Odhajajoče leto je za KPK vsekakor leto zapletov. Ti so nastali že pri samem imenovanju nove vodstvene trojice tega organa, saj se je izkazalo, da je novoizbrani predsednik komisije malo pred tem izstopil iz stranke PS. Zapleti in posledične kritike se s tem še niso nehali, obtoževanja in ovadbe pa spremljajo delo novega senata.

V novo leto 2014 je Slovenija stopila s senatom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je mesec dni pred tem nepreklicno odstopil in napovedal, da bo na položaju do imenovanja nove ekipe, a najdlje do 1. marca. Senat pod vodstvom Gorana Klemenčiča je odstopil iz protesta, ker da ne morejo več pristajati na to, da se vprašanje korupcije politizira in je predmet čistega populizma.

Odstop Klemenčičeve ekipe pred dobrim letom dni so sicer mnogi videli kot udarec za institucijo, a dodatno škodo je komisija utrpela šele z vsemi zapleti, ki so sledili ob imenovanju novega vodstva in nato zaradi medsebojnih odnosov v komisiji.

Z novim letom je že bila oblikovana komisija za izbor novega vodstva, objavljen je bil javni poziv in v začetku marca je predsednik republike Borut Pahor podpisal ukaz o imenovanju Borisa Štefaneca za predsednika KPK. Za njegova namestnika je imenoval Jurija Fermeta in Darka Stareta.

A že dva dneva zatem se je izkazalo, da je Štefanec tik pred imenovanjem izstopil iz PS, zato so se vrstili pozivi k njegovemu odstopu, češ da bi lahko bil politično pristranski. Ta se za tak korak ni odločil. Sta pa to storila Ferme in Stare, tako da je Štefanec ostal brez svojih namestnikov in polno delujočega senata.

Številne kritike so letele tudi na izbirno komisijo, ki je bila seznanjena z možnostjo, da bi Štefanec utegnil biti član politične stranke, vendar so ugotovili, da to ob spoštovanju zakona in ustave ne more biti izključitveni kriterij. Pahorja o tem niso posebej obvestili, je bil pa z morebitnim Štefanečevim članstvom v stranki seznanjen predstavnik Pahorjevega urada. Je pa Pahor opozoril, da zakonsko predpisani postopek imenovanja vodstva KPK ni povsem transparenten in ustrezen.

Štefanec je posle prevzel konec marca, kar dva meseca pa deloval z okrnjenimi pristojnostmi, saj senat ni bil popoln. Maja je predsednik Pahor izbral še oba namestnika, to sta postala doktor ekonomskih znanosti Igor Lamberger ter filozofinja in pedagoginja Alma Maruška Sedlar. Komisija je tako lahko spet začela delati s polno paro.

Nesoglasja tudi znotraj komisije

A to še ni pomenilo umiritve razmer in osredotočanja zgolj na delo. Le dobre štiri mesece po imenovanju je Sedlarjeva Štefaneca pozvala k odstopu. Očitala mu je, da je bila kot članica senata izločena iz razprave in glasovanja v zadevi kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Medtem ko je bila na nekem zasedanju v Parizu, sta Štefanec in Lamberger na dopisni seji sama glasovala in sprejela končne ugotovitve.

Štefanec je te očitke ostro zavrnil in zagotovil, da nikoli ne bo odstopil, saj je “zelo odgovoren do prevzete funkcije”. Pripomnil je, da so bili prav vsi postopki izvedeni v skladu z zakonom in poslovnikom KPK.

Približno istočasno je zaokrožila tudi anonimka, njen avtor naj bi bil nekdo od zaposlenih na komisiji. V anonimki piše, da so razmere na KPK pod vodstvom Štefaneca nevzdržne. Štefanec naj bi tudi zaščitil eno od zaposlenih, na katero so leteli očitki o domnevnem koruptivnem delovanju.

V javnost je prišla informacija, da je Štefanec zaradi anonimke ovadil Sedlarjevo in pisce anonimke, kar je predsednik KPK zanikal in razložil, da je anonimko in poziv Sedlarjeve k njegovem odstopu le odstopil državnemu tožilstvu, kar da ni mogoče razumeti kot ovadbo. Za KPK je zatrdil, da deluje profesionalno.

Šlo je že tako daleč, da je celo Transparency International (TI) Slovenia, ki ponavadi deluje z roki v roki s komisijo, to pozvala k enotnem in transparentnem delovanju, saj da razmere, kot se prikazujejo v javnosti, ogrožajo temelje delovanja KPK in krnijo njen ugled. V javnosti je bilo ob vseh teh dogodkih opaziti celo posmeh pa tudi dvome v profesionalno delo komisije.

Komisija se je o svojem delu pogovorila tudi s predsednikom Pahorjem, ki je v intervjuju za oddajo Tarča v začetku decembra povedal, da mu je Štefanec zagotovil, da bo komisija s svojim delom izboljšala svoj ugled in povrnila zaupanje ljudi v to institucijo. Pahor je sicer ocenil, da je Štefanec pokazal svojo neodvisnost.

Najbolj odmeven postopek proti Bratuškovi

Prav (neuspešna) kandidatura nekdanje premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko je bil zagotovo najbolj odmeven primer, s katerim se je letos ukvarjala KPK. Komisija je ugotovila, da je Bratuškova v postopku izbire kandidata za evropskega komisarja ravnala v nasprotju interesov.

Bratuškova je na upravnem sodišču sprožila spor, in sicer zaradi posega v njene temeljne človekove pravice in svoboščine. Upravno sodišče je z začasno odredbo KPK prepovedalo, da javno objavi končno odločitev v omenjeni zadevi. V KPK so odredbo upoštevali in ugotovitve glede Bratuškove umaknili s svoje spletne strani, hkrati pa se pritožili na vrhovno sodišče, a je to njihovo pritožbo zavrglo.

Odmevali so tudi očitki KPK slabi banki, med drugim o porabi 12 milijonov evrov za zunanje izvajalce.

KPK deluje že deset let

Letos oktobra je KPK sicer obeležila deset let od ustanovitve in to obeležila z nekaterimi dogodki, ki so izpostavljali predvsem pomen preventive pri boju s korupcijo.

V desetih letih je komisija obravnavala številne primere in vseskozi opozarjala, da je korupcija v Sloveniji velik problem, ki prežema številne podsisteme. Pri svojem delu je bila pogosto tarča očitkov na račun svojega dela, pa tudi poskusov, da bi jo ukinili.

Po drugi strani pa je več potez KPK odmevalo tako v političnem kot v gospodarskem svetu. Najbolj je državo streslo lansko poročilo komisije o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. Obremenilo je namreč ljubljanskega župana in predsednika PS Zorana Jankoviča ter takratnega premiera Janeza Janšo. Posledično je razpadla Janševa vlada, Janković pa se je za nekaj časa umaknil z vrha PS, ki sicer na letošnjih volitvah ni več prestopila parlamentarnega praga.

Slovenija je sicer letošnji mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, pričakala na 39. mestu med 175 državami po indeksu zaznave korupcije. Čeprav je štiri mesta višje kot lani, Komisija za preprečevanje korupcije poudarja, da še ne vidi napredka pri zaznavi korupcije.

Je pa boj s korupcijo tudi ena od prioritet vlade Mira Cerarja. Ta se je je decembra seznanila z informacijo o pripravi predloga prenovljenega programa glede ukrepov vlade za preprečevanje korupcije. Predlog bo navedel dejavnosti in ukrepe za preprečevanje korupcije. Določil bo nosilce za njihovo izvedbo in roke za obdobje do izteka leta 2016, so takrat sporočili z vlade.

Vir: STA

Večina čebelarjev se pred bližajočim se obdobjem hladnega mrzlega vremena sprašuje, kakšna bo letošnja zima. Ker na številna vprašanja ni mogoče odgovoriti, z zaskrbljenostjo pričakujejo pomlad. Sedanje neobičajno toplo vreme za čebele ni najboljše.

Čebelarji so letos sicer pridelali le okoli 470 ton medu, kar je precej manj kot običajno.

Čebelarji se sprašujejo, ali bo letošnja zima hladna, dolgotrajna, ali bo snega veliko, kako bodo čebele prezimile, ali bodo imele dovolj hrane, koliko dni bo ugodnih za čistilni izlet čebel … Ker na takšna in podobna vprašanja ni mogoče odgovoriti, z zaskrbljenostjo pričakujejo pomlad, je za STA povedal Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS).

Čebelje družine zdaj vstopajo v zadnje obdobje svojega razvoja – v obdobje mirovanja. To se začne konec oktobra, ko družine ostanejo brez zalege, traja pa do januarja, ko matica zaleže prva jajčeca. Za to obdobje je značilna popolna odsotnost zalege, zmanjšanje življenjskih funkcij čebel in s tem porabe hrane na minimum ter nadaljnje zmanjševanje števila čebel v družini.

Obnašanje čebel v tem obdobju je odvisno predvsem od temperature v okolici. Ko se ta v naravi spusti pod deset stopinj Celzija, čebele nagonsko prenehajo letati in se z žrel umaknejo v notranjost panja. Tam se stisnejo v zimsko gručo, ko vreme to omogoča, pa izletijo na čistilni izlet, pojasnjuje Auguštin.

To obdobje je zaradi mraza, snega, oddaljenosti hrane od zimske gruče, vlage, močnih vetrov, škodljivcev in sovražnikov za čebeljo družino najbolj neugodno. Poglavitni pogoji za uspešno prezimovanje čebelje družine so njena optimalna številčna moč, zadostna količina kakovostne hrane in njeno dobro zdravstveno stanje.

Sedanje neobičajno toplo vreme za čebele ni najboljše. Nekaj dni toplega vremena jim sicer ne škoduje, če pa je toplo obdobje daljše, pa je lahko to za čebelje družine usodno. Matice začnejo ob pretopli zimi prehitro zalegati, porabijo pa tudi preveč hrane.

Če kasneje pride do ohladitve, morajo čebele zapustiti zalego in tako lahko pride do izbruha bolezni. Pretopla zima ima veliko več negativnih posledic kot dobrih, opozarja Auguštin.

Čebelarjem svetuje, naj čebeljim družinam med prezimovanjem zagotovijo popoln mir. Požagati morajo vse veje, ki bi lahko ob vetru udarjale po panjih, ter postaviti strašila in pasti, ki bodo od panjev odvračala ptice in glodavce. Skrbijo naj za to, da v panjih ne bo prepiha, da bodo postavljeni na suhem in da v čebelnjaku ali zunaj njega ne bo motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin.

Čebelarji so zaradi slabega vremena letos pridelali le okoli 470 ton medu, medtem ko povprečna pridelava medu za Slovenijo znaša 2000 ton na leto. Koliko medu čebelarji še imajo in koliko je takšnih, ki so že ostali brez medu, je težko povedati, informacije s terena pa kažejo, da imajo med le še redki čebelarji, predvsem večji, je za STA povedala svetovalka za ekonomiko pri javni svetovalni službi v čebelarstvu, ki deluje v okviru ČZS, Tanja Magdič.

fz/bg

Papež Frančišek je v pridigi med svojo doslej šele drugo polnočnico v baziliki Sv. Petra v Vatikanu, ki je potekala nekaj ur pred polnočjo, vernike pozval naj sprejmejo božje potrpljenje, bližino in nežnost.

Nekaj ur pred mašo pa je poklical po telefonu iraške begunce pred nasiljem Islamske države in jih primerjal z Jezusom.

Papež je begunce v taborišču Ankava v predmestju Erbila na severu Iraka blagoslovil in jim dejal, da so kot Jezus prisiljeni bežati, ker zanje ni prostora. Zato jim je to noč še posebej blizu.

Papež Frančišek je pred dnevi kristjanom na Bližnjem vzhodu namenil pismo s pozivom, naj vztrajajo v regiji, kjer so že 2000 let in pomagajo muslimanskim bratom pri predstavitvi bolj avtentičnega obraza islama kot vere miru.

V baziliki Sv. Petra – znotraj in zunaj se je zbralo okoli 11.000 ljudi – pa je poudarjal, kako svet danes potrebuje veliko božje nežnosti, njegovo potrpljenje in bližino.

Po njegovih besedah je svet zavit v temo, ki jo je začel prvi zločin proti človeštvu, ko je Kajn zaradi nevoščljivosti ubil Abela ter pahnil svet v stoletja nasilja, vojn, sovraštva in zatiranja.

Vendar pa temo odganja plamen vere, ki je verne tudi letos popeljal do polnočnic v čast rojstva božjega sina Jezusa Kristusa.

Bog bi že lahko obupal nad človeštvom vendar je po papeževih besedah potrpežljivo čakal, kar je tudi sporočilo božične noči. Namreč da sta božja potrpežljivost in zvestoba močnejša od teme in pokvarjenosti.

Na polnočnici so bili tudi predstavniki rimske birokracije oziroma kurije, ki jo je papež nekaj dni prej ostro oštel zaradi sle po moči in “duhovnega Alzheimerja”.

78-letni papež bo imel danes tradicionalen nagovor in blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi), na predvečer novega leta ga čakajo večernice, zjutraj pa pozdrav novemu letu. Nato ga 11. januarja čaka krst otrok v Sikstinski kapeli, po katerem bo za teden dni odpotoval v Šri Lanko in na Filipine.

Na predvečer božiča je bilo slovesno po vsem svetu. Tradicionalno polnočnico je v palestinskem Betlehemu daroval jeruzalemski latinski patriarh Fuad Tval. Kraj, kjer se je po izročilu rodil Jezus, so napolnili turisti iz vsega sveta, čeprav jih je bilo letos zaradi nasilja med Palestinci in Izraelci manj.

Betlehem je bil okrašen, poln stojnic, glasbe, božičnih pesmi in nastopov. Prišli so kristjani iz Gaze, ki jim je Izrael dovolil prehod do Zahodnega brega. Patriarh Tval je najprej vodil procesijo iz Jeruzalema v Betlehem skozi izraelski varnostni zid, med polnočnico pa je Izrael pozval, naj ustavi širitev tega zidu.

Pozval je k mirnemu sožitju judov, muslimanov in kristjanov v sveti deželi, ki je sedaj na žalost dežela konflikta. Prisoten je bil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je prosil za konec terorja in ekstremizma.

Božič so praznovali tudi slovenski katoliki doma in po svetu, med drugim s polnočnico v newyorški cerkvi Sv. Cirila.

Polnočnice so praznovali tudi nekateri pravoslavci, med drugim v Turčiji, Romuniji, Bolgariji in drugod. V ruskih in srbskih pravoslavnih cerkvah pa bodo verniki božič v skladu z julijanskim koledarjem praznovali 7. januarja.

rp/rp