Aktualne oddaje

    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 25.4.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo OS Občine Muta ki je potekala 18.4.2024. 
DSC_4670

Od polnoči bomo tankali dražji 95- in 100-oktanski bencin. Dizel bo cenejši zgolj za 0,001 centa.

S torkom, 18.2., se bodo znova spremenile cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,010 centa na 1,450 evra za liter in 100-oktanski bencin za 0,008 centa na 1,470 evra. Cena dizelskega goriva se bo medtem znižala za 0,001 centa na 1,325 evra.

DSC_4670

Po novem bo treba malenkost manj odšteti tudi za kurilno olje, ki bo stalo 1,008 evra za liter, kar je 0,001 centa manj kot doslej.

Vir: STA

na-glas

Tokratna tema oddaje je bila o mediaciji.

Gostje oddaje so bile:
- Jelka Segulin – Center za mediacijo
- Mojca Žnidarič – mediatorka
- Martina Klobasa – mediatorka

na-glas

Slika je simbolična

Na območju Maribora z okolico je ta mesec zaznati povečano povpraševanje delodajalcev po delavcih v kovinskopredelovalni industriji, voznikih v mednarodnem prometu in delavcih za montažna dela v tujini. Kot so danes sporočili iz mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje, so med bolj iskanimi še kuharji in sezonski delavci za kmetijska dela.

Novoustanovljeni delodajalci, ki oživljajo proizvodno dejavnost, ukinjeno s stečajem ali likvidacijo na območju Maribora in nekaterih sosednjih občin lahko od 7. februarja v program usposabljanja brezposelnih na delovnem mestu predlagajo in vključijo do 50 brezposelnih oseb. Program predvideva vsaj dve tretjini zaposlenih po uspešno zaključenem usposabljanju, vloge pa lahko delodajalci oddajo na območni službi, kjer imajo sedež podjetja.

Na območju mariborske območne službe je po zadnjih podatkih stopnja registrirane brezposelnosti 15,3-odstotna, pri čemer je daleč najvišja, skoraj 18-odstotna, v Mestni občini Maribor. Med svetle dele pa sodi občina Lenart, kjer beležijo 9,4-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je najmanj v vzhodnem delu Slovenije. Kot ugotavljajo na zavodu, je tam dinamika zaposlovanja hitrejša od slovenskega povprečja, delovno okolje pa ima močno in zdravo jedro.

Ob leta 2013 je bil tako povprečni čas brezposelnosti oseb, prijavljenih v evidenci lenarškega urada za delo, eno leto, en mesec in 20 dni, medtem ko v Sloveniji ta znaša eno leto, devet mesecev in 17 dni. A čas brezposelnosti je krajši predvsem zaradi zaposlitvenih priložnosti v sosednji Avstriji, kjer je redno zaposlenih veliko občanov iz tega okolja, nekateri pa priložnosti najdejo tudi v sezonskih delih.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

ekologija-nevarni-odpadki-slovenija-2008

Državna revizijska komisija potrdila pravilnost postopka in oddaje javnega naročila s strani Snage. Komisija nas je s sklepom iz dne 13.2.2014 obvestila, da zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, ki ga je prejela s strani podjetja Gorenje Surovina dne 19.11.2013, in ki se nanaša na oddajo javnega naročila »Prevzem in obdelava odpadkov« v sklopu številka 1 – Mešani komunalni odpadki, v celoti zavrne. Državna revizijska komisija je po pregledu vse odstopljene dokumentacije v vseh točkah zavrnila zahtevke podjetja Gorenje Surovina in s tem pritrdila našemu podjetju, da je bil postopek izvedbe javnega naročila izveden v skladu z veljavno zakonodajo in razpisno dokumentacijo javnega naročila.

Verjetno najtežji očitek s strani podjetja Gorenje Surovina je bila domneva, da izbrani ponudnik – podjetje Papir Servis – ni lastnik veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja za lokacijo PE Lenart. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima izbrani ponudnik veljavno okoljevarstveno dovoljenje za lokacijo Industrijska ulica 2, Lenart, ki je bilo izdano 23.5.2011 za obdobje petih let. Ponudbi izbranega ponudnika, ki jo je Državna revizijska komisija preučila, je bila priložena tudi odločba o spremembi veljavnosti omenjenega okoljevarstvenega dovoljenja iz dne 17.9.2012, po kateri se okoljevarstveno dovoljenje iz dne 23.5.2011 izda za določen čas, in sicer do 1.9.2021. Komisija svojo odločitev podkrepi tudi z ugotovitvijo, da je izbrani ponudnik s številko 271 vpisan v seznam predelovalcev odpadkov Agencije za okolje RS iz dne 11.12.2013, in sicer tudi z lokacijo Industrijska ulica 2, Lenart, z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem do 1.9.2021.

V Snagi pozdravljamo sklep Državne revizijske komisije, saj smo od vloge zahtevka za revizijo poudarjali, da je bilo javno naročilo oddano v skladu z veljavno zakonodajo kakor tudi v skladu s pogoji razpisne dokumentacije.  S to odločitvijo bo podjetju Snaga še naprej omogočeno kakovostno opravljanje storitev za naše uporabnike.

Občinski informator

Tokrat v Občinskem informatorju:
– na mariborski očbini predstavili letošnji proračun;
– informativni dnevi;
– informativni sejem;
– podelitev energetskih izkaznic;
– razstava rokodelskih izdelkov.

Občinski informator

DSC_3518

V galeriji Kavarne hotela Betnava v Mariboru so na ogled likovna dela štirih umetnikov Rajka Ferka, Olge Zehaf, Branka Počkarja in Ane Jud. Vsak od umetnikov velja za ljubiteljskega slikarja in vsak od njih ima svojo zgodbo.

DSC_3518
Imena Ane Jud, novinarke in pisateljice, sicer rojene Prekmurke, a danes živeče v Ljubljani, se je v slovenskih medijih hitro prijel vzdevek »enfant terrible«. Sama vedno pravi, da je bila upornica brez razloga, potem pa je našla razlog … Že od otroštva dalje je želela slikati, šele sedaj pri 35 letih se je odločila, da bo v življenju počela samo še tiste reči, ki si jih resnično želi. Torej tudi slikala.

Likovna pot Olge Zehaf se je začela v prelomnici njenega življenja, ko je bila jezna, razočarana in žalostna… Da bi potolažila samo sebe, je prijela za čopič, bolje rečeno za gobico, s katero slika še danes. Po nagovoru prijateljice so organizirali razstavo slik v občinski stavbi občine Dornava. Nato so sledile še samostojne razstave od Qulandije in Q centra na Ptuju, do samostojnih razstav v Avstriji, kjer preživi polovico svojega časa.

Branko Počkar iz Selnice ob Dravi se je s slikanjem pričel ukvarjati relativno v poznih letih svojega življenja. Že od vsega začetka mu je bila nekako pri srcu in v duši motivika, kjer je prisotna voda. Danes ustvarja predvsem v olju. Imel je številne skupinske in samostojne razstava, deloval je tudi v društvih, celo v domačem kraju, kjer je aktivno deloval nekaj let.
DSC_3507

Na tokratni razstavi pa predstavlja dela, kjer se je poigral z različnimi stili slikanja.

Rajko Ferk, ki je sicer organizator in upravitelj galerije Betnava pa tokrat predstavlja svoja zadnja likovna dela, v katerih išče nove poti in tudi materiale za slikanje. Če je lansko leto bilo uspešno – s 36 razstavami in v njegovi organizaciji treh mednarodnih kolonij ter sodelovanja še na dveh – bi naj letošnje preseglo slovenske meje. Trenutno je Rajkov največji projekt njegova prva knjiga aforizmov in ostalih »modrikastih« misli, ki bi naj zagledala luč v aprilu 2014, ko bo imel še lastno retrospektivno razstavo ob 10 letnici svojih likovnih del tukaj v Galeriji Kavarne Betnava v Mariboru.

Razstava pod imenom »Love is all around«, ker so jo odprli na valentinovo in na kateri si tudi pripravili pokušino vin Vinogradniške kmetije Hlade iz Šobra izpod Urbana, bo na ogled do 13. Marca.

jaz leonardo

Vabimo vas na skupinsko razstavo likovnih del iz “1. mednarodne likovne kolonije Jaz, Leonardo“. V PETEK, 21. FEBRUARJA 2014, OB 19.00 URI V MESTNI GALERIJI RIEMER V SLOVENSKIH KONJICAH, STARI TRG 15. V kulturnem programu bo nastopil Klemen Venko na harmoniki iz Glasbene šole Slovenske Konjice, program pa bo vodil Andrej Okreša.

Prva mednarodna slikarska kolonija,z naslovom “Jaz Leonardo” je bila 6. 7. in 8. decembra 2013 na Ptuju,v organizaciji zavoda Zarum – Trnje. Vodja zavoda Maria Anna Kmet in graščak gradu Fala Maximilian M. Slavič sta povabila enajst slikark, slikarjev in kiparja iz Slovenije in Hrvaške, da bi se s svojim ustvarjanjem v pogojih delavnice Leonarda da Vincija približali miselnosti, načinu dela in tehnikam velikega renesančnega mojstra Leonarda. Grof falski je umetnike gostil v hotelu Leonardo da Vinci na Ptuju in jim omogočil res enkratno doživetje. Slikarska delavnica je bila urejena v 500 let stari kleti, se pravi v prostorih, ki so bili podobni delavnici Leonarda. Pri svečah so s peresom in rdečo kredo, kasneje pa z barvami vsak skozi svojo in Leonardovo vizijo ustvarjali dela, ki se zlivajo v skupni projekt “Jaz, Leonardo”. Njihovo delo je odmevalo vse do Firenc in enega vodilnih leonardistov današnjega časa Alessandra Vezzosija, ki projekt z zanimanjem spremlja. Projekt vam bomo predstavili na razstavi , katere otvoritev bo 21. februarja 2014 v galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah, pod okriljem slovensko Srbskega kulturno humanitarnega društva Srečanje – Sretenje in v organizaciji zavoda ZARUM – Trnje.
jaz leonardo

stari papir

Društvo Ekologi brez meja s podjetjem Dinos v marcu pripravlja tretjo izvedbo akcije Star papir za novo upanje. Potekala bo med 17. marcem in 30. aprilom, in sicer v vseh vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah, k sodelovanju pa so vabljeni tudi vsa podjetja in organizacije ter vsa ostala javnost.

Polovico zbranih finančnih sredstev bodo organizatorji akcije namenili vsem prijavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki bodo zbirale star papir, del bodo podarili v dobrodelne namene, manjši del pa bo šel za druge okoljevarstvene projekte Ekologov brez meja.

Projektu se lahko pridruži vsak posameznik, in sicer tako, da podari odvečne zaloge starega in arhivskega papirja. Na ta način lahko pomagamo tudi k zmanjševanju sečnje gozdov, saj bo ves tako zbrani papir šel v reciklažo.

Da bo akcija potekala čim bolj nemoteno, se je potrebno najkasneje do 31. marca nanjo prijaviti na spletni strani http://ebm.si/p/star-papir2014/?kam=prijava.

stari papir
vir STA

report

Gosti tokratne oddaje so bili: Ivan Čerič (Shotokan karate-do Ruše), Mirko Kogelnik (Društvo za ohranitev kulturne dediščine in umetnosti), Aleksander Štucl (Magic Aleksander), Lovro Bačun in Katja Veličkovič (Športno društvo Glažuta).

1901841_212112355649858_964604749_n

1536547_212112365649857_2090654617_n

15115_212112368983190_878363285_n

1622816_212112358983191_1632171658_n

PICERIJA ÈU-ÈU

Priprave na odprtje romske restavracije Romani kafenava v Mariboru so v polnem teku. Romsko gostilno naj bi odrpli aprila, ob svetovnem dnevu Romov.

Po besedah Štefana Simončiča iz društva Epeka so že zaposlili prve ljudi, zaradi uspešnosti na več evropskih projektih pa bodo lahko dali delo še več Romom, kot so sprva načrtovali.

Pogodbo za najem prostorov nekdanje picerije Ču Ču na Taboru so podpisali sredi novembra lani in se takoj lotili obnovitvenih del. Ker niso pričakovali, da je stavba v tako slabem stanju, se je obnova malo zavlekla. Zamenjati morajo vse električne in vodovodne instalacije, prezračevanje in centralno ogrevanje.

Kljub temu da restavracija še ni nared, so ta mesec zaposlili prve štiri osebe, in sicer tri natakarje in kuharico, ki že izvajajo ponudbo catering. Projekt tako teče dalje. Slovesnost ob odprtju načrtujejo v dneh od 11. do 13. aprila.
Gre za prvo takšno restavracijo v Sloveniji in tem delu Evrope. Projekt, vreden 300.000 evrov, bo do leta 2015 financiran s sredstvi iz evropskega socialnega sklada in s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

PICERIJA ÈU-ÈU

Sprva je bila predvidena zaposlitev petih pripadnikov romske manjšine, zaradi uspešnosti še na nekaterih drugih projektih pa bodo po besedah Simončiča lahko zaposlili še več ljudi. Trenutno imajo finančno podprtih devet zaposlitev, obetajo si jih skupno najmanj 14.

Gostilna se bo nahajala na 200 kvadratnih metrih večjega zdaj zapuščenega kompleksa v t.i. Železničarski koloniji.

Spomnimo: Napoved odprtja romske gostilne je naletela na proteste skupine okoliških prebivalcev in vodstva mestne četrti Magdalena, ki so zaradi nasprotovanja novi gostinski dejavnosti na tej lokaciji tudi zbirali podpise. Simončič pravi, da po novembru s kakšnimi dodatnimi protestnimi akcijami niso bili več soočeni.

Lutkovno

V Lutkovnem gledališču Maribor bodo danes odprli družinsko kavarno. Minoritska kavarna, po svoji naravi družinski klub, ne bo namenjena le gostinski dejavnosti, temveč bodo v njej izvajali tudi predstave in delavnice za otroke. Prva v nizu bo na sporedu interaktivna predstava za najmlajše Zima v režiji Nike Bezeljak.

Minoritska kavarna pričakuje obiskovalce vseh starosti ob sobotah med 9. in 19. uro. Nudili bodo naravno pridelane dobrote manjših lokalnih pridelovalcev, združenih v zadrugi Dobrina, del kavarniškega prostora pa so preuredili v domišljije poln prostor, v katerem bodo najmlajši lahko aktivno preživljali prosti čas ob ogledu predstav, poslušanju zgodb, spoznavanju lutkovnih svetov in pripovedovanju.

Prva v seriji štirih gledaliških doživetij v Minoritski kavarni je predstava Zima, ki je na sporedu danes. Avtorica uprizoritvene predloge in režiserka je Nika Bezeljak, avtorica likovne podobe pa Nina Šulin. Igralka LGM Metka Jurc v vlogi zajčka otroke popelje skozi celostno gledališko doživetje z izbrano slovensko avtorsko in ljudsko poezijo.

V prihodnjih sobotah obiskovalce čakajo še poslušalnici radijske igre z likovnim ustvarjanjem Zakaj ima vsak fižolček bel trebušček ter Koga se strah boji, gledalnica televizijskega posnetka predstave in predstavitev zdravilnih zelišč Zelišča male čarovnice ter gledalnica in delavnica o jabolkih Sneguljčica.

Kavarno, ki se nahaja v jugozahodnem delu pritličja minoritskega samostana, so odprli tri leta po selitvi lutkovnega gledališča v obnovljene prostore na Lentu. Kmalu naj bi bila dokončana tudi izgradnja zunanjega avditorija, vzporedno pa teče še obnova sosednje minoritske cerkve, kjer bodo gradbena dela predvidoma zaključena do konca letošnjega leta.

S tem bo novo podobo dobil ves nekdanji samostanski kompleks na levem nabrežju Drave v Mariboru. Še vedno pa tam podobo kazi propadajoči Žički dvorec, za katerega občina išče kupca.

Vir: STA
Lutkovno

lokalec.si

V Benetkah se je danes uradno začel tradicionalni beneški karneval. Organizatorji pričakujejo, da bo pisani spektakel glasbe, ulične umetnosti in kulture v naslednjih dveh tednih obiskalo več sto tisoč ljudi. Številne obiskovalce pritegnejo predvsem veličastne maske in pisani kostumi, ki so stalnica beneškega karnevala.

Karneval vsak februar Benetke spremeni v prizorišče ulične umetnosti s plesnimi točkami, koncerti, razstavami, filmskimi predstavami in glasbenimi prireditvami. Med tradicionalnimi vrhunci karnevala bo 23. februarja “Polet angela”. Pri tem dogodku v angela oblečeno mlado Benečanko z vrvjo spustijo z zvonika bazilike svetega Marka na istoimenskem trgu.

Pri tem bo letos sodelovala tudi piranska princeska, ki se je lani odmevno spustila z zvonika piranske stolnice na Tartinijev trg. Glas o spustu princeske z zvonika, ki so ga lani v Piranu organizirali prvič, je očitno segel v same Benetke. Piranska princeska bo tako skupaj s Giuseppejem Tartinijem in Tartinijevo mamo na odru sredi Trga sv. Marka pričakala angela in mu nato izročila vrečko piranske soli.

Karneval, ki letos poteka pod sloganom “Fantastična narava”, se bo zaključil 4. marca.

lokalec.si
vir:STA

2826

Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor se pridružuje pozivom naslovljenih na Vlado Republike Slovenije glede uresničitve obljub oziroma Sklepa o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico (UL RS št. 53/2013).

Glede na sedanje gospodarsko stanje in ekstremno visoko brezposelnost na tem območju so v Območno obrtni podjetniški zbornici Maribor tudi sami zgroženi nad pasivnostjo in neukrepanjem tako Vlade RS kot pristojnimi ministrstvi. S tem namenom predsednici Vlade RS javno naslavljajo poziv.

Slika je simbolična

Včeraj, 14.02.2014 ob 18.17 uri, se je na Trgu Borisa Kidriča v Mariboru, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena pešca in neznani voznik rdečega osebnega avtomobila.

Morebitne priče prometne nesreče naprošajo, še posebej voznika vozila, ki je peljal iz smeri Partizanske ceste ter nudil pomoč poškodovanima pešcema, da se zaradi razjasnitve okoliščin nesreče, zglasijo na Postaji prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117 ali pokličejo na telefon 450 20 30 ali 113.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

DSC_5064

“Da bo srednja šola lažja izbira!” so mnenja v Dijaški skupnosti Maribor (DSM).

S tem namenom so letos pripravili informativni sejem, kjer so ob informativnih dneh pripravili predstavitve več kot 19 – ih mariborskih srednjih šol. V Dijaški skupnosti so namreč mnenja, da je obisk sejma bolj učinkovit, saj se na samih informativnih dneh lahko dijak udeleži predstavitve dveh ali največ treh šol. Osnovnošolci oziroma bodoči dijaki, se lahko tako na enem mestu informirajo o vseh možnostih, ki jih ponuja regija, hkrati pa lahko tudi primerjajo programe srednjih šol.

»S tem projektom želimo bodočim dijakom in dijakinjam omogočiti pametno odločitev glede izbire srednje šole, ob tem pa promovirati tudi našo dijaško skupnost, ki jih bo spremljala skozi celotno obdobje šolanja,« dodaja Rene Dopler, predstavnik DSM.

DSC_5065

DSC_3174

Vabljeni na otvoritev velike likovne razstave »Love is all around«, ki bo v petek,14. februarja 2014, ob 20.00 uri v galeriji Kavarne Betnava v Hotelu Betnava v Mariboru.

Svoja likovna dela bodo predstavili: Rajko Ferk, Branko Počkar, Olga Zehaf in Ana Jud.
Dogodek bo vodil Andrej Okreša.

DSC_3175

Mom (2)

Na mariborski občini so danes predstavili glavne poudarke letošnjega proračuna pred drugim branjem v mestnem svetu. Proračun je težak 119 milijonov evrov, zadolžitev občine pa se je zvišala iz 6,5 na 8 milijonov evrov. Glavni poudarek proračuna, je po besedah mariborskega župana dr. Andreja Fištravca, na sociali in investicijah, proračun pa je označil za investicijsko naravnanega. saj bodo pomagali lokalnemu gospodarstvu.
Mom (2)
Kot so povedali predstavniki občine, je načrtovanih 7% več denarja za socialo, v primerjavi s proračunom 2013. Več denarja naj bi dobili še področja komunale, prometa in okolja (1,5 milijona evrov), področje turizma (Javni zavod za turizem Maribor Pohorje 200.000 več) in medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanja narave ter na že omenjeni sociali. Na slednjem področju bodo med drugim povečali sredstva za potrebe letovanja otrok, rdečega križa, Varne hiše in Materinskega doma.

Manj denarja naj bi dobil kabinet župana (32.000 evrov manj) in sekretariat za splošne zadeve (100.000 evrov manj).
Mom (1)
Med prihodki računajo na denar med drugim od prodaje stavbnih zemljišč in od prodaje delnic Veolie.
Med investicijami so omenili gradnjo zdravstvenega doma Tezno, novogradnjo vrtca Studenci – enote Pekre, izgradnjo kanalizacije v spodnjem Limbušu, vodovod na Jelovcu in na podaljšku od Trubarjeve ulice v Mariboru do Brigadirja in nadaljevanje obnove cestišča na Ulici pariške komune do dvorane Tabor. Ob tem bodo nadaljevali z energetsko sanacijo šol in vrtcev, letos jih načrtovanih šest, kupili pa bodo tudi 16 avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Investicij za obnovo Hladilnice in Lubadarja na območju Pekarne letos v proračunu ni, se pa bodo prijavili na razpise, ki bodo na voljo v prihodnosti.

Občina bo tudi dokapitalizirala Dom pod gorco v višini 2 milijonov evrov, vendar naj bi se o tem še pogajali z Novo KBM, kot je pojasnil direktor mestne uprave Marko Žula.

Župan je ob tem dejal, da novega avtomobila za potrebe županstva ne bodo kupili. Denar naj bi po besedah Fištravca prerazporedili za potrebe prostovoljnih gasilskih društev.

Novo vozilo je sicer bilo zapisano v prvem branju proračuna, vendar naj bi prišlo do »napake«, zaradi česar je vodstvo občine z mesta Urada za finance in proračun zamenjalo direktorico Marijo Kaučič. Slednja sicer po besedah župana ostaja v omenjenem uradu, a ne več na vodstveni poziciji. Nova direktorica je postala Branka Atelšek.

Slika je simbolična

Zimske počitnice se bližajo in pri ZPM Maribor je že vse pripravljeno za ustvarjalno druženje otrok in mladih, prostovoljcev in mentorjev, pa tudi staršev, babic in dedkov. Med 24. in 28. februarjem 2014 bomo izdelovali pustne maske, pležuhe, majevske pečate, se naučili pozdraviti po špansko, tudi plesali bomo in spoznali delček japonske kulture. Družili se bomo na drsanju, pri igranju košarke, se naučili nekaj elementov brazilske borilne veščine, tekmovali v japonskem mečevanju in dirkali s pležuhi na Pohorju. Seveda ne bo manjkal niti sredin izlet, tokrat v Ljubljano, kjer bomo oblečeni v rimske vojake pred barbari ubranili 2000 let staro Emono.

DELAVNICE

Likovne delavnice: PUSTNE MASKE
- od ponedeljka do petka, 24. – 28. 2., od 8. do 16. ure

Ker se bliža veseli in nagajivi pust, bomo na zimskih ustvarjalnih delavnicah izdelovali pustne maske – klasične, domišljijske, živalske in še kakšne, tudi japonske …

Modelarska delavnica: IZDELAJMO SI SVOJ PLEŽUH!
- od ponedeljka do četrtka, 24. – 27. 2., od 8. do 12. ure

S seboj prinesimo staro smučko in dovolj vztrajnosti, da bo nastalo pravo starodobno snežno vozilo. Priložnost, da ga preizkusimo pa bo v petek na »dirki s pležuhi«.

Jezikovna delavnica: HABLANDO ESPAÑOL?
- v ponedeljek in torek, 24. in 25. 2., ob 9. uri

Govoriš špansko? Še ne? Zdaj je priložnost. Theo Karoumenos iz zavoda Zlati Hrček nas bo na njemu poseben način naučil nekaj osnovnih besednih zvez španščine, ki jo govori kar 500 milijonov ljudi in je tako drugi najbolj razširjeni jezik na svetu.

Delavnica izdelovanja pečatov: MAJEVSKI PEČATI
- v ponedeljek in torek, 24. in 25. 2., od 11. uri

Seznanili se bomo z dvajsetimi pečati majevskega koledarja (Maji so starodavno srednjeameriško ljudstvo), spoznali njihove značilnosti in iz svojega datuma rojstva izračunati ter narisali svoj pečat. Delavnico izvaja Natalija Resnik Gavez.

Plesna delavnica: OD VAJE DO PREDSTAVE
- od srede do petka, 26. – 28. 2., ob 11. uri

Kulturno umetniško društvo Komorebi vabi otroke stare med 7 in 14 let, da se pridružijo plesni delavnici, na kateri se bomo posvečali raziskovanju giba in »plesnosti« skozi igro, improvizacijo in koreografije, ki bodo vključene v predstavo (premiera je predvidena spomladi) na temo legendarne ameriške plesalke Isadore Duncan. Delavnico vodi Andrea Birmanac.

POTEPANJE

Zimski sredin izlet: RIMSKA EMONA
- sreda, 26. 2., ob 8. uri, zbirno mesto v pritličju DUM-a

V Narodnem muzeju v Ljubljani se bomo preobrazili v rimsko vojsko in se odpravili na vojaški pohod. Barbari se že zbirajo in 2000 let staro rimsko Emono je za vsako ceno treba ubraniti! Po bojih se bo prilegla sprostitev v termah Atlantis. Malica iz nahrbtnika. Predhodna prijava in doplačilo 24 EUR. Povratek ob 18.00 uri.

PISAN JE SVET – SPOZNAVAMO DRUGE KULTURE

JAPONSKA: MEČEVANJE, TRADICIONALNE MASKE IN ANIME
- od ponedeljka do petka, 24. – 28. 2., ob 9. uri

Precizna kontrola japonskega meča – katane je bila cenjena in zahtevna vrlina samurajev. Nekaj spretnosti iaida – japonske veščine mečevanja nas bodo naučili mladi samuraji iz Kluba japonskega mečevanja Maribor.
Po razgibavanju z japonskim mečem bomo z Denisom Podajem na gledališki delavnici pripravili predstavo v stilu anime – japonske risanke. Predstava bo govorila o malem samuraju, ki je rešil svojega brata. Uprizorili jo bomo na anime dogodku CHIBI MAKKON, ki jo bo v Domu ustvarjalnosti mladih v soboto, 22. marca 2014, pripravila ekipa ljubiteljev japonske kulture Makkon.
V japonskem duhu bo potekala tudi ena od likovnih delavnic, na kateri bomo izdelovali tradicionalne japonske maske, ki jih v gledališču in na festivalih Japonci uporabljajo že stoletja.

ZABAVNO ŠPORTANJE

DRSANJE SREDI MESTA
- ponedeljek in torek, 24. in 25. 2., ob 9. uri, zbirno mesto v DUM-u

Drsališče sredi mesta ni samo drsališče, temveč tudi atraktiven “oder” dogajanja, družabno zbirališče in prostor, kjer se družita šport in zabava. V sodelovanju s Športnimi objekti Maribor.

IGRIVA KOŠARKA
- torek in četrtek, 25. in 27. 2., ob 9.30 uri, zbirno mesto v DUM-u

Projekt Igrive košarke že vrsto let navdušuje otroke po celi Sloveniji. Tokrat bodo animatorji, v družbi priljubljenega Lipka obiskali tudi nas in metali bomo na koš, da se bo kadilo. Potrebujemo športno opremo, za vse ostalo in celo manjše presenečenje bo poskrbela Košarkarska zveza Slovenije.

BRAZILSKA VEŠČINA CAPOEIRA
- sreda, 26. 2., ob 11.00 uri
Kako združiti sprostitev, rekreacijo, ples, glasbo, akrobacije, petje, igranje inštrumentov? Vse to in še več združuje Capoeira, zanimiva brazilska veščina, ki nam jo bo predstavilo Športno in kulturno društvo Capoeira Slovenija.

DIRKA S PLEŽUHI
- petek, 28. 2., ob 9.30 uri, zbirno mesto pri sp. postaji Vzpenjače

Pležuh je staro zimsko prevozno sredstvo, s katerim so se včasih vozili s hribov v dolino, danes pa nam služi predvsem za zabavo na snegu. Preizkusili bomo tiste, ki smo jih izdelali v modelarski delavnici, ostale pa bo priskrbelo Hoduljarsko društvo Maribor.

Vse dejavnosti potekajo, če ni drugače navedeno, v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor (DUM, Razlagova 16) in so brezplačne, razen sredinega izleta, kjer je potrebno doplačilo. Primerne so za otroke od 6. leta naprej, razen izdelovanje pležuhov, ki je primerna za mlade od 12. leta.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Toplo januarsko vreme in februarska naravna nesreča z žledom, ledom in poledico sta negativno vplivala tudi na slovenski turizem. Turistična zasedenost v Mariboru je le 10-odstotna, v Kranjski Gori pa ocenjujejo, da bo izpad zaradi vremenskih nevšečnosti okoli dva milijona evrov. Turistični ponudniki upajo, da bodo prihodnji tedni uspešnejši.

Na Javni agenciji RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit) ocene škode za celotni slovenski turizem še pripravljajo, za posamezne turistične destinacije pa so podatki že znani.

V Lokalni turistični organizaciji (LTO) Kranjska Gora izpad prihodkov zaradi zelenega januarja in dežja ocenjujejo na dva milijona evrov. Najbolj prizadete so bile žičnice, medtem ko so hoteli so zabeležili za deset odstotkov nižjo zasedenost.

Največji izpad, kar 40-odstotni, so zabeležili mali oddajalci nastanitvenih kapacitet v Kranjski Gori, negativne posledice manjšega turističnega obiska pa so občutili tudi ponudniki gostinskih storitev in trgovine. Po besedah direktorice LTO Kranjska Gora Mirjam Žerjav bodo natančnejši podatki znani, ko bodo znani podatki o prihodih in nočitvah.

Na mariborskem koncu so strateško načeloma dobro pripravljeni na prilagoditev ponudbe v primeru zelene zime, a je kljub temu trenutno zasedenost izjemno majhna. Po podatkih Zavoda za turizem Maribor, ki je zbral podatke 19 turističnih ponudnikov, je zasedenost le 10-odstotna.

Pri večini je ključni vzrok za nizko zasedenost odpoved oz. prestavitev terminov pomanjkanje snega ter neugodne vremenske razmere v zadnjih dveh tednih.

Napovedi za drugo polovico februarja in do konca marca so na Mariborskem Pohorju zelo dobre, so optimistični v mariborskem turističnem zavodu.

Ob tem napovedujejo, da bodo morali v prihodnje zimske pakete v primerih zelene zime konkretneje dopolniti z drugimi aktivnostmi, kot so pohodništvo, kolesarjenje, adrenalinski športi in zdraviliški turizem. Hkrati lahko ti produkti služijo tudi kot obogatitev ponudbe za smučarje v času, ko je sneg na voljo, ugotavljajo v Zavodu za turizem Maribor.

Po besedah direktorice Zavoda za turizem Maribor Janje Viher bodo natančni podatki o izpadu prihodka zaradi vremenskih razmer pripravili do konca marca oziroma srede aprila.

“Poročilo bomo posredovali pristojnim organom in institucijam, saj je to ne le lokalni in regionalni problem, ampak dejansko nacionalni izziv, kako naprej. V tem trenutku je namreč po našem mnenju in njihovem prav tako preuranjeno govoriti, saj še vendar pričakujemo kaj ‘normalnih’ zimskih dni,” še pravi Viherjeva.

V Združenju slovenskih žičničarjev ugotavljajo, da so bile za upravljalce razmere od 15. decembra 2013 do prejšnjega tedna katastrofalne. Ob tem dodajajo, da so snežne razmere zdaj ugodne in da so slovenska smučišča dobro pripravljena na zimske šolske počitnice.

Vsi večji smučarski centri, vključno s Cerknim, ki je bilo v žledni ujmi po ocenah verjetno najbolj prizadeto,
so sicer od tega tedna odprti.

V Ljubljani ne zaznavajo upada števila turistov in nočitev, temveč beležijo rast, so sporočili iz Turizma Ljubljana.

Za obmorske turistične destinacije so zimski meseci najnižji del sezone. Na območju Pirana in Portoroža je odprta tretjina vseh hotelov, so sporočili iz Turističnega združenja Portorož. Ob tem dodajajo, da bi težko govorili o kakšni omembe vredni škodi zaradi nedavnih vremenskih razmer.

Vir: STA

Občinski informator

Tokrat v oddaji Občinski informator:

- kako so nastale CICI delavnice
- mariborski župan sprejel ŽTK MB
- Prešernov dan obeležili tudi na Muti
- literarni večer z Renejem Doplerjem
- “Bistriške umetnice”
- 19. seja občinskega sveta Občine Ruše

- 25. seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi
- ŠPORT: tekmovanje osnovnošolcev v katah in borbah

Občinski informator

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Financiranje volilne kampanje bo na tokratnih volitvah v Evropski parlament prvič potekalo po spremenjenih, zaostrenih pravilih, ki jih je DZ sprejel lani. Stranke sicer večinoma napovedujejo skromno volilno kampanjo, ki jo nameravajo v glavnem financirati z lastnimi sredstvi.

Za financiranje volilne kampanje za volitve v Evropski parlament se smiselno uporablja zakon o financiranju volilne in referendumske kampanje s to razliko, da lahko stranke na evropskih volitvah sredstva pridobivajo tudi iz prispevkov državljanov drugih članic EU.

Zakon določa, da donacije fizičnih oseb ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Sloveniji po podatkih statističnega urada za preteklo leto (ta je lani znašala dobrih 1500 evrov). Pri tem lahko gotovinski denarni prispevek znaša največ 50 evrov, medtem ko morajo biti višji prispevki vplačani preko bank, hranilnic ipd.

Kot prispevek za volilno kampanjo se poleg denarnega prispevka šteje vsak nedenarni prispevek, brezplačna storitev in prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev ali prodaja blaga organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki slednjega postavljajo v ugodnejši položaj kot druge koristnike storitev oziroma kupce blaga. Se pa kot prispevek za volilno kampanjo ne šteje delo, ki ga za organizatorja volilne kampanje opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.

Organizator lahko za volilno kampanje najame posojilo, to pa mora biti odobreno pod enakimi pogoji kot veljajo za vse ostale. Pri tem mora zadnji obrok posojila zapasti pred 30. dnem pred oddajo poročila o financiranju volilne kampanje.

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki ne smejo financirati volilne kampanje, lahko pa jo pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.

Za financiranje volilne kampanje je treba odpreti poseben račun

Če je organizator volilne kampanje politična stranka, lahko ta na poseben račun, odprt za potrebe volilne kampanje, sredstva prenese s svojega transakcijskega računa, vendar največ v višini predpisanih stroškov volilne kampanje za volitve v Evropski parlament, ki ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.

Prispevke, ki so organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s zakonom, je dolžan organizator volilne kampanje najpozneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene.

Omenjeni poseben transakcijski račun mora organizator volilne kampanje odpreti najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja, pri njem pa mora biti označeno, da gre za račun “za volilno kampanjo”. V vsakem primeru mora račun odpreti, preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.

Na omenjenem računu mora zbirati vse sredstva za volilno kampanjo, prav tako mora z njega plačevati vse stroške zanjo. Račun mora zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.

Najpozneje v 15 dneh po zaprtju računa mora organizator volilne kampanje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti tudi poročilo o financiranju volilne kampanje.

Uspešnejši organizatorji volilne kampanje imajo pravico do povračila stroškov

Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v Evropskem parlamentu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.

Pravico do povračila dela stroškov imajo tudi tisti organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj dva odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi, in sicer v višini 0,17 evra za dobljeni glas.

Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje, dokončno revizijsko poročilo pa pošlje DZ.

Organizatorju volilne kampanje, ki za več kot deset odstotkov prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se delno povračilo zmanjša za polovico, pravico do delnega povračila pa izgubi, če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.

Če za več kot deset odstotkov dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači stranka, se ji za čas enega leta za polovico zmanjšajo sredstva, ki se ji izplačujejo iz proračuna na podlagi zakona, ki ureja financiranje strank. Stranka pa lahko pravico do financiranja tudi izgubi, in sicer če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.

Stranke napovedujejo skromno volilno kampanjo

V vseh strankah, iz katerih so poslali odgovore na vprašanja STA, poudarjajo, da načrtujejo skromno oziroma nizkoproračunsko kampanjo, ki jo nameravajo financirati večinoma iz lastnih sredstev, računajo pa tudi na donacije posameznikov.

V PS si namesto z visokimi oglaševalskimi stroški želijo podporo pridobiti predvsem s kandidati, v SD pa stavijo na neposreden stik z ljudmi in solidarnostna dejanja.

Na delo na terenu in neposreden stik z volivci stavijo tudi v NSi in SLS. V DL izpostavljajo tudi vsebinsko inovativnost.

V DeSUS na evropskih volitvah ne bodo nastopili, zato stroškov s kampanjo ne bodo imeli, bodo pa podprli kandidaturo Iva Vajgla.

Odgovor SDS STA še čaka.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

DSC_4983

Energetska agencija za Podravje je občinam, ki aktivno delujejo na področju trajnostne energije, ob današnjem srečanju županov s tega konca, podelila prve energetske izkaznice. Prejeli so jih župani Mestne občine Maribor ter občin Miklavž na Dravskem polju, Ruše in Poljčane.

Namen današnjega srečanja županov je bil sicer razprava o novostih, težavah in izzivih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo občine na področju trajnostne in učinkovite rabe energije, ter uvajanju obnovljivih virov energije.

Srečanja so se udeležili tudi predstavniki sektorja za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE) pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Predstavnikom lokalnih skupnosti so predstavili okvirje energetske politike z novim energetskim zakonom, smernice nove finančne perspektive na področju trajnostne energije in projekt pridobivanja energetskih izkaznic.

Energetska agencija za Podravje deluje že osmo leto in občinam nudi celovito energetsko upravljanje ter pomaga pri izvajanju zakonodajnih nalog in načrtovanju energetskega razvoja. Z omenjenimi aktivnostmi skrbi, da občine lahko sledijo tako okoljskim ciljem kot finančnim prihrankom, s tem pa postaja energija priložnost na poti uspešnega gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti in regije.

Omenjeno agencijo za svetovanje pri okoljevarstvu v regiji je skupaj z Mestno občino Maribor ustanovilo še 17 sosednjih ter bližnjih občin, in sicer Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Šentilj, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih Goricah.

Vir: STA

DSC_4971

Dopolnjeno danes, 12.2.2014 ob 17:47

Za naš portal pa so spregovorili tudi direktorica Energetske agencije za Podravje dr. Vlasta Krmelj, župan MOM -a dr. Andrej Fištravec in župan Občine Ruše Uroš Štanc.

Krmeljeva je tokrat med drugim poudarila: “Danes smo županom podelili energetske izkaznice za njihove javne objekte, predvsem občinam, ki aktivno delujejo na področju energetskega upravljanja. Kot izhaja iz zakonodaje je tovrstna merjena energetska izkaznica, ki jo imajo javne ustanove (občinske, vrtci in šole) in že izvajajo energetsko knjigovodstvo oz. spremljajo svojo rabo energije, izdelava le – te hitra in cenovno ugodna.”

Mestna občina Maribor je danes simbolično prevzela še dve energetski izkaznici. “Danes smo simbolično prevzeli dve energetski izkaznici, sicer jih imamo že več kot 100, prav tako pa jih je še približno toliko v izdelavi za javne objekte. Pomembno je, da vemo koliko posamezni objekt (vrtec ali šola) porabi energije ter, da vemo kateri ukrepi so pomembni, da se poraba energije zmanjša, kar je osnova za varčevanje na področju energetske oskrbe stavb. Upam, da bomo tudi uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo stavb ali pa, da bomo morda v sodelovanju z mestom Graz prišli do tehnologije, ki bi zagotovila energetsko neodvistnost posamezne stavbe” dodaja dr. Andrej Fištravec.

Prav tako je zraven že omenjene občine in občin Poljčane ter Miklavž na Dravskem Polju energetsko izkaznico pridobila tudi Občina Ruše. Župan Uroš Štanc je podal svoje videnje: “Danes smo pridobili energetsko izkaznico za Občino ter za Osnovno šolo, kjer bo potrebno narediti velike korake, saj sta zgradbi dotrajani. Upamo, da bomo s pomočjo izkaznice lahko našli “pravo smer”, in bi tako privarčevali od 50% – 60% v nasprotju temu strošku, ki je potreben danes za energetsko vzdrževanje obeh stavb.

plakat

Akademija za glasbo Ljubljana in Konservatorij za glasbo in balet Maribor vabita na recital uspešnega nekdanjega dijaka Konservatorija za glasbo in balet Maribor, sedanjega diplomanta prve Bolonjske stopnje- tretjega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, pod mentorstvom uspešnega in priznanega profesorja Antona Grčarja. Številne najvišje nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih (kar 7x po 100 točk), dokazujejo da si Rušan, ki še ni star 20 let utira pot med uspešne glasbenike – trobentarje.

Vabljeni na recital, v četrtek, 20.2.2014 ob 17 uri v dvorano Konservatorija za glasbo in balet Maribor.

plakat

IMG_4148_maribor_mladinska_ulica_osnovna_sola_bojan_ilicha_big

Na tem mestu lahko preverite ali je OŠ katero obiskuje vaš malček med 100 najbolje ocenjenih šol v Sloveniji na podlagi nacionalnega preverjanja znanja, ki se izvaja v Sloveniji ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole . Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”.

šole1-1

šole 2-1

Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”, več si lahko preberete na www.almamater.si

Tina Maze, FIS Alpine Ski World Cup, Semmering 2010

Alpska smučarka Tina Maze si je na olimpijskem smuku v Sočiju danes razdelila prvo mesto s Švicarko Dominique Gisin in tako Sloveniji prinesla prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Bron si je prismučala Švicarka Lara Gut, ki je zaostala desetinko sekunde.Po nesrečnem četrtem mestu v superkombinaciji, je danes naša najboljša smučarka imela več sreče in predvsem znanja saj je znala skozi celotno progo stopnjevati tempo in ritem vožnje in tako osvojila zgodovinsko zlato kolajno za Slovenijo.

Na smuku sta nastopili še dve slovenski predstavnici, Ilka Štuhec je bila deseta z 1,08 sekunde zaostanka, Maruša Ferk pa 18., zaostala je 1,67 sekunde.

Portret Tine Maze
Soči, 12. februarja (STA) – Portret alpske smučarke Tine Maze.

* TINA MAZE

- rojena: 2. maja 1983
- kraj bivanja: Črna na Koroškem
- višina: 171 cm
- teža: 68 kg
- poklic: študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, zaposlena v policiji
- hobiji: odbojka, nogomet, igranje klavirja
- klub: SK Črna TAB
- trener: Mauro Pini
- vodja ekipe: Andrea Massi

- največji uspehi:

- OI:
1. mesto, Soči 2014, smuk
2. mesto, Vancouver 2010, veleslalom
2. mesto, Vancouver 2010, superveleslalom
4. mesto, Soči 2014, superkombinacija
5. mesto, Vancouver 2010, superkombinacija
12. mesto, Salt Lake City 2002, veleslalom
12. mesto, Torino 2006, veleslalom

- SP:
1. mesto, Schladming 2013, superveleslalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, veleslalom
2. mesto, Schladming 2013, superkombinacija
2. mesto, Schladming 2013, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, superkombinacija
2. mesto, Val d’Isere 2009, veleslalom
5. mesto, Schladming, slalom
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, smuk
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, slalom
5. mesto, Val d’Isere 2009, superveleslalom
5. mesto, St. Moritz 2003, veleslalom
6. mesto, Bormio 2005, superveleslalom
7. mesto, Schladming, smuk
10. mesto, Bormio 2005, kombinacija
10. mesto, Aare 2007, ekipna tekma
11. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
14. mesto, Val d’Isere, smuk
14. mesto, Aare 2007, superveleslalom
16. mesto, St. Anton 2001, slalom

- svetovni pokal:
- 2013/14:
1. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, Val d’Isere, smuk
3. mesto, St. Moritz, veleslalom
3. mesto, Levi, slalom
5. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
6. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, superkombinacija
6. mesto, Lake Louise, smuk 1
6. mesto, Lake Louise, smuk 2
6. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk

- 2012/13, veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu, prva mesta v veleslalomskem, superveleslalomskem in superkombinacijskem seštevku, drugi mesti v slalomu in smuku
1. mesto, Lenzerheide, veleslalom
1. mesto, Ofterschang, slalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen, smuk
1. mesto, Meribel, superkombinacija
1. mesto, Maribor, slalom
1. mesto, St. Anton, superveleslalom
1. mesto, Courchevel, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, superkombinacija
1. mesto, Aspen, veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, Ofterschwang, veleslalom
2. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
2. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, München, paralelna tekma
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
2. mesto, Semmering, veleslalom
3. mesto, Lenzerheide, slalom
3. mesto, Aspen, slalom
3. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
3. mesto, Aare, slalom
3. mesto, Aare, veleslalom,
3. mesto, Semmering, slalom
4. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
4. mesto, Meribel, smuk
4. mesto, St. Anton, smuk
4. mesto, Levi, slalom
4. mesto, Lake Louise, superveleslalom
5. mesto, Flachau, slalom
5. mesto, Moskva, paralelna tekma
10. mesto, Lake Louise, smuk

- 2011/2012
skupno 2. mesto, 2. mesto superkombinacija, 3. slalom, 4. superveleslalom, 5. veleslalom, 9. smuk,
2. mesto, superveleslalom, Bad Kleinkirchheim
2. mesto, slalom, Lienz
2. mesto, slalom, Zagreb
2. mesto, veleslalom, Soldeu
2. mesto, superkombinacija, St. Moritz
2. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, slalom, Flachau
3. mesto, superveleslalom, Cortina d’Ampezzo
3. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, smuk, Schladming
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, superveleslalom, Bansko
4. mesto, slalom, Kranjska Gora
5. mesto, veleslalom, Kranjska Gora
5. mesto, slalom, Courchevel
5. mesto, paralelni slalom, Moskva
5. mesto, superkombinacija, St. Moritz
6. mesto, veleslalom; Are
7. mesto, veleslalom, Aspen
7. mesto, superveleslalom, Schladming
8. mesto, slalom, Are

- 2010/2011:
skupno 3. mesto, 2. superkombinacija, 6. mesto veleslalom, 7. slalom, 8. smuk,
1. mesto, slalom, Lenzerheide
1. mesto, superkombinacija, Trbiž
2. mesto, paralelni slalom, München
2. mesto, smuk, Aare
2. mesto, superkombinacija, Aare
3. mesto, slalom, Špindleruv Mlin
3. mesto, slalom, Courchevel
3. mesto, veleslalom, St. Moritz
6. mesto, veleslalom, Semmering
6. mesto, veleslalom, Sölden
7. mesto, smuk, Lake Louise
8. mesto, superkombinacija, Val d Isere
9. mesto, slalom, Levi,
10. mesto, slalom, Aspen

- 2008/2009:
skupno 6. mesto, 3. veleslalom, 6. smuk, 7. superveleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Bansko, smuk
3. mesto, Bansko, superveleslalom
3. mesto, Trbiž, superveleslalom
4. mesto, Ofterschwang, veleslalom
6. mesto, Bansko, smuk
8. mesto, Lake Louise, superveleslalom
9. mesto, La Molina, veleslalom
9. mesto, Lake Louise, smuk
10. mesto, St. Moritz, superveleslalom
10. mesto, Aspen, veleslalom
10. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, smuk

- 2007/2008:
skupno 28. mesto
1. mesto, St. Moritz, smuk
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom

- 2006/2007:
- skupno 30. mesto
5. mesto, San Sicario, superveleslalom
5. mesto, Trbiž, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, veleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom

- 2005/2006:
skupno 14. mesto, 7. slalom, 7. veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
3. mesto, Lienz, veleslalom
6. mesto, Bad Kleinkircheim, superveleslalom
8. mesto, Aspen, veleslalom
9. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom

- 2004/2005:
skupno 10. mesto, 4. veleslalom, 7. superkombinacija
1. mesto, St. Caterina, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
3. mesto, Altenmarkt, superveleslalom
3. mesto, San Sicario, superveleslalom
6. mesto, St. Moritz, superveleslalom

- 2003/04:
2. mesto, Zeiesel, 2003/04, veleslalom
4. mesto, Sölden, 2003/04, veleslalom
9. mesto, Lienz, 2003/04, veleslalom

- 2002/03:
1. mesto, Sölden, 2002/03, veleslalom

- 2001/02:
2. mesto, Maribor, 2001/02, veleslalom
7. mesto, Val d’Isere, 2001/02, veleslalom
8. mesto, Cortina d’Ampezzo, 2001/02, veleslalom
10. mesto, Maribor, 2000/01, veleslalom
Tina Maze, FIS Alpine Ski World Cup, Semmering 2010

vir STA
foto: Wikipedia

dsc05114

Predsednik republike Borut Pahor bo danes podpisal odlok o razpisu volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Z njim bo določil datum volitev, ki bodo skoraj zagotovo 25. maja, pa tudi dan, ko bodo začela teči volilna opravila. Ob podpisu odloka bo predsednik Pahor podal tudi izjavo za medije.

Glede na to, da so organi EU določili, da morajo države članice volitve v Evropski parlament izvesti med 22. in 25. majem letos, je glede na dosedanjo prakso 25. maj edini dan, ko lahko v Sloveniji izpeljemo omenjene volitve. Teoretično bi sicer predsednik lahko odločil, da bodo volitve potekale v soboto, 24. maja, ki je dela prost dan, a to ni prav verjetno.

Odlok o razpisu volitev bo moral biti objavljen še v uradnem listu. Priprave na volitve pa so se že začele. Tako v strankah že potekajo postopki za oblikovanje kandidatnih list.

V Sloveniji bodo tokrat volitve v Evropski parlament potekale tretjič. Volivke in volivci pa bodo izbirali osem poslank oz. poslancev, ki bodo slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu v novem petletnem mandatu.

dsc05114
vir:STA

na-glas

Tokrat v oddaji Na glas o posledicah žledu: – Aleš Cilinger (poveljnik poklicnih gasilcev Maribor), Damijan Šteger (poveljnik gasilske zveze Ruše), Jure Jordan (Elektro Celje), Boris Visočnik (Zavarovalnica Maribor).

1553331_648867688493726_28800980_o

trg-1-600x450

Umestitev nove Umetnostne galerije Maribor (UGM) v stavbo na Trgu Leona Štuklja je trenutno najboljša možnost za rešitev prostorske stiske galerije in bo imela tudi številne pozitivne učinke na razvoj mesta, so se strinjali udeleženci (Direktorica UGM Breda Kolar Sluga, nekdanji programski direktor EPK Maribor 2012 Mitja Čander, ravnatelj II. Gimnazije Maribor Ivan Lorenčič in arhitekt Uroš Razpet) današnje razprave v organizaciji UGM. Na občini po drugi strani še vedno vztrajajo pri obstoječi lokaciji UGM.

Stavba na pred kratkim prenovljenem Trgu Leona Štuklja v središču Maribora, ki jo je leta 1970 načrtoval arhitekt Vlado Emeršič, je bila zgrajena za potrebe Službe družbenega knjigovodstva (SDK), danes pa je v njej Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

V miselnosti Mariborčanov velja za eno grših stavb v mestu, z umestitvijo UGM vanjo pa bi po besedah arhitekta Uroša Razpeta lahko ta “grdi raček” postal živ, privlačen prostor, saj ima dovolj velike prostore tako za razstavne eksponate kot spremljevalne prireditve. Obenem bi popestril ponudbo in podobo celotnega trga, ki ga trenutno obkrožajo le poslovne stavbe.

Po mnenju ravnatelja II. gimnazije Maribor Ivana Lorenčiča takšni projekti prinesejo mestu prepoznavnost in večjo identifikacijo meščanov z njim, kar ima dolgoročno tudi ekonomske koristi. “Kultura, umetnost ni le nebuloza vznemirljivih posameznikov, ampak je zelo resna tržna niša,” je dodala dramska igralka Nataša Matjašec Rošker.

Po besedah novinarja Petra Raka je umestitev nove UGM v stavbo Ajpesa trenutno edina možnost, da galerija v doglednem času dobi nove prostore. S tem se strinja tudi direktorica UGM Breda Kolar Sluga, ki je prepričana, da bodo lahko tudi ob zaostrenih pogojih v novi finančni perspektivi EU dobili evropska sredstva. A za to potrebujejo podporo mesta in države, je dodala.

UGM čaka na nove prostore že več desetletij in v tem času so bile v igri različne lokacije. Po propadli ideji o umestitvi nove UGM v načrtovano, a nikoli zgrajeno kulturno središče Maks na Studencih se občina zavzema za obnovo obstoječih prostorov galerije na Strossmayerjevi ulici, vodstvo UGM pa pogleduje po stavbi Ajpesa, ki je v državni lasti.

Kot so danes sporočili z občine, je prostorska preverba obstoječe lokacije pokazala, “da je prostorska umestitev programa na lokacijo zgolj iz vidika kapacitete le-te mogoča, vendar vsi nadaljnji postopki niso izvedljivi brez predhodne spremembe ključnih omejitvenih faktorjev”.

Te ugotovitve so ta teden predstavili predstavnikom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki glede umestitve programa v obstoječi prostor po navedbah z občine niso videli nepremostljivih neskladij z njihovimi strokovnimi smernicami. Poudarili so, da ima območje specifike glede zaščite, da pa so pripravljeni sprejeti kompromise, če bodo nanje pristali tudi drugi udeleženci. “Predstavniki ZVKDS razloga za opustitev umestitve programa UGM z vidika omejitev ZVKDS na obstoječi lokaciji ne vidijo,” so še poudarili na občini.

trg-1-600x450
Vir:STA

obvestilo_zelena

Samostojni visokošolski zavod Alma Mater Europea, ki s sedežem v Mariboru brez sofinanciranja programov s strani države deluje od leta 2007, je doslej dal dve generaciji skoraj sto diplomantov. Kot je povedal prvi mož zavoda Ludvik Toplak, imajo trenutno vpisanih več kot 900 študentov, ponašajo pa se z najvišjo stopnjo zaposljivosti v Sloveniji.

Mariborska zasebna fakulteta že v naslednjem študijskem letu pričakuje tudi prve magistre in doktorje znanosti, sicer pa trenutno svoje programe poleg Maribora izvaja še v Ljubljani, Murski Soboti in na Ptuju.

Študentom trenutno nudijo bolonjski dodiplomski študij fizioterapije, zdravstvene nege, socialne gerontologije ter upravljanja in vodenja poslovnih sistemov, magistrski študij evropskih poslovnih študij ter arhivistike in dokumentologije ter magistrski in doktorski študij socialne gerontologije.

Največje zanimanje vlada za študij fizioterapije, ki je deficitaren, na ljubljanski univerzi pa ga je zaradi visoko postavljenih zahtev zelo težko vpisati, zato so na Almi mater Europei prepričani, da bi ga morala plačati država iz javnih sredstev. Na fakulteti si zato zelo prizadevajo, da bi prišli do koncesije, saj menijo, da država diskriminacije, zlasti na severovzhodu države, ne bo mogla več dolgo podpirati. Njihov študija tega programa stane 3900 evrov, v povprečju pa so cene polovico nižje, kot jih država plačuje za državne programe.

Zavod je sicer v zadnjem letu v celoti prenovil e-učno okolje. Študentom je tako omogočen študij na daljavo, saj se predavanja v celoti snemajo, študenti jih lahko večkrat spremljajo od doma in se aktivno vključujejo v dogajanje v predavalnici. Študij na daljavo bo tudi v prihodnje ena od pomembnih razvojnih točk, s katero želijo po Toplakovih besedah nadgraditi delovanje.

Z letošnjim letom je pod okrilje Alme mater Europee stopil še Inštitut humanističnih študij ISH iz Ljubljane, ki je v zadnjih dveh desetletjih izobrazil vrsto humanistov, zdaj pa bodo skupaj nadaljevali poslanstvo na področju humanistike in antropologije. Na ISH je doslej magistriralo in doktoriralo preko 160 študentov, še letos bodo dobili predvidoma deset novih doktorjev znanosti.

Kot je še povedal Toplak, bodo tudi v prihodnje nadaljevali prizadevanja za enakopraven status slovenskih visokošolskih ustanov, kjer bi po njegovem morala šteti samo kakovost, relevantnost in racionalizacija.

“Kakovost se potrdi v odprti konkurenci, relevantnost v zaposljivosti, racionalizacija pa naj upošteva širše socialno okolje in zlasti interes študentov. Prizadevali si bomo, da imajo tudi študenti Pomurja pravico do brezplačnega študija,” je dejal Toplak.

Vir: STA