Župani koroških in podravskih občin so danes v Mariboru enotno izrazili nestrinjanje s predlagano spremembo zakona o varstvu okolja, po kateri bi občine ostale brez pomembnega dela denarja, ki so ga v proračun dobile kot koncesnino za rabo vode. Gre za okoli šest milijonov evrov, večinoma s strani Dravskih elektrarn Maribor (DEM).

Foto: STA

Župani so se na omenjeno temo sestali v Mariboru, kamor so poleg poslancev iz regije, prišlo jih je sedem iz vrst SMC in poslanec DeSUS, povabili tudi premierja Mira Cerarja, finančnega ministra Dušana Mramorja in okoljsko ministrico Ireno Majcen, a na sestanek ni bilo nobenega predstavnika vlade.

Po sestanku so bili zadovoljni z zagotovili poslancev, da bodo najprej v okviru poslanskih skupin, nato pa tudi znotraj koalicije, skušali doseči soglasje k predlogu, da se ta del zakona, ki bi močno načel finance nekaterih občin, ne uresniči. Kot je povedal župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik, ima tudi zagotovila vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana, da njihova stranka takšnega predloga ne bo podprla.

Predlagana novela zakona bi občinam ob Dravi odvzela pomembna investicijska sredstva, ki so jih te doslej prejemale kot koncesnino za izrabo Drave. Namesto da bi del denarja šel občinam, del pa v vodni sklad, s katerim upravlja država, bi odslej ves denar šel v vodni sklad, ki mu lokalne skupnosti ob Dravi očitajo, da je ves denar namenil za investicije na Savi, medtem ko so bili ostali deli države zapostavljeni.

“Samo lansko neurje je v občinah Radlje ob Dravi in Podvelka povzročilo za več milijonov evrov škode. Pri nas letno dobimo okoli pol milijona evrov koncesnine, kar pomeni, da bi za popravilo samo ene škode morali denar zbirati naslednjih osem let. Škodo smo prijavili državi, od katere smo dobili 24.000 evrov za popravilo ene škarpe,” je razmere opisal Bukovnik.

Zelo ostra je bila direktorica občinske uprave v Rušah Karin Jurše, ki je dejala, da če država meni, da so denar doslej porabljali nezakonito in nenamensko, naj to dokaže preko računskega sodišča in kršitelje kaznuje.

“Če država namerava ukiniti občine, naj to naredi, ne pa da z izčrpavanjem njihovih proračunov skuša doseči, da občine ne bi več mogle preživeti,” je dejala Juršetova, medtem ko je župan Dupleka Mitja Horvat menil, da koncesnina sploh ni namenski prihodek, pač pa odškodnina, občine pa ga za urejanje porečij uporabljajo, ker denarja za ta namen od države ne dobijo.

Poslanci so argumentom županov prisluhnili in jim pritrdili, a bodo zdaj morali prepričati tudi ostale poslance, predvsem pa finančnega ministra. Danilo Tomaž Ranc je napovedal, da bo brez dileme zagovarjal, naj koncesije ostanejo ,kot so bile urejene doslej, pritrdil mu je tudi Ivan Škodnik, ki pa je dodal, da ne bo enostavno, a je treba poskusiti s pravimi argumenti.

Župani so prepričali tudi Branislava Rajiča, a je poudaril, da je Mramor zelo oster pogajalec, Jasna Murgel pa je priznala, da so takoj, ko je prišlo do predloga sprememb, vedeli, da bo tukaj težava. “Brez argumentov z vladne strani, zakaj bi bilo boljše storiti drugače, kot je zdaj, se nagibamo k temu, da bi podprli vaše mnenje,” je dejala.

Edini poslanec DeSUS Uroš Prikl je povedal, da so se v poslanski skupini o tem že pogovarjali in velika možnost je, da takšnega predloga vlade ne podprejo, sam osebno pa te rešitve zagotovo ne bo podprl, ker ve, kaj to za občine v regiji pomeni. Hkrati obžaluje, da občinam pristojni niso prisluhnili že pred pripravo predloga.

Vir: STA