Na včerajšnji mednarodni veslaški regati študentskih osmercev, ki jo je na mariborskem Lentu priredila Univerza v Mariboru v sodelovanju s Študentskim veslaškim društvom in Brodarskim društvom Sidro, je znova zmagal čoln mariborske univerze. Na drugem in tretjem mestu sta pristala osmerca Univerze v Zagrebu.

Foto: Mediaspeed

Regata sodi v okvir projekta Drava povezuje, ki ga je Univerza v Mariboru zagnala lani ob 40. obletnici ustanovitve in je namenjen obuditvi dogajanja na in ob reki. To vključuje tudi športne aktivnosti, zato so letos znova pripravili regato študentskih osmercev in povabili sodelujoče iz regije.

Žal so se je iz Slovenije udeležili le domačini, ki so na koncu 22. regate na Lentu zabeležili 21. zmago. Priveslali so jo Blaž Velcl, Matevž Kaiser, Andrej Pavkovič, Janez Zupanc, Marko Novak, Marko Grace, Jernej Grace in Žiga Zarič na čelu s krmarko Dijano Brkljačić.

Univerza v Zagrebu je v Maribor pripeljala tri posadke z različnih fakultet. Osmerec medicinske fakultete je priveslal na drugo, osmerec filozofske fakultete pa na tretje mesto.

Žal Univerzi v Ljubljani ni uspelo sestaviti posadke, ki bi bila po vzoru slovitih dvobojev Oxford – Cambridge konkurenčna domači posadki, prav tako čolna ni pripeljala Univerza na Primorskem.

Vir: STA

Mariborski načrti za prehod v krožno gospodarstvo, ki zajemajo projekt celovite obdelave odpadkov Wcycle, poleg manjše obremenitve okolja in možnosti gospodarskega napredka prinašajo tudi nova, zelena delovna mesta. “Ljudje so ključen kapital,” je na današnji predstavitvi projekta v Mariboru poudarila ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

Mariborski Wcycle prinaša tudi nova zelena delovna mesta
Foto: MOM

Model krožnega gospodarstva za ravnanje z odpadki Wcycle je zasnovala Mestna občina Maribor s tremi podjetji v večinski javni lasti (Energetika, Nigrad in Snaga Maribor). Prejšnji teden so ga v Bruslju predstavili kot projekt, ki v celoti sledi svežnju o krožnem gospodarstvu, ki ga je Evropska komisija sprejela decembra lani in opredeljuje okoljske cilje, ki jih morajo države članice EU doseči v naslednjih desetih letih. Danes pa so ga v Mariboru predstavili še slovenski javnosti, v prvi vrsti mestnim svetnikom, županom okoliških občin ter predstavnikom lokalnih podjetij.

Wcycle sledi ideji, da se na odpadke gleda kot na jutrišnje surovine. Na takšen način so izdelali načrt celotnega kroga ravnanja z odpadki, v katerem bi se lahko odpadke iz enega sektorja uporabljalo kot surovino ali proizvod v delovanju drugega sektorja. V okviru projekta se med drugim načrtuje gradnjo avtomatske sortirnice na Teznu in objekte za obdelavo odpadkov v Dogošah.

Po besedah idejnega vodje projekta Mirka Šprinzerja želijo z investicijo v skupni vrednosti 25 milijonov evrov, od tega bi skoraj polovico šlo za Snagino sortirnico, predelati do 200.000 ton odpadkov letno. “S sortirnico bomo izločili koristne surovine tudi iz mešanih komunalnih odpadkov in gremo naprej v obdelavo z biologijo in termično obdelavo z zelo malim preostankom. V naslednji fazi načrtujemo predelavo v kompozitne materiale, ki bi jih lahko uporabljali v gradbeništvu. Tako zaključujemo krog, s tem da nikamor ničesar ne odvažamo oziroma z zunanjih območij ničesar ne kupujemo,” je pojasnil.

“Iz minusa želimo narediti plus, torej tisto, kar je danes strošek, bo jutri razvojno prihodek. To ne pomeni, da stroškov z predelavo odpadkov ni, a ostaja dodana vrednost doma, ostajajo delovna mesta doma, ostaja razvoj doma,” je še povedal Šprinzer.

Maribor s tem projektom po besedah župana Andreja Fištravca orje ledino. “Imamo premalo surovin, da bi jih razmetavali. To pomeni, da odpadki postanejo surovina oziroma to, kar je do sedaj bil strošek, postane skozi delo na projektih krožnega gospodarstva prihodek. Za ljudi to pomeni boljšo storitev za dolgoročno in sprejemljivo ceno,” je dejal.

Mestni svet sicer zaradi številnih pomislekov opozicije še ni dal Snagi dovoljenja za najem potrebnega posojila za gradnjo sortirnice, prav tako zanjo še niso dobili okoljevarstvenega soglasja. Fištravec je danes ponovil, da bo vse to urejeno, ko bodo razjasnili vsa odprta vprašanja, kar po njegovih ocenah ne bo težava.

Projekt bo prinesel tudi nova zelena delovna mesta, zato ga je pozdravila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Veseli me zavedanje, da moramo ustvarjati delovna mesta, ki so trajno naravnana. V gospodarsko krizo smo bili pahnjeni tudi zato, ker je bil smisel delovanja samo dobiček, pozabili pa smo na vse te osnovne vrednote,” je povedala. Spomnila je, da tako država in kot EU vedno bolj izpostavljata pomen trajno vključujoče gospodarske rasti, kar vključuje zelena delovna mesta.

Tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je izpostavil, da slovenska vlada v svoj fokus postavlja krožno gospodarstvo in ta vidik upošteva tudi pri ocenjevanju projektov za evropsko in državno sofinanciranje.

Slovenski državni prvak v dvoranskem nogometu Proen Maribor je eden od štirih klubov, ki bodo med 22. in 27. novembrom gostili turnirje elitnega dela lige prvakov v futsalu, je danes odločila Evropska nogometna zveza (Uefa). Poleg vijoličastih bodo turnirje gostili še Nacional Zagreb, Kairat Almaty in lizbonski Sporting.

Foto: Marko Madžarac

Ekipa trenerja Roberta Grdovića je sicer tekmovanje v Evropi začela avgusta, ko je doma na turnirju zasedla 1. mesto, na turnirju v ukrajinskem Lvovu pa se je z 2. mestom zavihtela med 16 najboljših v Evropi.

V petek pa bodo Mariborčani dobili tekmece. Poleg vijoličastih so si elitni del lige priigrali še Györ, Araz, Feniks, Riga, Hamburg, Ekonomac, Nacional Zagreb, Sporting, Rieti, Chrudim in Targu Mures. V tem delu se bodo ducatu ekip iz glavnega dela pridružili še Yugorsk, Kairat, Inter FS in Dinamo, so sporočili iz Nogometne zveze Slovenije.

Vir: STA

Konec oktobra se bo skupina desetih mladih Slovencev odpravila v majhno, bivše tekstilno rusko mesto Ivanovo, kjer bodo sodelovali v projektu Unveiling the Curtain – ali prevedeno – Odstiranje zavese. Projekt so snovali v Mladinskem kulturnem centru (MKC) Maribor, priprave, motivacijski vikendi in pridobivanje viz pa so trenutno v zaključnih fazah.

Po navdihu lanskoletne mladinske izmenjave znotraj Banke idej, ki so jo predstavniki Mladinskega sveta Slovenije letos izbrali za najboljši mladinski projekt, je nastala tokratna ideja – Odstiranje zavese. V projekt je vključenih dvajset udeležencev, starih med 17 in 30 let (med njimi je tudi udeleženec z mednarodno zaščito), ki se zanimajo za prostovoljno in gledališko delo ter sodelovanje v mednarodnih projektih. Tako se združuje deset Slovencev in deset Rusov. Konec oktobra bodo Mariborčani potovali v Rusijo, čez nekaj mesecev, pa bodo Rusi prišli v Slovenijo. Predstavniki MKC-ja, vodilni partnerji iz Slovenije, so se povezali z rusko dobrodelno organizacijo The Kind Deed in pridobil finančno podporo evropskih sredstev iz programa za mobilnost mladih Erasmus+, ki je v Sloveniji koordiniran s strani Nacionalne agencije MOVIT.

Nevidni poklici
Glavni cilj izmenjave je opozoriti na nevidne poklice v kulturi in gledališču, ki so nujni in nezamenljivi, a jih gledalci pogosto ne opazijo. Od tod izhaja ime Odstiranje zavese, ki namiguje na to, da bodo obrazi, ki stojijo za končnim umetniškim izdelkom, končno razkriti. Zato so se odločili, da bo osrednji izdelek projekta javno dostopni video, v katerem bodo tovrstni poklici predstavljeni. Video, ki bo gledalce “vodil” skozi izvedbo izmenjave in, ki bo gledalcem prikazal gledališko predstavo, ki jo bodo pripravili udeleženci projekta. Tako bodo tudi v praksi prikazali prisotnost nevidnih poklicev.
Pri sami izdelavi predstave bodo mladim priskočili na pomoč slovenski gledališčniki. Že sedaj pa so prejeli podporna pisma, ki so jih izvajanju projekta namenili predstavniki Zavoda ZIZ in znani, slovenski pisatelj, dramatik in igralec Tone Partljič.

Čezmejno sodelovanje
Gledališka predstava in posnetki pa niso edini cilj obeh izmenjav. Mladi želijo vzpostaviti trajnejše sodelovanje med mestoma Maribor in Ivanovo, s tiho željo, da bi se mesti nekoč pobratili, kar je pozdravila tudi Mestna občina Maribor. Zato se želijo najprej dobro spoznati z rusko kulturo in odpraviti morebitne stereotipe. Skozi ustvarjanje končnih produktov želijo spoznati gledališke tehnike in metode izražanja, hkrati pa pričakujejo, da bodo skozi načrtovanje in izvedbo izmenjave pridobili organizacijske in logistične spretnosti ter postali še bolj samostojni. “Upamo, da nam bo pridobitev novih znanj omogočila lažjo zaposljivost in, da bo tudi drugim mladim postregla z idejo o delu v prihodnosti ali jih spodbudila, da se tudi sami udeležijo tovrstnih izmenjav“, so še zapisali predstavniki MKC Maribor.

Direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar, že sedmi na tem mestu v času sedanjega župana Andreja Fištravca, je prepričan, da gredo projekti, pri katerih sodeluje, v pravo smer. Kot je dejal v pogovoru za Večer, morda ne bodo prišli do 5000 novih delovnih mest, bodo pa projekti, ki bodo to omogočili, do leta 2018 šli v realizacijo.

Simon Štrancar , dir. MU MOM

Štrancar, ki meni, da je direktor mestne uprave nepolitična funkcija, sam pa je vanjo privolil prav pod pogojem, da se s politiko ne bo ukvarjal, je ob tem dodal, da ga je prav ta programska usmeritev najbolj pritegnila. “Župan se je odločil, da si ne bo gradil infrastrukturnih spomenikov, ampak bo denar namenil gospodarstvu,” je povedal Štrancar.

V zvezi s trditvami njegovih predhodnikov, ki so po vrsti zatrjevali, da so bili zamenjani, ker niso želeli sprejemati nezakonitih rešitev, je dejal, da je že na enem od prvih kolegijev zaposlene pozval, da če so bila storjena kakršnakoli nezakonita dejanja, naj mu prinesejo dokaze in jih bo osebno nesel na policijo ali tožilstvo.

Direktor mestne uprave je za Večer napovedal tudi rebalans proračuna, ki ga je Fištravec doslej zavračal, a ta po njegovih besedah ne bo tako kritičen, kot se je sprva napovedovalo. Kot je dejal, se je govorilo celo o devetmilijonski luknji ob koncu leta, s finančno službo pa so pri preverjanju številk prišli na samo dva milijona evrov minusa. “To pa ni nekaj, česar se ne bi dalo obvladati,” je v pogovoru za časnik dodal Štrancar.

Po njegovih besedah bodo med drugim prihodki od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča do konca leta za vsaj pol milijona evrov višji od načrtov, računajo tudi na 700.000 evrov od prodaje zemljišča, že samo s tem pa bo primanjkljaj skoraj izničen. Štrancar je napovedal, da so se že lotili popravka osnutka rebalansa, s katerim bodo uravnotežili občinske finance, ne da bi posegali v investicijske projekte.

Na vprašanje časnika, ali ni nenavadno, da je tik pred sprejetjem rebalansa zamenjal vodjo urada za finance in proračun Branko Atelšek, je odvrnil, da je ta za menjavo sama prosila prejšnje direktorje, saj naj ne bi več zmogla takšne obremenitve. Ob tem je zanikal, da bi kadarkoli odvzel pooblastilo vodji urada za komunalo Viliju Eisenhutu, ki ostaja del ekipe, saj je z njegovim delom zelo zadovoljen.

O zunanjih sodelavcih, zlasti o Marku Kovačiču, ki velja za nekakšnega župana v senci z velikim vplivom, ob tem pa je njegovo podjetje v precejšnjih dolgovih, je Štrancar, ki se v politične zadeve ne vtika, dejal, da je prav to problem Slovenije, saj v tujini tistega, ki je nekoč propadel, jemljejo kot nekoga s pozitivno izkušnjo, ki se je iz tega nekaj naučil.

V pogovoru je Štrancar večkrat omenil tudi državo, ki ne zagotavlja dovolj denarja za zakonsko obvezne naloge občin, o ponujenih 2,67 milijona evrov, ki jih vlada ponuja za prenovo mestne knjižnice, pa je dejal, da je denar dobrodošel, a če je pogojen s tem, da bo občina zapravila šest ali sedem milijonov več, kot bi po drugi varianti, je bolje, da jih ne vzamejo.

Vir: STA

Prve/-ga ne pozabiš nikoli, pravijo. Za 16-letnega člana KŠ Sani Bečirović Andraža Bravca je bil to prvi pravi košarkarski intervju. 213 cm visok košarkar se je decembra lani znašel pod obroči, od takrat pa se je “zaljubil” v oranžno žogo. Ne samo, da smo izvedeli kako se je pričela njegova športna pot, povedal je tudi, da je okvir vrat zanj še vedno prevečkrat zelo boleč.

1. Kako in kdaj si začel ukvarjati s športom?
2010 sem rekreativno začel trenirati badminton. Treniral sem ga dve leti. Nato sem tri leta treniral veslanje. Dobil sem kar nekaj medalj. Nato sem ugotovil, da ta šport ni najbolj primeren zame in sem začel trenirati košarko.

2. Kako se je začela tvoja košarkarska pot? Kdo te je navdušil?
Decembra lani (2015) me je sosošolec iz Srednje kemijske šole Ruše prepričal, da grem z njim na trening. Rekel mi je, naj izkoristim svojo višino. In sem jo (smeh). Šel sem z njim na trening in prvo polovico decembra sem treniral v Rušah. Nato pa me je pot kaj hitro zanesla v Košarkarsko šolo Sani Bečirović, katere ponosni član sem še danes. Pri Saniju treniram od sredine decembra pa do danes.

3. Od decembra si na košarkarskih igriščih. Kakšna je razlika od takrat?
Vem več stvari kar se tiče košarke. Na začetku mi je bilo vse novo. Sedaj sem začel tudi že hoditi ven na igrišča, kjer igramo košarko skupaj s sošolci in prijatelji. Tega prej nisem počel. Sedaj me vsi vabijo, da bi igral z njimi (smeh). Je veliko bolj zabavno, saj mi gre vedno boljše od rok. Glede na moj vložek, mora biti napredek iz dneva v dan.

4. Ko si začel trenirati, nisi mogel skočiti do obroča, sedaj že zabiješ. Verjetno je dober občutek?
Res je. Lahko sem zelo ponosen. Že na začetku so vsi pričakovali od mene, da bom glede na višino zabijal. Pa ni šlo. Moral sem se naučiti kako skočiti. Tudi to je del procesa. Vsaka stvar potrebuje čas. Sedaj mi je uspelo in sem zelo vesel.

5. Kolikokrat tedensko treniraš? Kdo vse dela s tabo na in ob igrišču?
Treniram enkrat na dan. Predvidoma od 4 do 6 krat tedensko. Delam z žogo, potem je tukaj še atletika in vaje za moč. Individulano z mano delata Uroš Drevenšek in Matjaž Čuješ. V Bistrici pa sem priključen ekipi KŠ Sani Bistrica U17, katero vodi Matej Bakšič.

6. Te doma podpirajo?
Starši me zelo podpirajo. Tudi oni so me vzpodbujali, da začnem igrati košarko. Zavedajo se, da imam velik potencial s svojo višino in me včasih že kar vidijo v kakšni svetovno znani ekip (smeh). Zelo me podpirajo ampak hkrati opozarjajo, da je pomembna tudi šola

7. Kakšne so tvoje želje in cilji?
Moram se najprej naučiti in dobiti čim več košarkarskega znanja. Želim seveda zaigrati v slovenski reprezentanci. Potem pa bomo videli kako bo šlo naprej. Najprej Slovenija, potem pa tujina. Seveda so moje sanje tudi NBA. Kateri košarkar pa ne sanja o tem?!

8. Imaš kakšnega vzornika?
Zaenkrat je moj vzornik košarkar, ki je podobne višine kot jaz in mi je letos februarja podaril svoje podpisane košarkarske copate. To je Miroslav Raduljica. Sem ga spremljal v Panathinaikosu, sedaj pa ga spremljam v Milanu, kjer igra skupaj z našim reprezentantom Zoranom Dragičem.

9. Dobivaš tudi vse več priložnosti na tekmah. Kako se znajdeš?
Na začetku sem bil zelo nervozen. Veliko je bilo vsega. Veliko novih pravil, akcije, ki sem si jih težko zapomnil. Ne veš, kako se postavit, kam teči, kaj delati… Sedaj je vedno lažje. Na začetku nisem bil nek doprinos ekipi. Skozi čas sem napredoval in verjamem, da iz tekme v tekmo lahko bolj pomagam ekipi.

10. Kako soigralci gledajo nate?
Smo dobra ekipa. Soigralci me občudujejo. Včasih so celo malo ljubosumni name zaradi moje višine (smeh). Glavno je, da smo dobra klapa, ki želi iz dneva v dan napredovati. Tako posamezniki kot ekipa.

11. Kaj pa ti misliš o svoji višini? Kako pogosto je to tema pogovora?
To je vsakodnevna stvar. Vsak dan me sprašujejo, zakaj sem tako velik, kako to, od kod, koliko sem visok… Tudi sprašujejo me, če jim lahko posodim malo višine (smeh). To se dogaja v šoli, na ulici, povsod, kjer se pojavim. Lahko povem tudi, da sem tako v osnovni, kot srednji šoli, vsaj v zadnjih 70 letih postavil rekord v višini, kar je tudi nekaj res posebnega. Na začetku mi je bilo sicer nerodno in malce nelagodno, da so me skozi spraševali in me gledali, kot da sem padel iz lune. Sedaj sem se navadil. Lahko pa rečem, da še imam vedno kdaj probleme s kakšnimi višinskimi stvarmi. Na primer z vrati. Sploh več ne štejem kolikokrat sem se že udaril v zgornji okvir vrat (smeh).
Vir: www.sani.si

Helikopterska nujna medicinska pomoč se bo z mariborskega letališča po napovedih ministrstva za zdravje začela izvajati novembra. Tako bodo takšni prevozi lažje dostopni za prebivalce vzhodne Slovenije, saj so bili doslej helikopterji nameščeni le na Brniku in tako velikokrat predaleč za učinkovito pomoč.

Kot so danes pojasnili na ministrstvu za zdravje, bodo z delom na mariborskem letališču poskusno pričeli v začetku novembra. “S polno aktivacijo pa 15. novembra,” so dodali.

Za izvajanje helikopterskih prevozov nujne medicinske pomoči in medbolnišnične prevoze se bodo tudi tu uporabljali helikopterji policije. “Dejavnost bo izvajala ena ekipa letalske policijske enote, in sicer bo ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči v pripravljenosti za intervencijo na terenu vsak dan v letu med 8. in 20. uro v letnem času ter med 8. in 18. uro oziroma v svetlem delu dneva v zimskem letnem času,” pojasnjujejo na ministrstvu.

Tehnični pogoji za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči z letališča Edvarda Rusjana Maribor so bili z obnovo letališke infrastrukture že nekaj časa zagotovljeni, a je bilo treba urediti še podrobnosti glede financiranja te dejavnosti.

V skladu z lanskim sklepom vlade bo stroške helikopterja pokrivala policija iz svojih proračunskih sredstev, odvisno od števila letov. “Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa bo financiral zdravstvene storitve in pripravljenost ekipe, in sicer v znesku nekaj več kot 450.000 evrov na letni ravni. Oceno stroškov bo mogoče realno oceniti šele po enoletnem obdobju delovanja,” pravijo na ministrstvu.

Trenutno vzletajo helikopterji za nujno medicinsko pomoč le z letališča Brnik, ki pa je za posredovanje v vzhodni Sloveniji večkrat predaleč. Na vzhodu države tako zdaj vse ponesrečence rešujejo z reševalnimi avtomobili, po potrebi pa pokličejo na pomoč tudi gorsko reševalno službo.

Helikopterska nujna medicinska pomoč je v Sloveniji pričela z delovanjem julija 2003 v obliki pilotnega projekta, konec leta 2006 pa je ta enota pričela z rednim delom. Glavni namen te službe je oskrba bolnikov in poškodovancev ter njihov prevoz v bolnišnico s pomočjo medicinsko opremljenega helikopterja. Posadko sestavljajo zdravnik, zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik, pilot in letalec reševalec.

Vir: STA

Član izvršnega odbora Evropske gimnastične zveze in vodja projekta ter direktor 11. evropskega prvenstva TeamGym, ki se je v soboto končalo v Mariboru, Klemen Bedenik, je pozitivno ocenil tekmovanje v skupinskih akrobatskih sestavah. Prvenstvo, ki ga je od 12. oktobra pa do sobote gostil Maribor, je v mesto ob Dravi pripeljalo veliko množico ljudi.

Foto: Mitja Florjanc

Prireditelji letošnjega evropskega prvenstva, to poteka vsaki dve leti, so zadovoljni z videnim v Mariboru. Ne samo, da so že pred samim začetkom tekmovanja praktično razprodali dvorano, v velik uspeh si štejejo, da so uspeli v zgolj letu dni pripraviti celo dve slovenski ekipi. Vodja projekta in direktor tekmovanja Bedenik tako že zre tudi v prihodnost in športu na slovenskih tleh napoveduje lep razvoj.

“Skupinske akrobatske sestave je disciplina, ki se je pred 30 leti razvila v Skandinaviji, pred 20 leti je bilo na sporedu prvo evropsko prvenstvo, ki se odvija vsaki dve leti, to zdaj je tako 11. po vrsti. Tekmovanje poteka v dveh kategorijah, mladinski in članski, treh podkategorijah, moški, ženski in mešani, vsaka ekipa šteje 10 tekmovalcev, ki nastopajo v treh disciplinah – na akrobatski stezi, na mali prožni ponjavi in na parterju. Disciplina se je razvila kot mešanica vadbe za tiste, ki niso zmogli več tekmovati na najvišji ravni, ki so želeli nekaj več, kot zgolj sodelovati samo rekreativno. Te elemente pa tako ali tako vadimo v vsakem gimnastičnem društvu,” je uvodoma dejal Bedenik.

Nekdanji telovadec je zadovoljen z obiskom, tudi sodelovanje z mestno občino je bilo vzorno. “Tuji obiskovalci pravijo, da je mesto fantastično in kot nalašč za takšne dogodke, saj lahko povsod prideš peš. Tudi bolj oddaljene zanimivosti, kot je na primer Pohorje, so bile dosegljive z mestnim avtobusom, ki je bil brezplačen za vse akreditirane sodelujoče. Sodelovanje z lokalno skupnostjo je bilo vzorno, upam, da smo ustvarili model sodelovanja za prihodnje organizatorje. Hkrati smo dobro izračunali, kaj lahko ponudimo mestu, mesto je polno, učinki pa se tudi kažejo pozitivno,” je dejal Bedenik.

Čeprav sta slovenski vrsti, tako mladinska, kot tudi članska, izpadli že po kvalifikacijah, so prireditelji vseeno zadovoljni, saj je uspeh že, da so v kratkem času sploh uspeli sestaviti ekipi. “Uspeh je, da imamo dve ekipi tukaj. Ko smo pred enim letom z Evropsko gimnastično zvezo šele podpisali pogodbo o organizaciji prvenstva, se s tem športom pri nas sploh še nismo ukvarjali. V enem letu sestaviti dve ekipi je zato za nas super. Mislim, da se bo panoga razvijala naprej, ker je jedro ekipe iz manjših mest in ne tradicionalnih gimnastičnih centrov, kot sta Maribor ali Ljubljana, pač pa iz Murske Sobote, Kopra, Brežic,” je pojasnil Bedenik.

Priložnost športa leži predvsem v tem, da se z njim lahko ukvarjajo tudi starejši telovadci, ki morda posamično tekmovalno niso prilezli povsem do vrha. “Ta panoga bo dala celotnemu športu nekaj več. Več ali manj so pri nas vsa gimnastična društva polna, ni prostora za otroke. Imamo jih tri do štiri leta, potem se usmerijo v druge športe. Če bi lahko še ostali kako leto dlje, bi lahko bili bolj uspešni, saj je gimnastika baza vsakega športa. Dogaja se, da se potem k nam vračajo iz smučanja, atletike, tenisa, Teamgym pa tudi starejšim omogoča nadaljevanje. Tudi če tekmovalci ne bodo vrhunski, bodo dobili več akrobatskih osnov, ki jih bodo potrebovali v ostalih športih,” je še dejal Bedenik.

Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec kljub številnim kritikam vztraja, da je Maribor v času njegovega vodenja postal najbolj prepoznavno slovensko mesto s strani tujih vlagateljev ter “posebno okno v Evropo za velikanski kitajski trg”. Še posebej izpostavlja kitajsko zanimanje za nakup mariborskega letališča.

FOTO: STA

Fištravec med uspehe svojega županovanja šteje nov oddelek za fiziatrijo v zdravstvenem domu, bolj urejene zelene površine, rešitev mestnega vinograda na Piramidi, energetsko sanacijo in dogradnjo šol in vrtcev ter nove mestne avtobuse.

“Ob prevzemu mandata smo imeli v Mariboru najstarejši vozni park v Sloveniji, sedaj imamo enega sodobnejših v državi,” je povedal. Izpostavil je tudi “sanacijo velikih finančnih groženj iz prejšnjih mandatov”, najdbo kupca za podjetje Marifarm ter omogočanje okolja za start-upe in socialna podjetja.

V kandidaturi je Fištravec napovedal še številne druge projekte, med drugim kitajsko tovarno baterij, ameriško univerzo v Maksovi luknji in obnovo Dvorane Tabor. Splošno mnenje je, da se je tu uštel, a Fištravec trdi, da to ni res. “Smo šele v drugem letu mandata, kar pomeni, da realizacija projektov še poteka,” je pojasnil.

Pri tovarni baterij je po njegovih besedah prišlo le do preložitve investicije: “Z investitorjem je predviden sestanek do konca letošnjega leta.” Zastoj pri ameriški univerzi pa je posledica globalnih razmer, pravi. “Zaradi investitorja, ki prihaja z Bližnjega vzhoda, je potrebno počakati na globalno stabilizacijo razmer. Na splošno je z investitorji tako, da na njihove odločitve vpliva mnogo dejavnikov. Mestna občina Maribor je v danem primeru naredila vse,” je prepričan.

Vztraja tudi pri napovedi odprtja 5000 novih delovnih mest. “V zadnjih treh letih beležimo rast števila zaposlenih v občini. Trend je pozitiven tudi zahvaljujoč našim prizadevanjem na področju podpore gospodarstvu,” pojasnjuje.

Fištravec, ki veliko stavi na prihod tujih vlagateljev, zavrača kritike, da so draga potovanja občinskih delegacij na Kitajsko brez učinka. Učinki se po njegovih besedah med drugim kažejo v promociji mesta na Kitajskem, “ki že sama odtehta vse stroške obiska”. “Trikrat več obiskov kitajskih delegacij v Sloveniji pa prav tako odtehta vse naše obiske na Kitajskem tudi v finančnem smislu. Največji in najpomembnejši projekt je interes za nakup in razvoj mariborskega letališča, ki so ga izrazili kitajski investitorji,” je pojasnil.

S kitajskimi investitorji imajo trenutno odprtih 12 projektov, v konkretnih dogovorih so še s petimi investitorji iz Evrope. “Hkrati obstaja tudi več drugih investitorjev, s katerimi smo začeli dogovarjanja o potencialnih investicijah. Dve večji investiciji bosta zaključeni in predstavljeni predvidoma konec leta. V zadnjih letih je bilo več manjših investicij, od teh velja izpostaviti investicije podjetja Tam Europe, Vinag in Brobo Europe,” je pojasnil.

Ti rezultati so po njegovih ocenah eden od razlogov za kritike političnih tekmecev na račun dela župana in njegove ekipe. V zadnjem letu dni je namreč doživel številne pretrese; med drugim ga je zapustila polovica svetniške skupine, nad delom sta obupali dve podžupanji, koalicija je razpadla, del opozicije celo zbira podpise za njegov odstop.

“Mestni svet bi moral biti predvsem prostor iskanja najboljših rešitev, ne pa prostor politikantskega taktiziranja in apriornega nasprotovanja brez predlaganja konstruktivnih rešitev. Žal je zavest nekaterih političnih akterjev v mestnem svetu predpolitična, zaradi česar ne zmorejo napora iskanja konstruktivnih kompromisov,” pravi.

V drugi polovici mandata Fištravec napoveduje osredotočenje na uresničevanje zastavljenih projektov, kot so južna obvoznica, podvoz pod železnico na Ljubljanski cesti in obnova Mariborskega otoka.

“Zelo pomembno je, da bomo končno lahko začeli gradnjo vrtca Pekre in da smo na dobri poti iskanja dolgoročne rešitve za Pohorje. Prav tako je pomembno, da v mestnem svetu ustvarimo konsenz in dokončamo manjkajoče kanalizacijsko omrežje,” je povedal.

Vir: STA

Slovenski prvak v dvoranskem nogometu Proen Maribor se je uvrstil med 16 najboljših ekip v ligi prvakov, potem ko je na turnirju glavnega dela v Lvovu osvojil drugo mesto v skupini 1.

Proen Maribor
Foto: Twittter Futsal.si

Mariborčani so turnir začeli s porazom 0:4 proti Györu, nadaljevali pa z zmago proti domači ekipi Energy Lvov s 6:2, pri čemer so za Slovence zadeli Denis Totošković trikrat, Alen Fetić dvakrat in Matej Fideršek enkrat.

Proen Maribor
FOTO: Jure Veber

V zadnjem krogu so Štajerci sicer izgubili z 1:2 proti Kremlinu Bicetreju, za Slovence je zadel Nermin Hasanbegović, a mu je mesto med 16 najboljših zagotovil Györ, ki je s 3:2 premagal gostitelje.

V elitni del, kjer bo 16 ekip razdeljenih v štiri skupine, sta se tako iz skupine 1 prebila Györ in Maribor. V naslednjem delu se bo na finalni turnir uvrstil le zmagovalec vsake izmed štirih skupin. Žreb teh bo 21. oktobra v Nyonu.

Vir: STA

Sinoči se je v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor pričelo 51. Borštnikovo srečanje. To je, po besedah slavnostnega govornika, ministra za kulturo Antona Peršaka, predvsem praznik igralcev, kajti “igralci so tisti, s katerimi se srečamo neposredno, ko pridemo v gledališče“, je med drugim povedal na otvoritvi.

Kot je že nekaj letna praksa, se je tudi letošnji Festival Borštnikovo srečanje pričel z otvoritvijo razstave v preddverju. Tokrat so gostili razstavo Narod si bo pisal sodbo sam, Pokrajinskega muzeja Kočevje, avtorice Lele B. Njatin. Razstava je posvečena 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja, njeno osrednje sporočilo pa je reprezentacija citata iz Cankarjevih Hlapcev.

V veliki dvorani SNG Maribor pa je sledila svečana otvoritev. Zbrane so nagovorili slavnostni govorniki. Minister za kulturo Anton Peršak je med drugim poudaril, da je Borštnikovo srečanje tradicionalni praznik igralcev. “O tem nenazadnje govori tudi ime, saj se je Ignacij Borštnik zapisal v zgodovino predvsem kot igralec,” je med drugim povedal minister.

Orkester SNG Maribor.

Poudaril je tudi, da je prav, ker osrednji slovenski gledališki festival, ki združuje in predstavlja najboljša gledališka dela pretekle sezone, ostaja v Mariboru, kjer se je začel. Mesto, po njegovem, s tem veliko pridobiva. “Pa tudi festival zelo veliko dobi s tem, da je v Mariboru, ker ima tu tradicijo, ker je Maribor družabno in gostoljubno mesto,” je še povedal minister.

Anton Peršak, minister za kulturo.

Zbrane v veliki dvorani je nagovorila tudi umetniška direktorica Festivala Alja Predan, ki se je letos spominjala predvsem “padlih zvezd”. Tako se je v svojem nagovoru med drugim poklonila nedavno preminulemu Tomažu Pandurju, sicer dolgoletnemu sodelavcu in ustvarjalcu SNG Maribor.
Poudarila je še, da na letošnjem Festivalu sodeluje rekordno število mednarodnih gostov. Tako, ocenjuje, da “zahvaljujoč našemu festivalu slovenska gledališča vsako leto dobivajo vse več pomembnih vabil v tujino, kjer žanjejo pohvale in nagrade.”

Alja Predan, umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje.

K besedi so povabili tudi mariborskega župana Andreja Fištravca, ki je tokrat izrazil željo in upanje, da bodo ljudje naše doline šentflorjanske sposobni razširiti svoj pogled “iz pogleda napol praznega kozarca v pogled napol polnega kozarca”. “Upam, da bo naša dolina šentflorjanska ostala vedno bolj na odru, med nami pa bomo živeli na visokih vrhovih sveta, katerega del želimo vsi postati,” je dejal. Po njegovem bomo namreč le tako sposobni živeti drug z drugim, skupaj z drugimi in za druge.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Program 51. Festivala se je pričel z znamenito predstavo Peer Gynt, koreografa Edwarda Cluga, ki letos obeležuje 25 let umetniškega ustvarjanja v Mariboru. Sicer pa se bo na letopšnjem Borštnikovem srečanju do konca prihodnjega tedna odvilo več kot 70 dogodkov. V tekmovalnem programu se bo zvrstilo 11 gledaliških predstav (po izboru selektorice Petre Vidali), v sklopu mednarodnega programa pa še pet predstav iz Švedske, Poljske, Hrvaške in Nemčije (po izboru umetniške direktorice festivala Alje Predan).

Minulo sobotno dopoldne na Trgu Svobode v Mariboru je zaznamoval Dan Snage. Na ogled so postavili svoja vozila, organizirali delavnice za otroke in odrasle, obiskovalci pa so se lahko preizkusili tudi v praznjenju posod za smeti.

Celotno dogajanje bi lahko opisali, kot osveščevalno za celotno družino, največ pozornosti pa je požel Duško, maskota Snage. Več pa v prispevku:

Nogometaši ljubljanske Olimpije in Maribora bodo drevi ob 20.30 v sklopu 13. kroga Prve lige Telekom Slovenije igrali nov večni derbi. Ljubljanska zasedba pod vodstvom novega trenerja Luke Elsnerja še ne pozna poraza, mariborski strateg Darko Milanič pa pred pomembno tekmo napoveduje, da hoče biti Maribor v domačem prvenstvu vedno favorit.

Olimpija, branilka naslova državnega prvaka, v derbi vstopa s prednostjo štirih točk na prvenstveni razpredelnici, v Mariboru je na prvi medsebojni tekmi sezoni iztržila remi, zato ji nekateri pripisujejo status favorita, s čimer pa se njen trener Luka Elsner, ki bo na najpomembnejšem slovenskem nogometnem obračunu prvič sedel na klopi, ne strinja.

Pri Olimpiji bodo zaradi poškodb manjkali Nejc Vidmar, Nemanja Mitrović, Nik Kapun, Đorđe Crnomarković in Leo Ejup, poškodbo pa je že pozdravil Miha Zajc.

Tudi Maribor, pri katerem je vprašljiv le nastop Blaža Vrhovca, je imel v zadnjem obdobju pozitiven izkupiček, ob zmagah si je le proti Rudarju privoščil neodločen izid, v minuli sezoni pa je maja lani na Stožicah proti Olimpiji zmagal z 2:1.

Tekmo v Stožicah, ki bo po besedah organizatorjev bržkone razprodana, bodo sodili Matej Jug, Robert Vukan in Matej Žunič.

Vir: STA

Sinoči smo spremljali Evropski večer v Mariboru, ki ga je sklical evropski poslanec Milan Zver. Skupaj s še šestimi sogovorniki, med katerimi sta sedela tudi Janez Janša in Franc Kangler, so razpravljali o razvojnih perspektivah Maribora, Slovenije in Evropske Unije. Strinjali so se, da jih imamo, a, da jih ne vidimo.

Sedem, Mariborčanom, Sloveniji in tudi Evropi znanih govornikov je soglašalo, da Maribor svojih danosti ne izkorišča dovolj, tudi zaradi neustreznega upravljanja mesta in države. Zato sklicatelj večera, Milan Zver, ni zgolj naključno izbrali tega mesta za takšđno omizje, ampak zatol ker je prepričan, da je Maribor zapostavljen “kar se teh javnih debat tiče o posameznih vprašanjih. Tudi o takšnih esencialnih vprašanjih kot so razvojne perspektive.” Želi si, da bi bilo tovrstnih debat ali omizij čim več, poudaril pa je tudi, da si je želel bolj konkretnega dialoga: “zato sem prvotno povabil še mariborskega župana in tudi predsednika vlade, vendar sta se opravičila.”

Razočaranje nad njuno odsotnostjo je izrazil tudi Janez Janša, predsednik stranke SDS. Kot enega ključnih problemov v smislu razvoja, pa je izpostavil centralizacijo moči in denarja v Ljubljani. Spomnil je na nedavno vladno obljubo, da bo glavnemu mestu namenila okoli 300 milijonov evrov dodatnih sredstev. “Takšne pozornosti si ne zasluži le Ljubljana, ampak tudi druga slovenska mesta. Saj smo po ustavi vsi enakopravni. To, kar me pri vsem tem najbolj skrbi, pa je to, da drugi župani niso protestirali,” je med drugim dejal Janša.

Na tej točki sta se strinjala z nekdanjim županom Francem Kanglerjem, ki je izrazil ogoršenje nad tem, da nihče od županov drugih mest ni protestiral, ko so Ljubljani obljubili toliko denarja. “Nič narobe, res je glavno mesto, ampak bojim se, da je teh 300 milijonov namenjenih za to, da bo Ljubljana izkoristila drugo finančno perspektivo in na ta način zagotavljala lastna sredstva. Oni imajo sedaj zagotovljena lastna sredstva, da bodo lahko velike projekte tudi 50 milijonske prijavili. Kaj pa ostane Kopru, Mariboru, Celju, Mursi Soboti in drugim občinam?” je med drugim dejal Kangler in izrazil zaskrbljenost nad tem, da trenutna mestna oblast premalo izkorišča evropske možnosti.

Milan Zver (evropski poslanec in sklicatelj omizja) je med drugim opozoril na kohezijska sredstva, ki da predstavljajo skoraj četrtino vseh naložb v Sloveniji. “Te investicije so izjemno učinkovite in tako pomembno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj,” je dejal in poudaril, da bi moral biti Maribor tako odprt, kot je bil pred leti: “Maribor je že v povezavi z Evropo kar dobro izkoriščal evropska sredstva, ki jih je imel na voljo. Postal je tudi Evropska prestolnica kulture… Jaz pričakujem ponovni spin, tovrstni, investicijski, tudi z evropskimi sredstvi.” Verjame, da bi si lahko tako Maribor kot Slovenija izborila še kakšen “večji kolač.”

Teolog Ivan Štuhec je izpostavil predvsem identitetno krizo Maribora, ki – po njegovem – svoje identitete ne more na nogometu, ampak na pozitivnih, zgodovinskih osebnostih. “Dokler ne bomo našli pozitivnih likov in elementov, na katerih bomo gradili identiteto tega mesta, se bomo stalno ukvarjali z občutkom manjvrednosti, pa naj bo proti Ljubljani, Gradcu ali Zagrebu,” je prepričan.

Prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Niko Samec je izpostavil ključno vlogo, ki jo pri razvoju mesta in regije lahko odigra Univerza: s povezovanjem z gospodarstvom. Poudaril je denimo, da ni rešitev nenehno povečevanje števila delovnih ur, “z povečevanjem nadur in tako naprej, ampak samo z vložkom znanja v storitev in produkt, ki v končni fazi pomeni – z obsegom istega dela – večji prihodek in večjo blaginjo za vse, ki v tej regiji živijo.”
“Uspešno gospodarstvo je srčika in motor vsake uspešne nacije, a smo žal zamudili že številne priložnosti,” se je strinjal lastnik podjetja Comtec Peter Kavčič. Ob visoki brezposelnosti pa predsednika kluba seniork in seniorjev pri SDS Zvonka Zinrajha skrbijo tudi (po njegovih ocenah) premajhna prizadevanja občinske in državne oblasti za dvigovanje kakovosti življenja starejših in mladih, ki “množično odhajajo v tujino. Aktualna mestna oblast se s tem ne zna spopasti,” je dejal. Dokaz temu pa naj bi bila zamujena priložnost za tisoč novih delovnih mest v IBM.

Mariborski kriminalisti in policisti so ta teden, 12. oktobra 2016, uspešno zaključili večmesečno kriminalistično preiskavo kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Med preiskavo so odkrili laboratorij za izdelavo sintetičnih drog, zasegli več prepovedane sintetične droge in odvzeli prostost štirim osumljencem: trem osumljencem in eni osumljenki, starim od 22 do 27 let, doma iz Maribora in okolice.

Osumljenci naj bi v sostorilstvu izvrševali kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z 20. členom istega zakonika in druga kazniva dejanja, o katerih pa policisti še vedno zbirajo obvestila in dokaze.

FOTO: PU Maribor

Robert Munda, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor je pojasnil, da so že v juniju zaznali pojav skupine, ki bi lahko proizvajala ali pa razpečevala sintetične droge.

Robert Munda, FOTO: PU Maribor

“Vse od takrat pa do nekaj dni nazaj smo zbirali obvestila, potem pa smo ugotovili in opravili več hišnih preiskav, pri tem pa ugotovili, da se je dejansko na območju Maribora in okolice zbrala skupina posameznikov, ki je ta kazniva dejanja opravljala. Opravili smo štiri sklope hišnih preiskav in zasegli predmete, ki so to potrjevali,” je dejal Munda.

V preiskavi so zasegli tudi nezakonit laboratorij za izdelavo sintetičnih drog z vso potrebno opremo (kemikalije, tehnična sredstva, navodila, predhodne in vmesne sestavine, končne produkte, kisline, topila, tehnična sredstva – steklene posode, gorilnike, jeklenke, opremo za destiliranje, tabletirni stroj za izdelavo tablet z različnimi logotipi ipd.).

FOTO: PU Maribor

Kriminalisti so na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru podali kazensko ovadbo zoper štiri osumljence. Enega od njih, utemeljeno osumljenega, da je v sostorilstvu izvršil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, so včeraj, 13. oktobra, s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru.

V Mariboru na UŠC Leona Štuklja se je v začetku tega tedna odvil že tradicionalni koncert „Gremo na prvi rok“. Koncert je bil že teden pred pričetkom razprodan, so pa organizatorji tudi letos poskrbeli za dobrodelnost.

Skeebeep, MI2 in SARS so bili zvezde večera, ki so poskrbeli za pravo “rockersko” vzdušje in so študente spravili na noge. Eden izmed nasvetov skupine MI2 je bil, da naj študentje izpite opravljajo ob prvem roku. Podrobnosti v videu:

V torek 11. 10., je Študentski svet Univerze v Maribor s prireditvijo Gremo na prvi rok 2016 že tradicionalno poskrbel za nepozaben začetek novega študijskega leta. Večerno dogajanje v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja je ob dobri glasbi znanih glasbenih gostov množici študentov dalo nov zagon za uspešno opravljanje študijskih obveznosti.

Nepozabno noč je je otvorila skupina Skeebeep, ki je s svojo unikatno mešanico glasbenih zvrsti skupaj z izvirnimi in duhovitimi besedili dodobra ogrela zbrano množico. Za njimi so na odru navdušili fantje iz skupine Mi2, ene izmed najbolj vročih rock skupin na slovenski glasbeni sceni. Za odlično vzdušje do poznih jutranjih ur so s svojimi uspešnicami poskrbeli S.A.R.S.

SARS; FOTO: Norman Fišer

Maja Žibert, prorektorica za študentska vprašanja UM, je po dogodku povedala: »Super dogodek, super nastopajoči, super družba. Gremo na prvi rok bo ostal v spominu vse študijsko leto, da nas ne bo strah izzivov in ciljev, ki nas čakajo v prihodnjih dneh. Dogodek smo razprodali že prejšnji teden in prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnje. Študenti, srečno vsem!«

Študentski svet Univerze v Mariboru je tudi letos poskrbel, da je bil dogodek humanitarno obarvan. Celoten izkupiček od vstopnic bo namreč ponovno namenjen humanitarni akciji »Študenti za študente«, ki daje denarno podporo socialno šibkejšim študentom Univerze v Mariboru, ki kljub težkim socialnim okoliščinam uspešno opravljajo svoje študijske obveznosti.

MI2; FOTO: Norman Fišer

Špela Mlakar, predsednica stalne delovne komisije za socialne zadeve ŠSUM, je z uspešnostjo humanitarne akcije zelo zadovoljna: »Prvi rok smo več kot uspešno opravili! Moto zdaj že tradicionalne humanitarne note “Študenti za študente” je z razprodano dvorano upravičil svoj namen. Z denarjem od prodanih vstopnic bomo razveselili pridne študente, ki kljub oteženemu socialnemu statusu uspešno premagujejo prepreke na svoji študijski poti in dosegajo lepe učne rezultate. Želimo si, da novica o razpisu doseže čim več študentov, da bomo res pomagali tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč.«

Maribor bo prihodnji teden v torek od 14. ure naprej gostil mednarodno veslaško regato študentskih osmercev. Na pobudo Univerze v Mariboru, ki bo regato pripravila v sodelovanju s Študentskim veslaškim društvom in Brodarskim društvom Sidro, bodo na Lentu sodelovali tudi številni čolni s Hrvaške.

Univerza v Mariboru je že lani ob 40. obletnici ustanovitve pričela s projektom Drava povezuje, tega pa nadaljuje tudi letos. Gre za revitalizacijo reke in Mariborskega jezera, glavni namen projekta pa je obuditi in oživiti dogajanje na in ob reki.

Na univerzi si želijo obuditi tudi športno življenje na reki, zato so letos znova pripravili regato študentskih osmercev in povabili sodelujoče iz regije. Žal Univerzi v Ljubljani ni uspelo sestaviti posadke, ki bi bila po vzoru slovitih dvobojev Oxford – Cambridge konkurenčna domači posadki, prav tako pa čolna ne bo pripeljala Univerza na Primorskem, so se pa vabilu odzvali predstavniki zagrebškega Sveučilišta.

Veslanje po Dravi; FOTO: maribor-pohorje.si

Univerza v Zagrebu bo tako v Maribor pripeljala kar pet posadk z različnih fakultet, saj ima študentsko veslanje na Hrvaškem dolgoletno tradicijo, tako da se na progi od Studenške brvi pa do Benetk oziroma cilja pri Vodnem stolpu na mariborskem Lentu v torek obetajo zanimivi boji. Sistem tekmovanja na izpadanje oziroma na tekme vsak z vsakim napoveduje, da se bosta v torek ob 17. uri v finalu pomerila najboljša čolna na regati.

VIR: STA

Z odprtjem razstave Narod si bo pisal sodbo sam Pokrajinskega muzeja Kočevje in baletno predstavo Peer Gynt Edwarda Cluga in Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo danes začel 51. Festival Borštnikovo srečanje. Do konca prihodnjega tedna bo v Mariboru zbral izbrane gledališke predstave iz pretekle sezone in nabor gostovanj iz tujine.

V tekmovalnem programu se bo pomerilo 11 gledaliških predstav po izboru nove selektorice Petre Vidali, ki po ogledu 98 uprizoritev pretekle gledališke sezone v Sloveniji opaža izjemen poudarek na ženskah. “Ne pomnim, da bi kdaj v toliko uprizoritvah gledali na odru (skoraj) samo igralke. Ne spomnim se, da bi bil položaj ženske kdaj tako v fokusu in da bi bilo fokusiranje uprizoritveno in pomensko tako raznoliko,” je dejala.

Najboljše uprizoritve, režiserje, igralce, scenografije in kostumografije bodo razglasili na zaključni prireditvi 23. oktobra, ko bodo tudi podelili osrednje priznanje, Borštnikov prstan za življenjsko delo igralcu Daretu Valiču.

Poleg tekmovalnih predstav bo na programu letošnjega Borštnikovega srečanja še šest drugih slovenskih gledaliških uprizoritev, v sklopu mednarodnega programa pa bo moč videti pet predstav iz Švedske, Poljske, Hrvaške in Nemčije po izboru umetniške direktorice festivala Alje Predan. Med drugim bo v Mariboru gostoval Rezidenztheater iz Münchna z uprizoritvijo Kdo se boji Virginije Woolf? v režiji intendanta Martina Kušeja, ki bo letos tudi član strokovne žirije za podelitev festivalskih nagrad.

V fokusu se bodo letos posvetili švedski dramatiki in gledališču, po lanski pozitivni izkušnji pa bodo tudi letos okoli 30 mednarodnim gledališkim strokovnjakom ponudili na ogled vse predstave tekmovalnega in spremljevalnega programa.

Večina predstav bo odigranih v SNG Maribor, letos izjemoma pa bosta predstavi tudi v hangarju Letalskega centra Maribor in Fitnesu Slavija.

Vir: STA

Danes so futsalisti Proen Maribor v 2. tekmi Lige prvakov v ukrajinskem Lvivu premagali domačine Energy Lviv z rezultatom 2:6.

Proen Maribor : Energy Lviv
Foto: Jure Veber

Kot so zapisali na Facebooku je šlo za pravo borbo. “Borba do zadnjih atomov moči in 6 zadetkov v ukrajinski mreži!”

Dopolnjeno 14.10.2016 ob 10:36

Odločilna je bila borbenost, želja, pristop, nenazadnje tudi kvaliteta

Mariborčani so včeraj v Športni dvorani Galychyna z rezultatom 2:6 premagali favoriziranega ukrajinskega prvaka Energy Lviv in naredili pomemben korak v boju za napredovanje med 16 najboljših ekip Stare Celine. Za Proen Maribor so zadeli Totošković (3), Fideršek in Fetić (2). Kot so zapisali na spletni strani Proen Maribor, bo “zmago potrebno potrditi še v soboto, ko bo nasprotnik francoski Kremlin.”

Eden boljših posameznikov na terenu je bil ponovno Alen Fetić, ki je z dvema zadetkoma, dvema asistencama in srčno borbo enormno prispeval k veliki zmagi. Vidno izčrpan je zbral še zadnje atome moči in na kratko povzel dogajanje na igrišču. Vse zasluge je pripisal celotni ekipi: ”Že prvi polčas proti madžarskemu Gyorju je bil pokazatelj, da se dvigamo v formi, pokazali smo, da lahko igramo proti najboljšim ekipam v Evropi. Ta današnja zmaga je bila resnično vrhunska. Poznalo se je, da je na terenu ponovno bil Denis Totošković, z njim smo povsem druga ekipa in kapa dol za današnjo predstavo, ne samo njemu, ampak celotni ekipi, resnično bi čestital vsakemu posebej za prikazano” je povedal Alen, ki pa je kljub utrujenosti ohranil zbranost in poudaril, da jih v soboto čaka še ena pomembna tekma, s katero bo današnjo zmago potrebno potrditi: ”V soboto nas čaka še ena zahtevna tekma, potrebno bo potrditi napredovanje. V tem trenutku je najpomembneje, da se dobro regeneriramo in v soboto z vsemi močmi tudi potrdimo napredovanje v naslednji krog”.

Okoli sto ljudi se je zbralo na današnjem protestnem shodu proti azilnemu domu pri objektu na Sokolski ulici v Mariboru, kjer naj bi bila ena od možnih lokacij za vzpostavitev tovrstnega centra v primeru večjega navala beguncev v Slovenijo. Protestniki so menili, da takšen objekt ne sodi v že tako obubožano mesto, skrbi pa tudi najbližje sosede.

V bližini potencialnega azilnega doma na Studencih je na eni strani industrijsko območje, na drugi pa v neposredni bližini tudi stanovanjske hiše. Tamkajšnji prebivalci so sicer protest spremljali bolj od daleč, ena od njih Barbara Varga pa je poudarila, da sami niso proti beguncem, pač pa le zastopajo stališče, da so tudi oni ljudje, ki zahtevajo le varnost zase in svoje otroke ter svobodo gibanja brez zapiranja za svoje ograje tam, kjer živijo.

“Zahtevamo, da država oziroma občina zavaruje naše premoženje, saj se bojimo, kakšne bi bile posledice vzpostavitve azilnega doma v naši ulici. Že dalj časa lahko spremljamo v medijih, kaj se dogaja ponekod po Evropi, kjer kljub vsem ukrepom prihaja do terorističnih napadov, tudi s strani prosilcev za azil,” je dejala Varga, ki si sama ne želi ne zase ne za otroke, da bi kdaj morali bežati iz svoje države, zato je tem ljudem treba pomagati, a ne v stanovanjski soseski, kot je Sokolska ulica.

Eden od protestnikov Igor Golob pa je dejal, da bi v mestu morali najprej poskrbeti za brezdomce, ne pa da vabijo tujce iz arabskih držav, ki prinašajo bolezni, nasilje in teror. Najprej je treba po njegovem poskrbeti za slovenske ljudi, šele če kaj ostane, pa tudi za druge.

Čeprav so nekateri udeleženci glasno sporočali politikom, naj si migrante peljejo pred svoja dvorišča, predstavnike medijev pa ozmerjali z lažnivci, je polurni shod minil mirno. Med bolj odločnimi je bil predsednik Zveze domoljubnih društev Hervardi Andrej Šiško, ki je zanikal, da bi bil med organizatorji protesta, premierju Miru Cerarju in politikom v Ljubljani pa sporočil, da so veleizdajalci in goljufi ter sovražniki slovenskega naroda.

Edini, ki je stopil pred zbrane protestnike, je bil Roman Križnjak, sicer znan tudi kot eden od ustanoviteljev navijaške skupine Viole. Kot je dejal, je Maribor mesto z največ socialnimi problemi v Sloveniji, zato tam ni prostora za migrante. Dejal je, da ni politik, ne zanima ga niti leva niti desna stran, je pa proti azilnemu centru v urbanem okolju, kakršno je Sokolska ulica.

“Verjamem, da nas bo na vsakem naslednjem protestu vse več, če nam ne bodo prisluhnili. Kot občan bi sam ponudil hrano prvi družini, ki bi pred vojno pribežala iz Sirije, ne podpiram pa prihodov ekonomskih in drugih migrantov,” je dodal Križnjak in na koncu vse udeležence povabil na sobotni večni nogometni derbi v Ljubljano.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je sicer ta teden v pogovoru za Večer zagotovila, da vzpostavitev azilnega doma v Mariboru ni prioriteta, saj se v tem trenutku osredotočajo na sprejemno-registracijske centre vzdolž državne meje. Kot je dodala, Maribor za razliko od večine večjih občin že zdaj veliko prispeva k reševanju migrantske krize.

Vir: STA