Po podatkih finančno računovodske službe Okrajnega sodišča v Ljubljani je odvetniška družba Matoz danes sodišču nakazala 37.000 evrov, kolikor znaša denarna kazen za obsojenega v zadevi Patria Janeza Janšo.

Obsojeni Ivan Črnkovič pa je nakazal 5268,96 evra, so za STA sporočili s sodišča. Drugih plačil doslej niso prejeli. Danes se namreč izteka trimesečni rok, v katerem morajo obsojeni v zadevi Patria – predsednik SDS in nekdanji premier Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Črnkovič – poravnati denarne kazni. Vsi trije morajo skladno s sodbo plačati po 37.000 evrov kazni.

Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij premier, je sicer sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Tako Janša kot Krkovič sta zaporno kazen že začela prestajati, Črnkovič pa jo bo šele oktobra, saj je sodišče ugodilo njegovi prošnji za odlog.

Obsojeni bodo morali plačati tudi stroške kazenskega postopka s sodnimi taksami. Po poročanju Dnevnika skupni stroški kazenskega postopka, ki predstavljajo stroške za tolmače in priče, znašajo 25.736 evrov.

Tako bi moral vsak obsojenec poravnati nekaj več kot 5000 evrov. Obtoženi Jože Zagožen je med sojenjem umrl, Walter Wolf pa je v Kanadi.

Na okrajnem sodišču so za Dnevnik pojasnili, da sta Janša in Krkovič zoper sklep o stroških vložila pritožbi, o katerih mora odločiti višje sodišče. Za Črnkoviča pa so stroški sojenja znašali 5268 evrov in jih je očitno že poravnal.

Tem stroškom je treba prišteti še (nepravnomočne) stroške za vročanje sodnih pisanj: za Janšo znašajo 583 evrov, za Krkoviča 455 evrov, za Črnkoviča pa 121 evrov, je poročal Dnevnik. Poleg tega morajo obsojeni plačati še sodne takse, ki za postopek na prvi stopnji znaša 595 evrov, za postopek na drugi stopnji pa 892 evrov.

Če obsojeni kazni ne plačajo, sledi prisilna izterjava denarne kazni. V primeru neizterljivosti pa se bo obsojencem podaljšala zaporna kazen – 41,73 evra za dan zapora. A sprememba zaporne kazni ne sme biti daljša od šestih mesecev.

Vir: STA

Ob današnjem svetovnem dnevu hepatitisa v UKC Ljubljana poudarjajo, da je hepatitis C ozdravljiva bolezen, saj so na voljo učinkovita zdravila. Pod geslom Premisli še enkrat, testiraj se opozarjajo, da je v Sloveniji z virusom hepatitisa C okužen odstotek populacije, le slaba sedmina pa ve zanjo, zato ljudi pozivajo, naj opravijo testiranje.

Hepatitis je vnetje jeter, ki ga lahko povzročajo različni dejavniki. Najpogostejši so virusi A, B, C, D, E in G. Danes sta hepatitisa A in E v glavnem bolezni turistov, ki potujejo v tropska in subtropska območja, saj se prenašata z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B in C pa sta lahko resni kronični bolezni, zato ju mnogi označujejo za tiha ubijalca. Prenašata se neposredno z vnosom okužene krvi v telo z nezaščitenim spolnim odnosom z okuženo osebo ali z okužene matere na otroka.

Hepatitis A je možno uspešno preprečiti s pravočasnim cepljenjem pred potovanjem, medtem ko je cepljenje proti hepatitisu B v nacionalnem programu cepljenja otrok. Proti hepatitisu C cepiva še ni, okužbo pa je mogoče že vrsto let pozdraviti z učinkovitimi zdravili, vendar le v primeru, če jo odkrita in zdravljena pravočasno.

Kot izpostavlja Mojca Matičič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, če okužba ni prepoznana in zdravljena pravočasno, lahko vodi do ciroze jeter, raka na jetrih in smrti. Današnje zdravljenje virusnih hepatitisov je na zavidljivi ravni. Nova zdravila bodo po njenih besedah omogočila, da bodo v bodoče lahko pozdravili skoraj vsakega bolnika, pri katerem bolezen še ni dokončno okvarila organa.

Anonimno in brezplačno testiranje na okužbo z virusoma hepatitisa B in C je na ljubljanski infekcijski kliniki možno vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Danes bo ambulanta še posebej okrepljena, saj bo poleg oddaje majhnega vzorca krvi možen tudi pogovor z zdravnikom.

Vsem, ki omahujejo z odločitvijo o zdravljenju hepatitisa C ali celo z odločitvijo o testiranju na okužbo, bo v bodoče v veliko pomoč tudi Društvo bolnikov s hepatitisom, ki ga bodo ustanovili v septembru in bo namenjeno prav izkoreninjenju hepatitisa C v Sloveniji, še poudarja Matičičeva.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 160 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa C. Od tega jih je devet milijonov v Evropi, kjer se vsako leto na novo okuži do 30.000 ljudi, večinoma mladih. Število okuženih iz leta v leto narašča. Letno pa zaradi bolezni umre kar 90.000 Evropejcev.

Posodobljeno, 28.7.2014 ob 11.06

Pomen testiranja poudarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V ta namen so razpisali javni natečaj za najboljše fotografije samih sebe, t. i. “selfije” na temo hepatitisov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, z akcijo opozarjajo na pomen testiranja zlati tistih, ki imajo večje tveganje za okužbo.
Vsi, ki želijo prispevati k dvigu zavedanja o problematiki hepatitisov, lahko do 30. avgusta pošljejo fotografijo na elektronski naslov hepatitis@nijz.si, tri najbolj izvirne pa bo inštitut nagradil s paketom 365 kondomov.

Vir: STA

Začenja se vpis bodočih študentov, ki so bili na dodiplomske študijske programe ali enovit magistrski študij sprejeti v prvem roku. Trajal bo do 18. avgusta. V prvem prijavnem roku je bilo na želene visokošolske zavode sprejetih 11.947 kandidatov oz. 72,8 odstotka od skupno 19.982 prijavljenih. Drugi prijavni rok pa bo od 22. do 29. avgusta.

Tisti, ki niso bili sprejeti na nobenega od študijskih programov iz prve prijave oziroma se v prvem roku sploh niso prijavili, se lahko na še prosta vpisna mesta prijavijo v drugem roku. Podatki, kje je še možnost vpisa, bodo na spletnih straneh visokošolskih prijavnih služb objavljeni 21. avgusta, drugi prijavni rok pa bo trajal od 22. do 29. avgusta.

Bodoči študentje pa lahko še do 12. avgusta oddajo prošnjo na razpis za sprejem v študentske domove ali pri zasebnikih.

S prvo prijavo za študij na Univerzi v Ljubljani, kjer je bilo na voljo 10.839 vpisnih mest, je uspelo 7481 kandidatom, na mariborski univerzi pa je bilo razpisanih 5496 vpisnih mest. Zanje je bilo v prvem roku izbranih 2902 kandidata. Na Univerzo na Primorskem je bilo na podlagi prve prijave sprejetih 1042 kandidatov, na študij na Univerzi v Novi Gorici pa 37 kandidatov.

Vir: STA

Slika je simbolična

Predsednik republike Borut Pahor bo danes popoldne sprejel predstavnike Državne volilne komisije (DVK), ki mu bodo predali poročilo o izidu predčasnih državnozborskih volitev. Kot so v sredo sporočili iz urada predsednika, bo Pahor za tem podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje novega državnega zbora, ki bo 1. avgusta.

Pred predajo poročila predsedniku republike se bo DVK ob 13. uri sestala na seji, ki bo namenjena prav obravnavi poročila o izidu predčasnih državnozborskih volitev. Kdaj natančno bo sledila predaja poročila in podpis ukaza o sklicu ustanovne seje novega državnega zbora za zdaj še ni znano.

Neuradni končni izid volitev v državni zbor, ki so bile 13. julija, je DVK objavila v ponedeljek. Po njem je zmagovalna SMC zbrala 34,49 odstotka glasov, SDS 20,71 odstotka, DeSUS 10,18 odstotka, SD 5,98 odstotka, Združena levica 5,97 odstotka, NSi 5,59 odstotka, ZaAB pa so volivci namenili 4,38 odstotka glasov. SLS je ostala pod parlamentarnim pragom.

Kot kaže neuradni končni izid volitev, bo imela SMC v sedmem sklicu državnega zbora 36 poslancev, SDS 21, DeSUS deset, SD in Združena levica po šest, NSi pet, ZaAB pa štiri poslance. Dve poslanski mesti zasedata narodni skupnosti.

V poslanskih klopeh bo 26 dosedanjih poslancev. V 90-članskem državnem zboru bo tudi 32 žensk, kar je štiri več kot v iztekajočem se mandatu.

Najverjetnejši novi mandatar, predsednik SMC Miro Cerar danes z novoizvoljenimi strankami začenja pogovore za sestavo vladne koalicije. Iz pogovorov je izvzeta le stranka SDS. Pahor in Cerar sta se sicer srečala že tretji dan po volitvah, 16. julija. Ocenila sta, da so bile volitve izvedene legalno in so legitimne.

Pahor in Cerar sta tudi izrazila željo, da bi do oblikovanja stabilne vlade, ki bo državo popeljala iz krize, prišlo čim prej. Po Cerarjevih pričakovanjih bi lahko nova vlada v celoti nastopila funkcijo v drugi polovici septembra, vendar le v primeru, če bo vse potekalo “v normalnih okvirjih”.

Slika je simbolična

Vir: STA

Najverjetnejši novi mandatar Miro Cerar z novoizvoljenimi strankami danes začenja pogovore za sestavo vladne koalicije. Iz pogovorov je izvzeta le stranka SDS. V SMC želijo, da sestavljanje koalicije poteka brez medijev. Znano pa je, da se bo Cerar danes zagotovo sestal s predstavniki Združene levice, ZaAB in NSi, v petek predvidoma s SD.

Točni termini in lokacija srečanj Cerarja s predstavniki strank niso znani. Odzvale pa se bodo, kot za zdaj kaže, vse povabljene stranke.

Cerar je dejal, da si želi mavrično koalicijo, a po drugi strani čvrsto in programsko aktivno. V igri so večinoma stranke levega političnega bloka in tudi pomladna NSi. V javnosti se ugiba o možnih kombinacijah za novo vlado, a gre ob tem izpostaviti različne programe strank. Večina jih namerava vztrajati pri svojih ciljih.

Razhajajo se tudi pri ključnih vprašanjih, kot je denimo privatizacija. Slednjo poleg znižanja davkov in poenostavitve postopkov najbolj zagovarjajo v NSi. Nekatere stranke so glede privatizacije zadržane, druge ji nasprotujejo, Združena levica zahteva njeno opustitev. Ta stranka zahteva tudi konec varčevalne politike.

Predsedujoči SD Dejan Židan je že poudaril, da niso pripravljeni na kompromise, ki bi bili v škodo ljudi. Dejal je, da se opozicijske drže ne bojijo.

Prvak DeSUS Karl Erjavec pa je spomnil, da so upokojencem obljubili, da si bodo prizadevali za to, da dobijo regres in da bi se začele pokojnine usklajevati ob določeni gospodarski rasti.

V ZaAB so glede zahtev za vstop v koalicijo bolj previdni. Odločali se bodo na podlagi dela, ki ga bo koalicija nadaljevala.

Slika je simbolična

Vir: STA