V Mariboru je dvodnevno mednarodno projektno srečanje Erasmus+ projekta ECOFAR – o razvoju upravljavskih in poslovnih spretnosti mladih ekokmetovalcev. Ključni cilj projekta je razviti upravljavske in poslovne kompetence mladih kmetovalcev, ki bodo usvojili sodobne smeri kmetovanja, pri tem pa bi jih usposobili za ekokmetovanje v poklicnem programu.
Projekt se je začel leta 2018, vanj pa so vključeni poleg Inštituta za sodobno tehnologijo mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko še partnerji iz Bolgarije, Grčije in Turčije. Pri projektu želijo izboljšati kvalifikacijski profil posameznih mladih kmetovalcev in razvoj njihove trajnostne sinergije sodelovanja. Vodja projekta je Boris Aberšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.
Za učenje v času, ki si ga lahko privoščijo
„Mladi kmetovalci, ki si želijo na svoji poti ubadat s kmetovanjem, zelo težko posnemajo svoje predhodnike, ob tem pa imajo premalo poslovnih znanj, da bi poslovno uspeli. Zato je cilj projekta razviti orodja, izobraževalni program, s katerim bi ti ljudje na enostaven in hiter način usvojili potrebna znanja,“ je na novinarski konferenci med projektnim srečanjem povedal Aberšek. Pri kmetovanju namreč ni časa, da bi kmetovalci hodili na dolga izobraževanja, da bi lahko dlje časa izostali od dela, npr. več tednov, bodo vsi moduli projekta pripravljeni v mobilni obliki, da bodo do njih lahko zastopali preko računalnika, tablice ali telefona.
Povezava sodobnih modulov s podjetništvom in ekokmetovanjem
„Slovenija je v tem projektu kot primer dobre prakse,“ je povedala Urška Marentič, v. d. direktorice Centra RS za poklicno izobraževanje, „mi namreč modul podjetništva v izobraževalnih programih imamo. Seveda pa ga želimo malo posodobiti.“ Prednosti povezovanja z novimi vsebinami, tako socialnimi kot digitalnimi vidijo tudi pri tem projektu, ne nazadnje tudi v sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kjer je tudi kvalifikacija ekološki kmetovalec. Pri tem bo možno, da kandidat dobi elektronsko gradivo in da se sam usposobi, nato pa pred komisijo preveri. Medtem, ko ima Slovenija določene podobne sisteme že vpeljane, pa so, pravita tako Aberšek kot Marentičeva, še na začetku poti.
