Začenja se vpis bodočih študentov, ki so bili na dodiplomske študijske programe ali enovit magistrski študij sprejeti v prvem roku. Trajal bo do 18. avgusta. V prvem prijavnem roku je bilo na želene visokošolske zavode sprejetih 11.947 kandidatov oz. 72,8 odstotka od skupno 19.982 prijavljenih. Drugi prijavni rok pa bo od 22. do 29. avgusta.

Tisti, ki niso bili sprejeti na nobenega od študijskih programov iz prve prijave oziroma se v prvem roku sploh niso prijavili, se lahko na še prosta vpisna mesta prijavijo v drugem roku. Podatki, kje je še možnost vpisa, bodo na spletnih straneh visokošolskih prijavnih služb objavljeni 21. avgusta, drugi prijavni rok pa bo trajal od 22. do 29. avgusta.

Bodoči študentje pa lahko še do 12. avgusta oddajo prošnjo na razpis za sprejem v študentske domove ali pri zasebnikih.

S prvo prijavo za študij na Univerzi v Ljubljani, kjer je bilo na voljo 10.839 vpisnih mest, je uspelo 7481 kandidatom, na mariborski univerzi pa je bilo razpisanih 5496 vpisnih mest. Zanje je bilo v prvem roku izbranih 2902 kandidata. Na Univerzo na Primorskem je bilo na podlagi prve prijave sprejetih 1042 kandidatov, na študij na Univerzi v Novi Gorici pa 37 kandidatov.

Vir: STA

Slika je simbolična

Predsednik republike Borut Pahor bo danes popoldne sprejel predstavnike Državne volilne komisije (DVK), ki mu bodo predali poročilo o izidu predčasnih državnozborskih volitev. Kot so v sredo sporočili iz urada predsednika, bo Pahor za tem podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje novega državnega zbora, ki bo 1. avgusta.

Pred predajo poročila predsedniku republike se bo DVK ob 13. uri sestala na seji, ki bo namenjena prav obravnavi poročila o izidu predčasnih državnozborskih volitev. Kdaj natančno bo sledila predaja poročila in podpis ukaza o sklicu ustanovne seje novega državnega zbora za zdaj še ni znano.

Neuradni končni izid volitev v državni zbor, ki so bile 13. julija, je DVK objavila v ponedeljek. Po njem je zmagovalna SMC zbrala 34,49 odstotka glasov, SDS 20,71 odstotka, DeSUS 10,18 odstotka, SD 5,98 odstotka, Združena levica 5,97 odstotka, NSi 5,59 odstotka, ZaAB pa so volivci namenili 4,38 odstotka glasov. SLS je ostala pod parlamentarnim pragom.

Kot kaže neuradni končni izid volitev, bo imela SMC v sedmem sklicu državnega zbora 36 poslancev, SDS 21, DeSUS deset, SD in Združena levica po šest, NSi pet, ZaAB pa štiri poslance. Dve poslanski mesti zasedata narodni skupnosti.

V poslanskih klopeh bo 26 dosedanjih poslancev. V 90-članskem državnem zboru bo tudi 32 žensk, kar je štiri več kot v iztekajočem se mandatu.

Najverjetnejši novi mandatar, predsednik SMC Miro Cerar danes z novoizvoljenimi strankami začenja pogovore za sestavo vladne koalicije. Iz pogovorov je izvzeta le stranka SDS. Pahor in Cerar sta se sicer srečala že tretji dan po volitvah, 16. julija. Ocenila sta, da so bile volitve izvedene legalno in so legitimne.

Pahor in Cerar sta tudi izrazila željo, da bi do oblikovanja stabilne vlade, ki bo državo popeljala iz krize, prišlo čim prej. Po Cerarjevih pričakovanjih bi lahko nova vlada v celoti nastopila funkcijo v drugi polovici septembra, vendar le v primeru, če bo vse potekalo “v normalnih okvirjih”.

Slika je simbolična

Vir: STA

Najverjetnejši novi mandatar Miro Cerar z novoizvoljenimi strankami danes začenja pogovore za sestavo vladne koalicije. Iz pogovorov je izvzeta le stranka SDS. V SMC želijo, da sestavljanje koalicije poteka brez medijev. Znano pa je, da se bo Cerar danes zagotovo sestal s predstavniki Združene levice, ZaAB in NSi, v petek predvidoma s SD.

Točni termini in lokacija srečanj Cerarja s predstavniki strank niso znani. Odzvale pa se bodo, kot za zdaj kaže, vse povabljene stranke.

Cerar je dejal, da si želi mavrično koalicijo, a po drugi strani čvrsto in programsko aktivno. V igri so večinoma stranke levega političnega bloka in tudi pomladna NSi. V javnosti se ugiba o možnih kombinacijah za novo vlado, a gre ob tem izpostaviti različne programe strank. Večina jih namerava vztrajati pri svojih ciljih.

Razhajajo se tudi pri ključnih vprašanjih, kot je denimo privatizacija. Slednjo poleg znižanja davkov in poenostavitve postopkov najbolj zagovarjajo v NSi. Nekatere stranke so glede privatizacije zadržane, druge ji nasprotujejo, Združena levica zahteva njeno opustitev. Ta stranka zahteva tudi konec varčevalne politike.

Predsedujoči SD Dejan Židan je že poudaril, da niso pripravljeni na kompromise, ki bi bili v škodo ljudi. Dejal je, da se opozicijske drže ne bojijo.

Prvak DeSUS Karl Erjavec pa je spomnil, da so upokojencem obljubili, da si bodo prizadevali za to, da dobijo regres in da bi se začele pokojnine usklajevati ob določeni gospodarski rasti.

V ZaAB so glede zahtev za vstop v koalicijo bolj previdni. Odločali se bodo na podlagi dela, ki ga bo koalicija nadaljevala.

Slika je simbolična

Vir: STA