripravljena, ledena in se je bilo potrebno znajti. Meni to ni uspelo in sem imela težave že v prvi vožnji, v drugi je bilo nekoliko lažje, a daleč od idealnega. Nisem čutila smuči, nisem mogla razvijati hitrosti, ker nisem imela samozaupanja. Preveč se trudim, s težavo smučam. Ni prave lahkote, prisotna je utrujenost. Ne morem razvijati hitrosti, kar se na tako dolgi progi pozna. Ko greš na start na tak način, je že pri prvih vratcih zelo težko. Danes sem želela zmagati, smučati bolje, kot sem. Realnost je pač trenutno taka, da tega danes nisem bila sposobna,” je menila Mazejeva, peta že po prvem nastopu.

Črnjanka je tako osvojila dodatnih 45 točk ter jih ima skupno že 777. Z novo zmago se je na drugo mesto skupnega seštevka zavihtela 19-letna Američanka Mihaela Shiffrin (545), ki za Mazejevo zaostaja 232 točk. Branilka skupne zmage Avstrijka Anna Fenninger je zdrsnila na tretje mesto, njen zaostanek za Mazejevo pa znaša 290 točk. Kljub temu pa je Mazejeva razmišljala le o današnjem slalomu in velikem zaostanku, ki ga je imela za zmagovalko Shiffrinovo.

“Na ledu je vedno tako. Če imaš pravi občutek, potem razviješ velike hitrosti. Če se ne počutiš gotovega vase, če ne zaupaš smučem, oddrsaš med vratci in se potem naredijo tako veliko razlike kot danes. Na takih ledenih podlagah se vse bolj potencira. Prišlo je veliko navijačev, ki so si želeli moje zmage. To sem čutila, tudi sama pa sem želela biti prva. Sem razočarana, ker nisem dala navijačem tistega, kar so želeli in sem želela tudi sama. Žal mi danes ni šlo. V zadnjih dveh tednih se počutim zelo utrujena, tudi zaradi nedavne bolezni, ki sem jo prebolela. Ta trenutek sem preveč razočarana, da bi lahko pogled usmerila naprej. Naslednje tekme so mi sicer všeč, na avstrijsko Koroško bo prišlo tudi veliko navijačev,” je menila Mazejeva, ki pa kljub utrujenosti ne razmišlja, da bi izpustila kakšno tekmo.

“V dvoboju z Usainom Bolton tudi sprinter prvega kova na koncu zaostane za dve sekundi, če slabo začne iz startnih blokov, pa je to tek na 100 m. Današnji zaostanek za Shiffrinovo je velik in normalen za tako vožnjo, kot jo je imela Mazejeva. Toda tudi z vožnjo učenca smučanja je Mazejeva med prvimi petimi na svetu. Danes je tako, vendar je tudi boksarski velikan Mohamed Ali kdaj padel, pa vstal in nadaljeval. Tudi mi bomo. Sedaj so na programu hitre discipline. Čeprav smo vedno trdili, da je Mazejeva za tehnične discipline, je postala olimpijska zmagovalka v smuku. Je res izjemna športnica, je pa sedaj malo psihično utrujena,” je dejal Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze.

Ameriška reprezentanca je nedavno trenirala na domačem prizorišču SP, ki bo februarja letos. “Tina Maze je zmagala v Lake Louisu v smuku, potem ko je bila zadnjič na smukaških smučeh avgusta. Tako da … Rad pa bi izrekel konstruktivno kritiko. Z Rastom Ažnohom sva skušala organizirati slalomski trening, pa so bili v Kranjski Gori in Mariboru izgovori, enkrat da ni bilo elektrike, drugič je bilo premalo snega, tretjič pa preveč. Če bi sam upravljal smučišča, bi šel peš naredit progo za slovenskega Alberta Tombo, kar je Tina Maze. To pomanjkanje domoljubja me moti, nobene želje ni bilo, da bi pripravili trening,” je dejal Massi.

Tina Maze je na prvi progi nastopila kot prva, Bucikova (57) in Lavtarjeva (64) pa proti koncu startne liste. “Nastopila sem s sto odstotki, ker drugače ne moreš priti nikamor. Dobro sem se borila, vmesni časi niso bili slabi, bi bilo dovolj za preboj med trideseterico, kar je zame dober izid. Bom pa morala še nekaj več delati na treningih, da se bom lahko redno uvrščala med dobitnice točk. Proga je bila bolj ledena, kot smo pričakovali, vmes so bile na kakšnih zavojih tudi luknje, vendar je bila proga na splošno v dobrem stanju,” je povedala Bucikova. “Na ogledu je bilo videti, da bo ledeno, pa med tekmo proti koncu startne liste ni bilo, posebej na ravnini. Tam se je naredilo kar nekaj smučin. Sem napadala, kot je bilo mogoče, ker to z mojo številko ne gre. Žal pa sem se preveč spustila v preži, zataknila ob rob luknje in odstopila,” pa je dejala Lavtarjeva.

Vir: STA

upokojenci selnica 2

V skladu s pokojninsko reformo, ki je začela veljati z letom 2013, se starost za upokojitev v letošnjem letu zvišuje za štiri mesece. Tako se bodo ženske lahko upokojile pri starosti 58 let in osem mesecev ter z 39 leti pokojninske dobe brez dokupa. Moški se bodo lahko upokojili pri starosti 59 let ter s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa.

Kot so za STA pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ženske lahko upokojijo tudi, če imajo najmanj 20 let pokojninske dobe. Vendar morajo biti v tem primeru letos stare 62 let in šest mesecev, kar je glede na leto 2014 šest mesecev več.

Prav tako se ženske lahko upokojijo, če imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe. V tem primeru morajo biti letos stare 64 let in šest mesecev, kar je glede na leto 2014 tako kot pri prej omenjenem pogoju šest mesecev več.

Moški se bodo lahko poleg pogoja 59 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa upokojili tudi, če imajo najmanj 20 let pokojninske dobe. A v tem primeru morajo biti letos stari 64 let in šest mesecev, kar je glede na leto 2014 šest mesecev več.

Ob upokojitvi z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa morajo biti moški stari 65 let.

V letu 2015 se podaljšuje tudi obdobje, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. Medtem ko so v letu 2014 upoštevali osnove iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 20 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, bodo v letu 2015 upoštevali 21 let. Zatem se bo to obdobje postopno povečalo do 24 let.

Redne uskladitve pokojnin v letošnjem letu zaradi zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 ne bo. Lahko pa pride do izredne uskladitve, so na seji sveta pokojninskega zavoda sredi decembra povedali predstavniki vodstva zavoda. Pogoj pozitivne gospodarske rasti bruto domačega proizvoda je namreč izpolnjen, so spomnili.

Izredna uskladitev pokojnin se lahko namreč glede na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izvede med drugim v letu po letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda.

Za usklajevanje pokojnin v letu 2014 niso bili izpolnjeni pogoji. Zadnja uskladitev je bila februarja 2013, ko je znašala 0,1 odstotka.

Vir: STA

Slika je simbolična

V začetku letošnjega leta se bodo nadaljevali pogovori o sredstvih za delovanje občin. Odločitev naj bi bila sprejeta najpozneje do rebalansa državnega proračuna za letos, torej predvidoma še ta mesec. Najkasneje takrat bo tako jasno tudi, kako uspešni so bili predstavniki vlade in občin pri iskanju možnosti za zmanjšanje stroškov občin.

Občine sta precej razburila vladna predloga za znižanje višine povprečnine in ukinitev sredstev za sofinanciranje investicij. Izračunali so namreč, da bi bile občine s tem ob skoraj sto milijonov evrov. Ob tem da je bil, kot so pojasnili, že lani razkorak med povprečnino in tistim, kar bi jim po zakonu o financiranju občin pripadalo za izvajanje obveznih nalog, 200 milijonov evrov.

Dodatno zmanjšanje prihodkov bi za številne občine pomenilo izjemno težko situacijo, so opozorili v združenjih občin. Zato so vlado pozvali, naj poiščejo rešitve, s katerimi bi občinam ob napovedanem znižanju sredstev po drugi strani znižali tudi stroške. Vlada jim je prisluhnila in stekli so pogovori o naboru ukrepov za znižanje stroškov, pa tudi racionalizacijo in poenostavitev njihovega delovanja.

V občinah vztrajajo, da lahko šele nato, ko bodo poiskali prihranke, začnejo usklajevanja glede višine povprečnine, ki je namenjena za financiranje zakonsko predpisanih nalog občin. A čas za dogovor se počasi izteka.

Vlada namreč načrtuje, da bodo spremembe upoštevane pri rebalansu državnega proračuna za letošnje leto, ki naj bi ga po terminskem načrtu sprejeli do konca tega meseca. Pri rebalansu naj bi upoštevali tudi zakon o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin.

Ministrstvo za javno upravo naj bi na podlagi usklajevanj, danih predlogov občin in preverjanj po posameznih resorjih, ali so rešitve sprejemljive, pripravilo nov predlog tega zakona. A tik pred novim letom v občinah predloga še niso imeli, zato pričakujejo, da bodo intenzivni pogovori znova stekli takoj po praznikih.

Vir: STA

Slika je simbolična

Na nocojšnji silvestrski večer se bomo poslovili od starega in pričakali leto 2015. Vstop v novo leto po svetu zaznamujejo različni običaji. Pri nas po mnogih krajih pripravljajo silvestrovanja na prostem, ki pa jih bosta tokrat zaznamovala veter in mraz. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko opolnoči v več krajih pričakujemo ognjemete.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Za zadnji dan tega koledarskega leta so po vsej državi napovedane temperature pod lediščem, le ob Obali je za popoldne napovedana ena stopinja Celzija nad ničlo. Vremenske razmere so povzročile tudi nekaj preglavic organizatorjem silvestrovanj na prostem, ponekod so zaradi tega spremenili lokacijo večernega dogajanja. Pod vprašanj ponekod postavljajo tudi polnočne ognjemete, v Ljubljani bodo v primeru neugodnega vremena vstop v novo leto namesto ognjemeta oznanile salve.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) ob tem opozarjajo, da ognjemeti prispevajo k povišani koncentraciji delcev v zraku. Že več let namreč ugotavljajo, da so koncentracije delcev PM10 v prazničnem času, predvsem v silvestrski noči, močno povišane. Tudi sicer koncentracijo delcev v zraku ob zelo mrzlem in stabilnem vremenu povečajo izpusti zaradi ogrevanja stavb in prometa. Arso zato te dni opozarja na možnost preseganja mejne dnevne koncentracije delcev PM10 v zraku ponekod po Sloveniji.

Silvestrovo in silvestrovanja so ime dobili po papežu Silvestru I., katerega god v Katoliški cerkvi obeležujejo na današnji dan. današnji večer v Katoliški cerkvi po večeru pred božičem predstavlja drugi sveti večer, za katerega so značilni nekateri običaji, kot je blagoslov hiše.

V novo leto po gregorijanskem koledarju vstopamo nocoj po vsem svetu opolnoči po lokalnih časih. Kot prvi bodo tako novo leto pričakali prebivalci tihomorskih otočij, in sicer že 13 ur pred nami.

Vir: STA

Slika je simbolična

Letošnja silvestrovanja na prostem bo “krojil” mraz, zaradi česar lahko pričakujete spremembe prvotnih načrtov in napovednih prireditev. V Mariboru bo največje silvestrovanje na prostem potekalo na Trgu Leona Štuklja, kjer naj bi nastopili Karneval band in MI2.

Zadnji dan leta 2014 bodo po vsej Sloveniji potekale prireditve, ki se bodo sklenile s silvestrovanji in pričakovanji novega leta. Dogajanje na prostem bo letos – bolj kot običajno – “krojilo vreme”: napovedan je mraz s precej nizkimi temperaturami, ob tem bo še pihal veter. Nebo bodo ob polnoči tako rekoč povsod “ogreli” ognjemeti.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

V Mariboru (na Trgu Leona Štuklja) načrtujejo silvestrovanje z živo glasbo, sicer pa tudi po številnih gostinskih lokalih. Mnogi se v najdaljši noči podajo tudi na bližnje Pohorje, kjer bo – po posebnem voznem redu – obratovala vzpenjača. Silvestrovanje na prostem pa med drugim pripravljajo tudi v romski gostilni Romani kafenava, kjer napovedujejo ponudbo romskih specialitet ter trubače iz Makedonije.

prižig lučk v mb (8)

Na slovenjgraškem Trgu svobode ob 17ih pričakujejo prihod dedka Mraza, posebno otroško predstavo in hkrati tudi silvestrovanje. To se bo ob 22ih tam nadaljevalo s programom za odrasle. Na Koroškem se mnogi na silvestrovanje odpravijo tudi v smučarski center na Kopah, skupno pričakovanje novega leta sicer pripravljajo tudi v drugih mestih.
Na Ptuju silvestrovanje na prostem načrtujejo na Mestnem trgu, in sicer od 20ih naprej. V Velenju bodo silvestrovali na Titovem trgu. Najprej bo tam najmlajše na otroškem silvestrovanju ob 18ih obiskal dedek Mraz, za nočno silvestrovanje pa napovedujejo živo glasbo.
Vir: STA

Slika je simbolična

Decembrske pokojnine in druge dajatve bodo izplačane že danes in ne šele v sredo, ko bo zadnji dan v mesecu. Pokojninski zavod bo prejemke danes v Sloveniji nakazal več kot 652.600 ljudem, za izplačilo pa bo namenil nekaj manj kot 360 milijonov evrov.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) se vsako leto odloča za izplačilo decembrskih pokojnin nekoliko prej, ne pa šele zadnji delovni dan, kot velja v preostalih mesecih v letu. Na zadnji decembrski dan je namreč poslovni čas bank skrajšan.

Kot so za STA pojasnili na Zpizu, bodo danes prejemke izplačali 652.601 upravičencu v Sloveniji, izplačana sredstva pa bodo skupaj znašala 359,7 milijona evrov.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Za usklajevanje pokojnin v letošnjem letu niso bili izpolnjeni pogoji. Zadnja uskladitev je bila februarja lani, ko je znašala 0,1 odstotka.

Tudi v letu 2015 redne uskladitve zaradi zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 ne more biti. Lahko pa pride do izredne uskladitve, saj je pogoj pozitivne gospodarske rasti bruto domačega proizvoda izpolnjen, so v Zpizu povedali na seji sveta sredi decembra.

getfoto2 (1)

V prihodnjih dneh bodo temperature, razen na Primorskem, ostale ves dan krepko pod lediščem, opozarja Agencija RS za okolje (Arso). Najnižje temperature je pričakovati od torka do vključno četrtka, in sicer med minus 10 in minus 15 stopinj Celzija, v mraziščih še nižje. Nizke temperature povzročajo preglavice tudi na slovenskih cestah.

Zaradi nizkih temperatur, možnosti snežnih plazov in močnega vetra je Arso za severozahod Slovenije danes razglasil tudi oranžni alarm. Ta pa bo v torek, sredo in četrtek veljal za celotno državo. Kot je za STA povedal dežurni meteorolog Andrej Pečenko, bo v prihodnjih dneh zelo mraz, v torek pa bo občutek mraza okrepil še veter.

slika je simbolicna

slika je simbolicna

Nizke temperature nevšečnosti povzročajo tudi v prometu. Na cestah so posipne in plužne skupine, zato prometno-informacijski center voznikom priporoča previdno vožnjo, upoštevanje varnostne razdalje ter prilagoditev hitrosti voznim razmeram. Na Gorenjskem promet ovira močan veter, ki ponekod dela snežne zamete.

Zaradi zimskih razmer sicer v prometu veljajo nekatere posebnosti, in sicer je na cesti Godovič-Črni Vrh-Col-Ajdovščina ter na hrvaški strani mejnega prehoda Babno Polje in mejnega prehoda Petrina promet prepovedan za priklopnike in polpriklopnike.

Zaprte so tudi ceste čez prelaz Vršič ter Lokve-Čepovan in Lokve-Predmeja. Na cesti čez prelaz Ljubelj pa je obvezna uporaba snežnih verig, še piše na prometno-informacijskem centru.

lokalec_kpk

Odhajajoče leto je za KPK vsekakor leto zapletov. Ti so nastali že pri samem imenovanju nove vodstvene trojice tega organa, saj se je izkazalo, da je novoizbrani predsednik komisije malo pred tem izstopil iz stranke PS. Zapleti in posledične kritike se s tem še niso nehali, obtoževanja in ovadbe pa spremljajo delo novega senata.

V novo leto 2014 je Slovenija stopila s senatom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je mesec dni pred tem nepreklicno odstopil in napovedal, da bo na položaju do imenovanja nove ekipe, a najdlje do 1. marca. Senat pod vodstvom Gorana Klemenčiča je odstopil iz protesta, ker da ne morejo več pristajati na to, da se vprašanje korupcije politizira in je predmet čistega populizma.

Odstop Klemenčičeve ekipe pred dobrim letom dni so sicer mnogi videli kot udarec za institucijo, a dodatno škodo je komisija utrpela šele z vsemi zapleti, ki so sledili ob imenovanju novega vodstva in nato zaradi medsebojnih odnosov v komisiji.

Z novim letom je že bila oblikovana komisija za izbor novega vodstva, objavljen je bil javni poziv in v začetku marca je predsednik republike Borut Pahor podpisal ukaz o imenovanju Borisa Štefaneca za predsednika KPK. Za njegova namestnika je imenoval Jurija Fermeta in Darka Stareta.

A že dva dneva zatem se je izkazalo, da je Štefanec tik pred imenovanjem izstopil iz PS, zato so se vrstili pozivi k njegovemu odstopu, češ da bi lahko bil politično pristranski. Ta se za tak korak ni odločil. Sta pa to storila Ferme in Stare, tako da je Štefanec ostal brez svojih namestnikov in polno delujočega senata.

Številne kritike so letele tudi na izbirno komisijo, ki je bila seznanjena z možnostjo, da bi Štefanec utegnil biti član politične stranke, vendar so ugotovili, da to ob spoštovanju zakona in ustave ne more biti izključitveni kriterij. Pahorja o tem niso posebej obvestili, je bil pa z morebitnim Štefanečevim članstvom v stranki seznanjen predstavnik Pahorjevega urada. Je pa Pahor opozoril, da zakonsko predpisani postopek imenovanja vodstva KPK ni povsem transparenten in ustrezen.

Štefanec je posle prevzel konec marca, kar dva meseca pa deloval z okrnjenimi pristojnostmi, saj senat ni bil popoln. Maja je predsednik Pahor izbral še oba namestnika, to sta postala doktor ekonomskih znanosti Igor Lamberger ter filozofinja in pedagoginja Alma Maruška Sedlar. Komisija je tako lahko spet začela delati s polno paro.

Nesoglasja tudi znotraj komisije

A to še ni pomenilo umiritve razmer in osredotočanja zgolj na delo. Le dobre štiri mesece po imenovanju je Sedlarjeva Štefaneca pozvala k odstopu. Očitala mu je, da je bila kot članica senata izločena iz razprave in glasovanja v zadevi kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Medtem ko je bila na nekem zasedanju v Parizu, sta Štefanec in Lamberger na dopisni seji sama glasovala in sprejela končne ugotovitve.

Štefanec je te očitke ostro zavrnil in zagotovil, da nikoli ne bo odstopil, saj je “zelo odgovoren do prevzete funkcije”. Pripomnil je, da so bili prav vsi postopki izvedeni v skladu z zakonom in poslovnikom KPK.

Približno istočasno je zaokrožila tudi anonimka, njen avtor naj bi bil nekdo od zaposlenih na komisiji. V anonimki piše, da so razmere na KPK pod vodstvom Štefaneca nevzdržne. Štefanec naj bi tudi zaščitil eno od zaposlenih, na katero so leteli očitki o domnevnem koruptivnem delovanju.

V javnost je prišla informacija, da je Štefanec zaradi anonimke ovadil Sedlarjevo in pisce anonimke, kar je predsednik KPK zanikal in razložil, da je anonimko in poziv Sedlarjeve k njegovem odstopu le odstopil državnemu tožilstvu, kar da ni mogoče razumeti kot ovadbo. Za KPK je zatrdil, da deluje profesionalno.

Šlo je že tako daleč, da je celo Transparency International (TI) Slovenia, ki ponavadi deluje z roki v roki s komisijo, to pozvala k enotnem in transparentnem delovanju, saj da razmere, kot se prikazujejo v javnosti, ogrožajo temelje delovanja KPK in krnijo njen ugled. V javnosti je bilo ob vseh teh dogodkih opaziti celo posmeh pa tudi dvome v profesionalno delo komisije.

Komisija se je o svojem delu pogovorila tudi s predsednikom Pahorjem, ki je v intervjuju za oddajo Tarča v začetku decembra povedal, da mu je Štefanec zagotovil, da bo komisija s svojim delom izboljšala svoj ugled in povrnila zaupanje ljudi v to institucijo. Pahor je sicer ocenil, da je Štefanec pokazal svojo neodvisnost.

Najbolj odmeven postopek proti Bratuškovi

Prav (neuspešna) kandidatura nekdanje premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko je bil zagotovo najbolj odmeven primer, s katerim se je letos ukvarjala KPK. Komisija je ugotovila, da je Bratuškova v postopku izbire kandidata za evropskega komisarja ravnala v nasprotju interesov.

Bratuškova je na upravnem sodišču sprožila spor, in sicer zaradi posega v njene temeljne človekove pravice in svoboščine. Upravno sodišče je z začasno odredbo KPK prepovedalo, da javno objavi končno odločitev v omenjeni zadevi. V KPK so odredbo upoštevali in ugotovitve glede Bratuškove umaknili s svoje spletne strani, hkrati pa se pritožili na vrhovno sodišče, a je to njihovo pritožbo zavrglo.

Odmevali so tudi očitki KPK slabi banki, med drugim o porabi 12 milijonov evrov za zunanje izvajalce.

KPK deluje že deset let

Letos oktobra je KPK sicer obeležila deset let od ustanovitve in to obeležila z nekaterimi dogodki, ki so izpostavljali predvsem pomen preventive pri boju s korupcijo.

V desetih letih je komisija obravnavala številne primere in vseskozi opozarjala, da je korupcija v Sloveniji velik problem, ki prežema številne podsisteme. Pri svojem delu je bila pogosto tarča očitkov na račun svojega dela, pa tudi poskusov, da bi jo ukinili.

Po drugi strani pa je več potez KPK odmevalo tako v političnem kot v gospodarskem svetu. Najbolj je državo streslo lansko poročilo komisije o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. Obremenilo je namreč ljubljanskega župana in predsednika PS Zorana Jankoviča ter takratnega premiera Janeza Janšo. Posledično je razpadla Janševa vlada, Janković pa se je za nekaj časa umaknil z vrha PS, ki sicer na letošnjih volitvah ni več prestopila parlamentarnega praga.

Slovenija je sicer letošnji mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, pričakala na 39. mestu med 175 državami po indeksu zaznave korupcije. Čeprav je štiri mesta višje kot lani, Komisija za preprečevanje korupcije poudarja, da še ne vidi napredka pri zaznavi korupcije.
lokalec_kpk
Je pa boj s korupcijo tudi ena od prioritet vlade Mira Cerarja. Ta se je je decembra seznanila z informacijo o pripravi predloga prenovljenega programa glede ukrepov vlade za preprečevanje korupcije. Predlog bo navedel dejavnosti in ukrepe za preprečevanje korupcije. Določil bo nosilce za njihovo izvedbo in roke za obdobje do izteka leta 2016, so takrat sporočili z vlade.

Vir: STA

zimska sluzba

Zimske službe so se po večjem delu države aktivirale že sinoči, ceste pa so kljub sneženju večinoma normalno prevozne. Ponekod po državi še sneži, na cestah na Primorskem pa burja povzroča snežne nanose in zamete, zato previdnost ne bo odveč.

slika je simbolicna

slika je simbolicna

Na cestah so trenutno posipne in plužne skupine. Na prometno-informacijskem centru za državne ceste pa voznikom svetujejo, da prilagodijo vožnjo razmeram na cestah in se na pot odpravijo samo z ustrezno zimsko opremo.

Na dolenjski avtocesti je zaradi prometne nesreče sicer zaprt vozni pas med priključkoma Bič in Trebnje/zahod proti Obrežju, zaradi okvare vozila pa je zaprt vozni pas na pomurski avtocesti med Lendavo in prehodom Pince proti Madžarski in oviran promet na podravski avtocesti na razcepu Slivnica proti Ptuju.

Na področju Celjske in Koroške regije so se prve obsežnejše padavine začele pojavljati v soboto zvečer, so sporočili iz VOC Celje. Poleg posipov je bilo na odseku Črnivec – Radmirje in višje ležečih cestah v Logarski dolini že potrebno pluženje, na večini drugih cest se sneg ni oprijemal vozišča.

Močnejše sneženje se je začelo zjutraj. V Celju je v eni uri zapadlo 10 centimetrov snega, na področju Celjske in Koroške regije pa je zapadlo skupno od 10 do 20 centimetrov snega, na višje ležečih območjih tudi do 30 centimetrov. Okoli četrte ure so pristojni začeli s pluženjem in posipanjem, z izjemo enega zdrsa na lokalni cesti pa težav v prometu ni bilo. V akciji na terenu je sodelovalo 170 delavcev, od tega 150 voznikov, strojnikov, preglednikov in cestarjev.

Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki ga pokriva novomeški CGP, je po besedah vodje področja vzdrževanja cest Antona Hrastarja zapadlo med 15 in 30 centimetrov snega in še sneži. Kljub temu razen manjših okvar, ki so jih sproti odpravljali, niso zabeležili večjih nevšečnosti. Kot je dodal Hrastar, se pozna tudi to, da je prometa na cestah malo. Na terenu imajo dobrih 200 ekip oz. okoli 300 ljudi.

Na Gorenjskem je zapadlo od 20 pa tudi do več kot 40 centimetrov snega, kot na primer v delu Poljanske doline, trenutno pa še rahlo sneži, je pojasnil vodja vzdrževanja cest pri Gorenjski gradbeni družbi Damijan Pestotnik. Na terenu so imeli vsa razpoložljiva vozila, ceste pa so zdaj normalno prevozne.

Na Štajerskem, kjer so se prve snežinke pojavile v soboto popoldne, so zimske službe dejavne od sinoči, ko so zaradi vedno bolj intenzivnega sneženja začele posipavati ceste. Po besedah Dušana Sagadina iz Cestnega podjetja Ptuj, ki po stečaju Cestnega podjetja Maribor skrbi tudi za del mariborskega območja, je na terenu danes skupno 65 ekip, ki plužijo in posipavajo poti. Delo poteka po ustaljenem redu, brez večjih težav, je povedal za STA.

Svoje ekipe ima na terenu tudi Cestno podjetje Murska Sobota, ki skrbi za zgornji del Podravja. Po besedah tamkajšnjega predstavnika Denisa Škorjanca so doslej na podravskem koncu posipali okoli 100 ton soli in 100 kubičnih metrov peska, ki jih črpajo še iz lanskih zalog.

V Pomurju je sicer po besedah Janeza Kučana iz Cestnega podjetja Murska Sobota od sobote zvečer zapadlo med pet in 10 centimetrov snega oziroma še nekoliko več na območju Štajerske, ki ga pokriva njihova služba.

Na območju Ljubljane so vse glavne ceste prevozne in zaradi snega ni težav, so pojasnili v družbi KPL. Trenutno se sicer posvečajo prevoznosti ulic, ekipe pa bodo na terenu ves dan.

Tudi na Goriškem, kjer so aktivirali vse enote, so ceste večinoma normalno prevozne, je povedal vodja vzdrževanja na CPG Nova Gorica Vanči Premrl. So pa zaprte ceste, ki jih zaprejo po izrednem programu zimske službe, in sicer ceste Čepovan-Lokve, Predmeja-Lokve ter Volče-Solarji, ki se sicer trenutno odpira.

Vir: STA

slika je simbolicna

Po sv. Miklavžu in božičku je v dneh po božiču do novega leta v ospredju še zadnji od decembrskih obdarovalcev – dedek Mraz. Otroci verjamejo, da jim darila prinese v noči z 31. decembra na 1. januar, že prej pa ga v nekaterih mestih lahko vidijo v sprevodih.

Dedka Mraza so uvedli po 2. svetovni vojni po sovjetskem vzoru, kot obdarovalec otrok pa naj bi nadomestil sv. Miklavža. Slikar Maksim Gaspari je po naročilu pripravil tri upodobitve dedka Mraza, ki so leta 1952 izšle kot razglednice v založbi Zveze prijateljev mladine Slovenije, navaja etnolog Janez Bogataj v svoji knjigi Slovenija praznuje.

slika je simbolicna

slika je simbolicna

Po Gasparijevi upodobitvi dedek Mraz nosi kožuh iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, dlaka pa je na notranji strani. Na glavi nosi polhovko, ima brke in brado, obut je v črne škornje, v rokah pa ima torbo ali gorenjski cekar.

Na začetku uvajanja novega lika so celo razmišljali o drugačnem imenu, ki ne bi bil neposredni prevod sovjetskega deda Moroza, ampak bi se imenoval Sneženi mož ali tudi oča Triglav. Predlagan je bil celo ženski lik, babica Zima. V naslednjih letih se je pogosto pojavljala zveza dedek Mraz in babica Zima, navaja Bogataj.

Po njegovih navedbah so se veliki sprevodi dedka Mraza v Ljubljani začeli leta 1953. V njih so nastopala kostumirana pravljična bitja in živali, predloge za okrašene vozove pa so narisali nekateri umetniki, denimo Bine Rogelj in Božo Kos.

Dedek Mraz se je kot obdarovalec ohranil tudi po osamosvojitvi Slovenije, v mestih, med drugim v Ljubljani, pa tudi sprevodi dedka Mraza.

V Ljubljani bo letos sprevod od Brega preko Čevljarskega mosta, Mestnega trga, Prešernovega trga do Kongresnega trga vsak dan do 30. decembra.

Vir: STA

čebelar 1

Večina čebelarjev se pred bližajočim se obdobjem hladnega mrzlega vremena sprašuje, kakšna bo letošnja zima. Ker na številna vprašanja ni mogoče odgovoriti, z zaskrbljenostjo pričakujejo pomlad. Sedanje neobičajno toplo vreme za čebele ni najboljše.

Čebelarji so letos sicer pridelali le okoli 470 ton medu, kar je precej manj kot običajno.

Čebelarji se sprašujejo, ali bo letošnja zima hladna, dolgotrajna, ali bo snega veliko, kako bodo čebele prezimile, ali bodo imele dovolj hrane, koliko dni bo ugodnih za čistilni izlet čebel … Ker na takšna in podobna vprašanja ni mogoče odgovoriti, z zaskrbljenostjo pričakujejo pomlad, je za STA povedal Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS).
čebelar 1
Čebelje družine zdaj vstopajo v zadnje obdobje svojega razvoja – v obdobje mirovanja. To se začne konec oktobra, ko družine ostanejo brez zalege, traja pa do januarja, ko matica zaleže prva jajčeca. Za to obdobje je značilna popolna odsotnost zalege, zmanjšanje življenjskih funkcij čebel in s tem porabe hrane na minimum ter nadaljnje zmanjševanje števila čebel v družini.

Obnašanje čebel v tem obdobju je odvisno predvsem od temperature v okolici. Ko se ta v naravi spusti pod deset stopinj Celzija, čebele nagonsko prenehajo letati in se z žrel umaknejo v notranjost panja. Tam se stisnejo v zimsko gručo, ko vreme to omogoča, pa izletijo na čistilni izlet, pojasnjuje Auguštin.

To obdobje je zaradi mraza, snega, oddaljenosti hrane od zimske gruče, vlage, močnih vetrov, škodljivcev in sovražnikov za čebeljo družino najbolj neugodno. Poglavitni pogoji za uspešno prezimovanje čebelje družine so njena optimalna številčna moč, zadostna količina kakovostne hrane in njeno dobro zdravstveno stanje.

Sedanje neobičajno toplo vreme za čebele ni najboljše. Nekaj dni toplega vremena jim sicer ne škoduje, če pa je toplo obdobje daljše, pa je lahko to za čebelje družine usodno. Matice začnejo ob pretopli zimi prehitro zalegati, porabijo pa tudi preveč hrane.

Če kasneje pride do ohladitve, morajo čebele zapustiti zalego in tako lahko pride do izbruha bolezni. Pretopla zima ima veliko več negativnih posledic kot dobrih, opozarja Auguštin.

Čebelarjem svetuje, naj čebeljim družinam med prezimovanjem zagotovijo popoln mir. Požagati morajo vse veje, ki bi lahko ob vetru udarjale po panjih, ter postaviti strašila in pasti, ki bodo od panjev odvračala ptice in glodavce. Skrbijo naj za to, da v panjih ne bo prepiha, da bodo postavljeni na suhem in da v čebelnjaku ali zunaj njega ne bo motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin.

Čebelarji so zaradi slabega vremena letos pridelali le okoli 470 ton medu, medtem ko povprečna pridelava medu za Slovenijo znaša 2000 ton na leto. Koliko medu čebelarji še imajo in koliko je takšnih, ki so že ostali brez medu, je težko povedati, informacije s terena pa kažejo, da imajo med le še redki čebelarji, predvsem večji, je za STA povedala svetovalka za ekonomiko pri javni svetovalni službi v čebelarstvu, ki deluje v okviru ČZS, Tanja Magdič.

fz/bg

papez

Papež Frančišek je v pridigi med svojo doslej šele drugo polnočnico v baziliki Sv. Petra v Vatikanu, ki je potekala nekaj ur pred polnočjo, vernike pozval naj sprejmejo božje potrpljenje, bližino in nežnost.

papezNekaj ur pred mašo pa je poklical po telefonu iraške begunce pred nasiljem Islamske države in jih primerjal z Jezusom.

Papež je begunce v taborišču Ankava v predmestju Erbila na severu Iraka blagoslovil in jim dejal, da so kot Jezus prisiljeni bežati, ker zanje ni prostora. Zato jim je to noč še posebej blizu.

Papež Frančišek je pred dnevi kristjanom na Bližnjem vzhodu namenil pismo s pozivom, naj vztrajajo v regiji, kjer so že 2000 let in pomagajo muslimanskim bratom pri predstavitvi bolj avtentičnega obraza islama kot vere miru.

V baziliki Sv. Petra – znotraj in zunaj se je zbralo okoli 11.000 ljudi – pa je poudarjal, kako svet danes potrebuje veliko božje nežnosti, njegovo potrpljenje in bližino.

Po njegovih besedah je svet zavit v temo, ki jo je začel prvi zločin proti človeštvu, ko je Kajn zaradi nevoščljivosti ubil Abela ter pahnil svet v stoletja nasilja, vojn, sovraštva in zatiranja.

Vendar pa temo odganja plamen vere, ki je verne tudi letos popeljal do polnočnic v čast rojstva božjega sina Jezusa Kristusa.

Bog bi že lahko obupal nad človeštvom vendar je po papeževih besedah potrpežljivo čakal, kar je tudi sporočilo božične noči. Namreč da sta božja potrpežljivost in zvestoba močnejša od teme in pokvarjenosti.

Na polnočnici so bili tudi predstavniki rimske birokracije oziroma kurije, ki jo je papež nekaj dni prej ostro oštel zaradi sle po moči in “duhovnega Alzheimerja”.

78-letni papež bo imel danes tradicionalen nagovor in blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi), na predvečer novega leta ga čakajo večernice, zjutraj pa pozdrav novemu letu. Nato ga 11. januarja čaka krst otrok v Sikstinski kapeli, po katerem bo za teden dni odpotoval v Šri Lanko in na Filipine.

Na predvečer božiča je bilo slovesno po vsem svetu. Tradicionalno polnočnico je v palestinskem Betlehemu daroval jeruzalemski latinski patriarh Fuad Tval. Kraj, kjer se je po izročilu rodil Jezus, so napolnili turisti iz vsega sveta, čeprav jih je bilo letos zaradi nasilja med Palestinci in Izraelci manj.

Betlehem je bil okrašen, poln stojnic, glasbe, božičnih pesmi in nastopov. Prišli so kristjani iz Gaze, ki jim je Izrael dovolil prehod do Zahodnega brega. Patriarh Tval je najprej vodil procesijo iz Jeruzalema v Betlehem skozi izraelski varnostni zid, med polnočnico pa je Izrael pozval, naj ustavi širitev tega zidu.

Pozval je k mirnemu sožitju judov, muslimanov in kristjanov v sveti deželi, ki je sedaj na žalost dežela konflikta. Prisoten je bil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je prosil za konec terorja in ekstremizma.

Božič so praznovali tudi slovenski katoliki doma in po svetu, med drugim s polnočnico v newyorški cerkvi Sv. Cirila.

Polnočnice so praznovali tudi nekateri pravoslavci, med drugim v Turčiji, Romuniji, Bolgariji in drugod. V ruskih in srbskih pravoslavnih cerkvah pa bodo verniki božič v skladu z julijanskim koledarjem praznovali 7. januarja.

rp/rp

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– po poteh ruške čete
– 45. obletnica Rulika
– dan brezplačnih pravnih nasvetov
– Božički so se spustili s strehe UKC Maribor
– “Na božično noč”
– božični sejem v Dupleku
– predstavniki klubov s sejmom za Sonček
– dijaki za dijake z dobrodelnim božičnim bazarjem

– “Dedek mraz kje si?”
– skupina B v medobčinski zimski ligi

obcinski informator 1

obcinski informator 1

- nevladniki in kulturniki protestno pred MOM
– SMC novi prostori
– zimsko sezono odpirajo na Arehu
– V Energiji plus beležijo dobro leto
– v UKM pripravljeni na reševanje življenj
– Unicefovo mesto Ruše
– praznični sejem selniških učencev
– “Verižice pripovedujejo”
– “Več luči, več upanja”
– “Likovni sprehod 2014″

obcinski informator 1