V Selnici ob Dravi pri Slomškovem domu slovesno odprli dva sodobna prodajna avtomata, ki bosta domačinom in obiskovalcem omogočala nakup kakovostnih lokalnih izdelkov 24 ur na dan, vse dni v tednu. Nova pridobitev je nastala v okviru projekta Lokalno za vas – Tržnica Selnica 24/7, pri katerem so moči združili Posestvo Lepaz, Sadjarstvo Grahor in Občina Selnica ob Dravi. Projekt ne prinaša le priročnejšega nakupovanja, temveč predstavlja tudi pomemben korak k podpori domačim kmetijam, večji lokalni samooskrbi in razvoju podeželja.

Pobuda je nastala iz želje lokalnih pridelovalcev, da bi svoje izdelke približali kupcem, ki zaradi vsakodnevnih obveznosti pogosto nimajo časa za obisk kmetij ali nakupovanje v času običajnega obratovanja trgovin.

Kot je ob odprtju pojasnil Danijel Lep s Posestva Lepaz, nosilec projekta, je bila prav dostopnost lokalne hrane glavno vodilo pri zasnovi nove prodajne poti. “Želeli smo lokalne izdelke ponuditi tudi vsem tistim, ki so vsakodnevno zaposleni in nimajo časa za obisk kmetij. Naš cilj je bil, da lahko vsakdo kadarkoli, vse dni v tednu, pride do lokalnih, zdravih in kakovostnih izdelkov,” je povedal Lep. Ob tem je poudaril tudi širši pomen nakupovanja pri domačih ponudnikih. Po njegovih besedah z izbiro lokalne hrane prispevamo k razvoju domačega okolja, ohranjanju delovnih mest in zmanjševanju ogljičnega odtisa, saj izdelkom ni treba prepotovati dolgih razdalj do končnega kupca.

Od dolgoletnega sodelovanja do skupnega projekta

Ideja o postavitvi avtomatov se je razvila iz dolgoletnega sodelovanja med obema kmetijama. Kot je pojasnila Lucija Grahor iz Sadjarstva Grahor, sta se z Danijelom Lepom že vrsto let srečevala kot lokalna ponudnika oziroma kupca domačih izdelkov. Ob pogovorih o izzivih, s katerimi se srečujejo manjše kmetije, se je postopoma oblikovala zamisel o skupni prodajni poti. “Na kmetijah nas je malo in pogosto moramo biti na vseh koncih hkrati. Radi bi prodali vse, kar pridelamo in izdelamo, zato smo začeli razmišljati o novih možnostih prodaje. Ko se je ponudil še ustrezen razpis, smo stopili skupaj, se prijavili in nastalo je to, kar imamo danes,” je nastanek projekta opisala Grahorjeva.

V avtomatu Sadjarstva Grahor bodo kupci našli predvsem izdelke iz domačega sadja. Na kmetiji imajo manjši sadovnjak, pridelano sadje pa v veliki meri predelajo v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Med ponudbo so suho sadje, različne marmelade, sirupi, jabolčni sok in občasno tudi drugi izdelki, kot so domači čaji. Ponudba se bo prilagajala sezoni in razpoložljivosti pridelkov.

Posestvo Lepaz bo medtem ponujalo predvsem mlečne izdelke, med njimi jogurte različnih okusov, mlade sire, skuto, sveže mleko ter mlečne napitke, kot sta ledena kava in čokoladno mleko. Ponudbo bodo dopolnjevali tudi izdelki drugih lokalnih kmetij.

Županja: Spodbuda vsem, ki razmišljajo o podjetniški poti v kmetijstvu

Novo pridobitev so pozdravili tudi na Občini Selnica ob Dravi, ki je projekt podprla kot partnerica. Županja dr. Vlasta Krmelj je ob odprtju poudarila, da 24-urna tržnica za kraj pomeni veliko več kot zgolj dodatno možnost nakupovanja. “Takšna 24-urna tržnica v vasi zelo veliko pomeni. Naši občani, obiskovalci in tudi tisti, ki se skozi kraj samo peljejo, bodo lahko v vsakem trenutku prišli do domačih dobrot. Hkrati pa je to predvsem spodbuda vsem, ki razmišljajo o podjetniški poti na področju kmetijstva, da se stvari dajo,” je dejala županja.

Ob tem se je zahvalila družinama Lep in Grahor za pogum, vztrajnost in vloženo delo, s katerim sta svojo zamisel uresničili. Pojasnila je še, da si občina že več let prizadeva pomagati kmetijskim gospodarstvom in spodbujati razvoj kmetijstva na različne načine. Prav zato so veseli pobud, ki prihajajo neposredno od domačih pridelovalcev. “Ko kmetje pridejo k nam s konkretnimi predlogi, kako bi jim lahko pomagali in hkrati izboljšali življenje občanov, smo takšnega sodelovanja zelo veseli. Tudi gospod Lep in gospa Grahor sta predstavila svojo idejo, nad katero smo bili navdušeni in smo jo z veseljem podprli,” je povedala Krmeljeva.

Majhne projektne ideje z velikim pomenom za podeželje

Projekt Lokalno za vas – Tržnica Selnica 24/7 je bil uresničen tudi s pomočjo evropskih sredstev. O pomenu takšnih naložb za razvoj podeželja je spregovorila Jasmina Pungartnik, predstavnica LAS Kozjak–Pohorje (RRA Koroška). Poudarila je, da projekti, ki nastajajo na podlagi konkretnih potreb lokalnega okolja, pomembno prispevajo k razvoju podeželskih območij, še posebej tam, kjer delujejo številni manjši pridelovalci in ponudniki. “Vsak izbran projekt pomembno prispeva k razvoju podeželja, saj izhaja iz potreb območja. Pri nas imamo veliko lokalnih ponudnikov in pridelovalcev, zato je smiselno podpirati takšne majhne, a velike projektne ideje,” je povedala Pungartnikova.

Pojasnila je še, da je bil projekt sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in s strani Ministrstva za kmetijstvo. Takšna sredstva omogočajo uresničevanje zamisli, ki povezujejo lokalne ponudnike, izboljšujejo njihove možnosti za prodajo in prispevajo k dolgoročnemu razvoju podeželja.

Lokalna hrana dostopna tudi zunaj običajnega delovnega časa

Prednost nove tržnice je predvsem njena neprekinjena dostopnost. Kupci bodo lahko domače izdelke kupovali tudi zvečer, ob koncih tedna in praznikih, ko so običajne prodajne poti pogosto omejene. Za manjše kmetije avtomata predstavljata dodatno možnost neposredne prodaje, ki ne zahteva stalne prisotnosti prodajalca. Tako lahko pridelovalci več časa namenijo delu na kmetiji, kupci pa imajo kljub temu stalen dostop do njihovih izdelkov.

Ob slovesnem odprtju so si obiskovalci lahko ogledali delovanje obeh avtomatov, spoznali ponudbo in poskusili izbrane domače dobrote. Dogodek je bil tudi priložnost za srečanje lokalnih pridelovalcev, predstavnikov občine in prebivalcev, ki bodo novo pridobitev lahko uporabljali vsak dan.

Z odprtjem 24-urne tržnice je Selnica ob Dravi pridobila sodoben način prodaje domačih dobrot, ki združuje tradicionalno lokalno pridelavo in potrebe današnjih kupcev. Hkrati projekt dokazuje, da lahko sodelovanje manjših kmetij in lokalne skupnosti ustvari nove priložnosti za razvoj podeželja ter domačim izdelkom zagotovi mesto na trgu tudi zunaj običajnega prodajnega časa.

Več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post FOTO: V Selnici ob Dravi odprli avtomata z lokalnimi dobrotami, ki bosta na voljo 24 ur na dan appeared first on Lokalec.si.

Katja Koren je danes na Pohorju predstavila kandidaturo za županjo Mestne občine Maribor. Nekdanja vrhunska smučarka in državna sekretarka je poudarila, da verjame v svoje znanje in izkušnje. Ob novinarskih vprašanjih o konkretnih težavah Maribora, prvih ukrepih in prihodnji ekipi pa je večkrat pojasnila, da želi najprej pregledati stanje v občini, prisluhniti prebivalcem in nato oblikovati rešitve.

S Pohorja v župansko tekmo

Korenova je za predstavitev kandidature izbrala Pohorje, kjer je začela svojo športno pot. “Danes, ko pa je pred mano, lahko rečem, začetek druge tekme. Če rečem, da je bila prva smučarska, je ta druga županska.” Poudarila je, da želi Maribor obravnavati kot celoto ter povezovati mestne četrti, krajevne skupnosti in sosednje občine.

Kaj bi kot županja najprej rešila?

Na vprašanja o konkretnih ukrepih, ki bi se jih lotila kot županja, za zdaj ni ponudila podrobnega seznama projektov. Najprej želi pregledati stanje v občini, ugotoviti ter kateri problemi so najnujnejši. “Zdaj, zelo pomembno je, da najprej poznamo probleme, ki so. Vemo, da imamo težave v prometu, da imamo težave na marsikaterem področju v Mariboru.” Pri tem se je sklicevala na svojo izkušnjo ob prihodu na ministrstvo: “Jaz nisem vedela natančno, v kar se podajam, zaradi tega, ker delo v javni upravi je nekaj drugega kot delo v gospodarstvu.” Podoben pristop napoveduje tudi za Maribor: “Najprej moram pogledati, kaj se v občini dogaja.” Konkretnih prvih ukrepov ni navedla.

Dotaknila se je tudi občinskih financ: “Govori se, da denarja ni, da so proračuni dejansko porabljeni, da so sredstva porabljena.” Omenila je možnosti nove evropske finančne perspektive in dodala: “ampak tako, kot sem povedala, želim si, da najprej pogledamo, kje so pereče zadeve Maribora.” Napovedala je, da bo v kampanji obiskovala različne dele mesta.

Promet: “Kaj odpreti, kaj zapreti, kje parkirati”

Na vprašanje, kaj bi sama predlagala za Maribor, je izpostavila prometno infrastrukturo. “Se pravi, na kak način urediti, kaj odpreti, kaj zapreti, kje parkirati, na kak način parkirati.” Dodala je: “Zdaj je pa treba to nadgraditi in za to, kar ljudje čutijo, poiskati tudi rešitve.” Konkretnih prometnih sprememb ni predstavila. Omenila je tudi zelene površine: “Čeprav Maribor kot taki, če pogledamo, vidimo, da zelenih površin imamo kar dosti, ampak verjetno niso enakomerno razporejene, tako da je treba tudi za to poskrbeti.”

“Mariboru ne manjka idej in vizij” – kdo bo sestavljal njeno ekipo?

Na vprašanje o prihodnji ekipi je odgovorila: “Jaz vem, kam želim, jaz vem, kaj je moj cilj, ampak ekipa, ki jo bom oblikovala okrog sebe, je tista ekipa, ki bo v trenutku, ko bomo videli, kje so največji izzivi in kaj potrebujemo, to ekipo tudi izbrali.” Konkretnih imen zaenkrat ni navedla.

Korenova je izpostavila tudi gospodarski razvoj: »Mariboru ne manjka idej in vizij, manjka pa odgovor, kako bo mesto ustvarjalo gospodarsko rast, kakovostna delovna mesta in prihodke, s katerimi bo lahko financiralo svoj razvoj.« Poudarila je: »Občina gospodarske rasti ne ustvarja sama. Njena naloga je povezovati, omogočati in pospeševati investicije ter odpravljati ovire,” je dejala. Zavzema se za povezovanje univerze in gospodarstva ter razvoj Pohorja, Drave, kulture in športa.

“Nisem politik in nikoli ne bom”

Njeno kandidaturo so po njenih besedah vložili SDS, Demokrati, Nova Slovenija in Fokus, podporo pa ji je izrazila tudi SLS. Na vprašanje, kdo jo je spodbudil h kandidaturi, je odgovorila: “Ne, to je bila popolnoma moja osebna odločitev. Ampak ni bila lahka predvsem zaradi tega, ker, tako kot sem prej povedala, nisem politik in nikoli politik ne bom.” Kljub temu verjame, da lahko s svojimi izkušnjami uspešno vodi občino.

Čeprav Korenova poudarja, da ni političarka in da to tudi nikoli ne bo, kot državna sekretarka sodeluje s politiko. Njeno kandidaturo podpira pet političnih strank aktualne vladne koalicije. V primeru izvolitve bo morala sodelovati s političnimi strankami, usklajevati različne interese in zagotavljati podporo odločitvam v mestnem svetu.

Bi v Maribor vrnila Zlato lisico?

Na vprašanje o vrnitvi Zlate lisice na Pohorje je dejala: “Zdaj, jaz vem, da bi bil najbolj lep odgovor, ker vseeno kandidiram za županjo Maribora, da bi rekla ja. Ampak dejstva so drugačna.” Opozorila je na težave z zasneževanjem: “Maribor je na nadmorski višini, kot je. Vemo, kakšne težave so vedno z zasneževanjem. Prevečkrat smo jo selili v Kranjsko Goro” je dodala, ter kot možnost omenila vrnitev Zlate lisice v drugačni obliki.

Sicer pa je Korenova danes poudarila, da želi najprej prisluhniti prebivalcem in prepoznati ključne potrebe mesta. »Ostale zadeve bom pa spremljala sproti in tudi o tem javno spregovorila, je dejala. Katere ukrepe bi izvedla najprej, kako bi jih financirala in s kom bi jih uresničevala, ob predstavitvi kandidature še ni konkretneje pojasnila.

The post Katja Koren predstavila kandituro: »Najprej moram pogledati, kaj se v občini dogaja« appeared first on Lokalec.si.

LPR, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je skupaj z Matejem Vodopivcem, kandidatom za župana Maribora, vložila tako kandidaturo za župana kot tudi kandidature list za vse mestne četrti in krajevne skupnosti ter listo LPR za Mestni svet Mestne občine Maribor.

Vložili kandidaturo in liste za tako za mestni svet kot tudi za mestne četrti in krajevne skupnosti

Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je tako vložila liste LPR tako za mestni svet kot tudi za mestne četrti in krajevne skupnosti. Matej Vodopivec, njihov kandiat za župana Mestne občine Maribor, pa ima še podporo Preroda in Piratske stranke. Da LPR zagovarja vključevanje vseh delov mesta, je na začetku poudaril Vodopivec in dodal: “Vemo, da obstaja center, ampak tudi ostali deli mesta so potrebni, da se za njih poskrbi. Zadnja štiri leta sem vodil enega večjih delov Maribora, Studence. Tukaj sem lahko zamislil LPR-ja, delovanje LPR-ja v praksi.” Pri tem pa je izpostavil, da gre za pošteno in pravično delovanje, kar imajo že v imenu liste. Poudaril je, da ne želijo deliti: “Mislim, da tisti, ki vodi ali kakšno društvo ali mestno četrt ali mestno občino ali še kaj višjega, bi moral vključevati vse. Ne sme ga biti sram povedati, kaj je, ampak mora biti odprt za vse. Hkrati me pa tudi veseli, da sokandidati in marsikdo, ki se bo udeležil zdaj teh volitev kot kandidat, prepoznavajo, da je to tisto, kar družbo plemeniti, in da je to tisto, na čem bo Maribor nadalje gradil.”

Meni, da je Maribor dobro urejen, ne pa celoten. Kot predsednik Mestne četrti Studenci pravi, da je “pomembno to, kar smo na Studenci pokazali štiri leta, da postaja to pomembno vsem protikandidatom, zdaj verjamem, da Maribor gre v drugo smer”.

Na listi je na tretjem mestu

Nosilec liste LPR je njen predsednik Stojan Auer, na drugem mestu je Lidija Divjak Mirnik, na tretjem mestu pa Matej Vodopivec.  “Ker bi želel zelo tvorno sodelovati v mestnem svetu, ker mestni svetniki oblikujejo to, kam bo šlo mesto. Mestni svetniki so tisti, ki naj bi prinesli tudi v mestni svet glas občanov. Občani najbolj vedo, kaj rabijo, katero cesto rabijo, pa kje je vrtec ali pa šola, ki bi bilo treba prej zgraditi,” je Vodopivec povedal. Sama lista pa da je sestavljena iz Mariborčanov, “vsi so zastopani, od zdravnikov do specialistov, do inženirjev, do učiteljev, do Mariborčana, ki deluje za to, da bi bilo mesto lepše. Lista je sestavljena iz Mariborčanov, ki želijo mestu dobro”.

Izpostavlja razvoj Mestne četrti Studenci, ki jo vodi štiri leta

Ob tem pa je še pripomnil: “Vesel sem, da prepoznavam tudi v ostalih programih ravno to, kar smo štiri leta počeli na Studencih. Pohvalil je to dosedanji župan. Seveda nisem bil tiho, sem imel tudi kakšne kritike, ampak tudi mi je povedal, da kritike sprejme takrat. Tudi vesel sem, da je ljubljanski podžupan prišel pogledat Studence, kako to deluje. Lahko vam povem, da vam ne govorim o sanjah oziroma kaj bo, če bo. Lahko vam povem, da se da. Samo takrat mora biti prvi med enakimi, mora biti odprt za popolnoma vse. In to bi rad predstavil v tem boju.” Vodopivec, ki bi rad gradil razvoj ravno po načelih, ki jih ima ob vodenju Mestne četrti Studenci, še dodaja: “Ne bi rad predstavil, kdo je komu kaj vzel, kdo je komu kaj ukradel pa kdo je kaj narobe naredil. Rad bi predstavil, da gre drugače. Da gre tokrat pošteno pa da gre pravično. Če se bomo pošteno in pravično vsega lotili, bomo živeli zelo lepo in v miru.”

The post Kandidature v Mariboru vložila tudi Matej Vodopivec in LPR appeared first on Lokalec.si.

V boj za županski stolček Mestne občine Maribor se podaja tudi Igor Jurišič, kandidat Stranke mladih – Zeleni Evrope. Stranka je danes predstavila svojo kandidaturo za župana, kandidatne liste za mestni svet ter svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Na lokalne volitve, ki bodo 15. novembra 2026, se podajajo s sloganom “Naj Maribor zadiha” in programom Maribor 2030.

V ospredju program Maribor 2030

Igor Jurišič je ob predstavitvi kandidature predstavil tudi programska izhodišča, s katerimi želi Stranka mladih – Zeleni Evrope nagovoriti volivke in volivce. Osrednji del njihovega volilnega nastopa predstavlja program Maribor 2030, ki zajema načrte in usmeritve za razvoj mesta v mandatnem obdobju od leta 2027 do 2030.

Stranka bo na letošnjih lokalnih volitvah nastopila pod sloganom “Naj Maribor zadiha”, ki predstavlja osrednje sporočilo njene volilne kampanje.

Ne le županska kandidatura, tudi liste za mestni svet

Stranka mladih – Zeleni Evrope se v volilno tekmo ne podaja zgolj z županskim kandidatom, temveč tudi s kandidatnimi listami za mestni svet ter svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

S tem želi sodelovati pri oblikovanju prihodnjih odločitev na različnih ravneh lokalne samouprave. Poleg županske funkcije bo tako pomemben del njihovega volilnega nastopa tudi prizadevanje za zastopanost v občinskih predstavniških organih.

Kaj prinaša program Maribor 2030?

Program Maribor 2030 temelji na petih ključnih področjih: prometu, okolju, mladih, društvih in zavodih ter gospodarstvu. Med najbolj konkretnimi predlogi so 90 minut brezplačnega parkiranja za obisk mestnega središča, izboljšanje javnega potniškega prometa, več cenovno dostopnih najemnih stanovanj, ohranjanje mestnega zelenja in zmanjševanje odpadkov s ciljem, da nova sežigalnica ne bi bila potrebna.

90 minut brezplačnega parkiranja in spremembe prometne politike

Eno izmed osrednjih področij programa je prometna ureditev Maribora. Jurišič in Stranka mladih – Zeleni Evrope predlagata prvih 90 minut brezplačnega parkiranja na ustrezno določenih javnih parkiriščih za obisk mestnega jedra. S tem želijo olajšati dostop do trgovin, gostinskih lokalov in drugih storitev ter prispevati k oživitvi mestnega središča.

Zavzemajo se tudi za ponovno presojo nekaterih prometnih zapor in preusmeritev, pri čemer poudarjajo, da morajo odločitve temeljiti na podatkih, prometni pretočnosti in varnosti. Cone z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro bi po njihovem predlogu uvajali predvsem v stanovanjskih območjih in na nevarnih odsekih, radarje pa postavljali tam, kjer obstajajo dejanska varnostna tveganja.

Pomemben del programa je tudi izboljšanje mestnega avtobusnega prometa, ki bi moral na ključnih povezavah postati časovno primerljiv z uporabo osebnega avtomobila, tudi ob večerih in koncih tedna.

Brez nove sežigalnice, več dreves in manj betoniranja

Na okoljskem področju stranka izpostavlja zmanjševanje količine odpadkov, boljše ločevanje, ponovno uporabo in recikliranje. Njihov cilj je količino preostalih mešanih odpadkov zmanjšati toliko, da gradnja nove sežigalnice za potrebe Maribora ne bi bila potrebna.

Posebno pozornost namenjajo tudi ohranjanju odraslih dreves, širjenju zelenih površin in zmanjševanju nepotrebnega betoniranja. Pri prihodnjem urejanju ulic, trgov in drugih javnih površin želijo več poudarka nameniti senci, zelenju in prilagajanju mesta vse pogostejšim vročinskim valovom.

Več dostopnih stanovanj in boljši pogoji za mlade družine

Pomemben del programa je namenjen mladim, ki jih želi stranka spodbuditi, da po zaključku študija ostanejo v Mariboru.

Med prednostnimi nalogami so cenovno dostopna najemna stanovanja, kakovostni in cenovno ugodni vrtci ter boljše povezovanje izobraževanja z gospodarstvom. Pri stanovanjski politiki predvidevajo sodelovanje z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor in pregled načrtovanih stanovanjskih projektov.

Zavzemajo se tudi za boljše povezave javnega prevoza do fakultet, delovnih mest in območij druženja ter za spodbujanje prvih zaposlitev in podjetništva med mladimi.

Več podpore društvom in sodelovanja med generacijami

V programu pomembno mesto namenjajo društvom in zavodom, ki jih želijo tesneje vključiti v izvajanje športnih, kulturnih, socialnih in drugih javno koristnih programov.

Predlagajo preglednejše razpise, predvidljivejše financiranje in manj administrativnih ovir. Poseben poudarek namenjajo tudi medgeneracijskemu sodelovanju, pri katerem bi mladi starejšim pomagali pri uporabi digitalnih storitev, starejši pa bi mladim predajali svoje poklicne in življenjske izkušnje.

Spodbujanje gospodarstva in kakovostnih delovnih mest

Na gospodarskem področju želijo ustvariti ugodnejše pogoje za razvoj podjetij, zlasti tistih, ki ustvarjajo kakovostna delovna mesta in višjo dodano vrednost.

Program predvideva boljše usklajevanje občinskih postopkov, krepitev sodelovanja med Mestno občino Maribor, Univerzo v Mariboru in gospodarstvom ter podporo trajnostno usmerjenim podjetjem.

Obljubljajo tudi več preglednosti pri porabi občinskega denarja

Poleg razvojnih projektov program Maribor 2030 poudarja odgovornost pri vodenju občine. Stranka napoveduje spremljanje izvajanja projektov, jasno določanje odgovornih oseb, rokov in virov financiranja ter redno obveščanje javnosti o doseženih rezultatih.

Med predlogi je tudi javno poročanje o tem, katere predvolilne obljube so bile uresničene, kateri projekti zamujajo, koliko so stali in zakaj posamezni načrti niso bili izvedeni.

S programom Maribor 2030 tako Igor Jurišič in Stranka mladih – Zeleni Evrope volivcem ponujata nabor ukrepov, ki segajo od vsakodnevnih prometnih in stanovanjskih vprašanj do dolgoročnega gospodarskega in okoljskega razvoja mesta. Koliko teh načrtov bi lahko dejansko uresničili, pa bo odvisno tudi od finančnih možnosti občine in podpore v prihodnjem mestnem svetu.

SMS – Stranka mladih – Zeleni Evrope: 45 kandidatk in kandidatov za mestni svet Maribora

Na listi SMS – Stranke mladih – Zeleni Evrope za mestni svet Maribora kandidira 45 kandidatk in kandidatov: Igor Jurišič, Sanja Gerdak, Aleksandar Jovanović, Nevena Tea Gorjup, Nikolaj Andrej Stare, Mirjana Mladič, Renato Volker, Vesna Mrkela, Gorazd Stopinšek, Maja Budja, dr. Črtomir Borko, Iris Virtič, Mihael Kacafura, Tadeja Pintarič, Čedomir Bjelčević, Maja Ščavničar, Darko Repa, Klementina Kozole, Alija Keranović, Rozalija Štandeker, Abdulah Mešić, Milena Spindler, Tim Leskovšek, Aleksandra Hertiš, Blaž Bezenšek, Doroteja Ana Bejta, Igor Štandeker, Zvezdana Strmšek, Franc Bezjak, Katja Mladenič, Damijan Onič, Margerita Vlahek, Franc Kikec, Alisha Bejta, Timotej Črešnjar Gorjup, Sonja Mladenič, Branko Vozar, Tina Gajšek, Adam Lombergar, Claudia Perez Guerra, Ivan Ajtnik, Ljubica Došler Stare, Mihael Kovačič, Elizabeta Ajtnik in Karmen Šerjak.

The post Igor Jurišič predstavil kandidaturo za župana Maribora: Na volitve s sloganom “Naj Maribor zadiha” appeared first on Lokalec.si.

V četrtek, 22. oktobra 2026, bo ob 10. uri v dvorani Kienhofen na Muti potekal informativni dogodek, namenjen predstavitvi pravic iz dolgotrajne oskrbe.

Udeleženci bodo lahko izvedeli več o osnovnih in dodatnih pravicah, ki jih določa Zakon o dolgotrajni oskrbi, pogojih za upravičenost ter postopkih uveljavljanja pravic.

Dogodek je namenjen vsem, ki želijo pridobiti informacije o dolgotrajni oskrbi zase ali za svoje družinske člane. Na voljo bo tudi čas za vprašanja in odgovore.

Predstavitev bo izvedla projektna enota »Dostopna dolgotrajna oskrba« v sodelovanju z ministrstvom.

The post Na Muti bodo predstavili pravice iz dolgotrajne oskrbe appeared first on Lokalec.si.

Aktualna županja Občine Muta Angelca Mrak se bo na prihajajočih lokalnih volitvah znova potegovala za županski mandat.

Ali se boste na prihajajočih lokalnih volitvah znova potegovali za položaj županje?

Da. Na lokalnih volitvah 2026 ponovno kandidiram za županjo Občine Muta. V zadnjih štirih letih smo skupaj naredili pomembne korake, hkrati pa ostaja še veliko priložnosti in izzivov, ki jih želim skupaj z izvoljenim občinskim svetom, delovnimi telesi, javnimi zavodi, društvi, gospodarstvom, predvsem pa z občankami in občani uresničiti v prihodnjem obdobju.

Kako ocenjujete svoje delo v zadnjih štirih letih mandata?

Svoje delo ocenjujem odgovorno in realno. V zadnjih štirih letih smo se soočali tako z vsakodnevnimi izzivi kot tudi z zahtevnejšimi okoliščinami, vendar smo kljub temu uspeli uresničiti številne pomembne naloge in projekte in začeli projekte, ki bodo dolgoročno vplivali na kakovost življenja v naši občini.

Zavedam se, da vsega ni bilo mogoče izvesti tako hitro, kot bi si želeli. Nekateri projekti zahtevajo več časa, usklajevanja in finančnih sredstev. Pomembno pa je, da smo pri delu ostali usmerjeni v konkretne rešitve in v to, kar je pomembno za vse nas-občanke in občane naše občine.

Na katere dosežke v tem obdobju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosna, da smo izvedli projekte in ukrepe, ki imajo neposreden vpliv na vsakdanje življenje ljudi in na prihodnji razvoj Mute. Posebej bi izpostavila v investicijskem delu:

Izgradnjo novega vrtca, ureditev Medgeneracijskega centra Muta, dokončanje izgradnje dvorane Gortina, projekt umirjanja prometa skozi center Mute, investicije v cestno infrastrukturo ter sanacijo po neurju 2023, cesto Karavla-Verdinek, izgradnjo komunalne opreme v naselju SE3, izvedbo projekta Parkovne ureditve in začetek projekta Zmanjšanje vodnih izgub v Dravski dolini, obnovo objekta Karavla, investicije v obnovo športne infrastrukture, sanacija obzidja cerkve Sv. Marjete, izgradnjo protiprašnih zaščit, nabavo voznega parka za šolske prevoze, sprejem OPPN za naselje Gradišče, pridobitev sredstev za novo gasilsko lestev,….

Ponosna sem tudi na to, da smo kljub omejenim možnostim uspeli pridobivati dodatna sredstva in iskati rešitve, ki jih občina sama ne bi mogla financirati. Pomembno je, da se občina razvija premišljeno in da se pri tem ne pozablja na potrebe vseh generacij – od otrok in mladih do družin, starejših in ranljivih skupin.

Ker pa delo v občini niso samo investicije sem izredno ponosna, da sem pri svojem delu velik pomen dala povezovanju in korektnemu sodelovanju z vsemi našimi javnimi zavodi, ki se aktivno vključujejo v vsakdan naše občine. Tako smo skupaj z različnimi zavodi, organizacijami, društvi izvedli izjemno veliko vsebin, ki bogatijo kakovost našega življenja. Ponosna sem tudi na odlično sodelovanje s sosednjimi občinami v tem delu dravske doline in seveda delovanje in sodelovanje na ravni koroške regije.

Kje vidite največ prostora za izboljšave v občini?

Vedno je prostor za izboljšave. Predvsem si želim še bolj učinkovitega reševanja vprašanj, ki vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja – predvsem cestne in druge infrastrukture do urejenosti občine, prometne varnosti, stanovanjskih možnosti ter pogojev za življenje mladih in družin in urbanističnega planiranja.

Da še naprej izboljšujemo komunikacijo z občankami in občani. Želim si, da bi bili ljudje čim bolje informirani o projektih, možnostih in odločitvah občine ter da bi imeli dovolj priložnosti, da izrazijo svoje predloge in potrebe.

Kakšni so vaši ključni cilji oziroma želje za razvoj občine v prihodnjem obdobju?

Moj cilj je, da Muta ostane občina, v kateri je kakovostno živeti, delati in ustvarjati prihodnost. Prihodnje obdobje bi želela usmeriti predvsem v nadaljevanje in dokončanje pomembnih infrastrukturnih projektov, okrepitev investicij na stanovanjskem področju, ustvarjanje boljših pogojev za mlade in družine ter skrb za starejše, izboljšanje prometne in komunalne infrastrukture,.

Pomemben cilj je tudi nadaljnje pridobivanje evropskih, državnih in drugih nepovratnih sredstev, saj lahko na ta način uresničimo več projektov, kot bi jih lahko samo z občinskimi sredstvi.

Predvsem pa želim, da se občina razvija premišljeno, povezano in v sodelovanju z občankami in občani. Muta ima veliko potenciala, zato želim svoje delo in skupno delo tudi v prihodnje usmerjati v konkretne projekte, razvoj kraja in predvsem v dobro ljudi, ki tukaj živijo.

The post Angelca Mrak znova v boj za županski stolček na Muti appeared first on Lokalec.si.

Zavezništvo za Novi Maribor, sestavljeno iz Stranke demokratov, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev, je vložilo kandidaturo Matevža Frangeža za župana Mestne občine Maribor. Vsaka stranka posebej pa je vložila svojo listo kandidatov in kandidatk za mestni svet.

Frangež o zavezništvu strank in liste

“Mi smo Novi Maribor, zavezništvo, ki je nastalo hitro in spontano, in organsko, zato ker nas vse skupaj druži skupna ambicija: da uresničimo Novi Maribor, mesto za živeti, delati, uspeti. Danes bomo skupaj vložili uradno kandidaturo za župana, hkrati pa bodo danes vložene tudi vse tri liste: Levice, Liste kolesarjev in pešcev in Socialnih demokratov,” je dejal Matevž Frangež, eden od kandidatov za župana Mestne občine Maribor, ki pravi, da so v zavezništvu “ljudje iz ulic, iz sosesk, študentje, raziskovalci, podjetniki, misleci, vsi tisti, ki verjamemo v to, da je napočil čas, da Maribor odpre svoje naslednje razvojno poglavje. Nismo elita, nismo kapital. In v zadnjih dneh in tednih čutimo izjemen vzgon. Zato vemo, da je naša vizija uresničiti Novi Maribor, mesto za živeti, delati, uspeti, mesto z novo razvojno ambicijo, mesto novega vključevanja, novega sodelovanja in mesto novih prioritet in novih pristopov mogoče uresničiti”.

Frangež pravi, da se na treh listah združuje “več kot 100 ljudi, ki verjamemo v to skupno ambicijo. Kar želimo zdaj pokazati, je to, da ta energija in ta ambicija, ki smo jo skupaj zgradili, lahko mesto pelje naprej. In da v to energijo povabimo vse meščanke in meščane, vse Mariborčanke in Mariborčane, da v naslednjih tednih izoblikujemo skupni razvojni program in mesto peljemo naprej. Zdaj odpiramo novo razvojno poglavje. Ni potrebno, da smo obsojeni na razvojni zaostanek. Ni potrebno, da imajo ljudje tukaj slabše službe. Ni potrebno, da mladi razmišljajo o odhodu drugam. Tukaj želimo zgraditi mesto dobrih služb, dostopnih stanovanj in boljšega življenja za vse. Razvoj v naših očeh ni razvoj, če ne zagotavlja koristi vsem. Nas ne zanima razvoj za nekatere. Nas zanima razvoj za vse, ker to je naša ideja in vizija Novega Maribora.”

Dokumentacijo predala mlada mamica

Kot uradna predstavnica skupne kandidature za župana je dokumentacijo predala Nastja Trajkovič, mlada mamica, ki po besedah Frangeža “mogoče simbolizira točno to, za kaj in za koga delamo. Delamo za novo generacijo tega mesta, ki bo v tem mestu ostajala, si tukaj ustvarila dom in si zagotovila prijazno prihodnost. Še bolj pa za generacijo njenega sina, ki je še v vozičku, star nekaj mesecev, zato da damo mladim, ki se odločajo za družine in za dom v tem mestu, zanesljivo jamstvo: Maribor je to mesto, kjer je potrebno biti”.

Znani nosilci posameznih list

Nosilci posameznih list, ki so sočasno s Frangžem vložile svoje kandidature so: za listo Levice Tatjana Frangež, za Listo kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič in za listo Socialnih demokratov Boris Sovič, nekdanji podžupan Mestne občine Maribor. Frangež je še poudaril: “Mi smo naklonjeni temu, da je treba sodelovati, ampak tokrat smo se povezali zato, da zmagamo. In mimogrede, to ni volilno zavezništvo. Naša ambicija sega onkraj 15. novembra ali 29. novembra. To je zavezništvo, ki je nastalo s trdno vero, da je treba krepiti sodelovanje in povezovanje. In zato smo si enotni, da je to zavezništvo za cel mandat, z jasno ambicijo, da z županom, z močno večino v mestnem svetu, upravičimo zaupanje ljudi in ga čez štiri leta ponovimo.”

The post Matevž Frangež vložil kandidaturo za župana Maribora, istočasno tudi stranke iz njegovega zavezništva appeared first on Lokalec.si.

Vodstvo NK Pobrežje Maribor je po ponovnem premisleku preklicalo odločitev o izključitvi otroka iz kluba.

Mladi nogometaš bo tako lahko nadaljeval treninge in svojo nogometno pot med prijatelji, medtem ko njegovemu staršu ostaja petletna prepoved udeležbe na klubskih aktivnostih.

Kot so sporočili na uradni Facebook strani NK Pobrežje Maribor, so odločitev ponovno preučili po številnih odzivih javnosti, sporočilih podpore in konstruktivnih kritikah. Pri tem so upoštevali predvsem opozorila, da otroci ne bi smeli nositi posledic ravnanj svojih staršev.

Staršu ostaja petletna prepoved

Kljub spremembi odločitve glede otroka klub vztraja pri ukrepih zoper njegovega starša. Petletna prepoved udeležbe na vseh klubskih aktivnostih, vključno z gostovanji, ostaja v veljavi. Nespremenjeni ostajajo tudi drugi protestni ukrepi.

V klubu so se zahvalili staršem, medijem in širši javnosti za podporo ter poudarili, da morajo znati postaviti jasne meje, hkrati pa prisluhniti kritikam in sprejeti drugačno odločitev, kadar je to v največjo korist otroka.

»Nogomet pripada otrokom. Ne nam odraslim.«

Ob tem so starše po vsej Sloveniji pozvali k spoštljivemu vedenju ob nogometnih igriščih ter spoštovanju sodnikov, trenerjev, drugih staršev in predvsem otrok.

Poudarili so, da si otroci zaslužijo prijetne spomine na treninge, tekme in prijateljstva, ne pa pritiskov in prepirov odraslih.

»Zmagalo je srce,« so zapisali v NK Pobrežje Maribor in dodali, da nogomet pripada predvsem otrokom.

The post NK Pobrežje spremenil odločitev: Otrok lahko nadaljuje s treningi, staršu ostaja petletna prepoved appeared first on Lokalec.si.

V Dupleku so položili temeljni kamen za Dom starostnikov Danica Duplek. Po več letih prizadevanj so tako naredili velik korak naprej, saj se bo tudi gradnja doma kmalu začela.

Velika pridobitev za celotno skupnost

Da gre za velik dan za skupnost, za občane in občanke ter samo občino Duplek, meni župan Mitja Horvat. “Dom starostnikov je velika pridobitev za naš kraj, predvsem pa za tiste starejše, ki bodo na nek način imeli še boljše pogoje za nenazadnje tudi obiskovanje, preden bodo postali redni stanovalci, tudi za vsebine, kot so večgeneracijski center, dnevni center in podobno, ali pa pomoč tistim, ki so pravzaprav stanovalci tega doma.”  Gre za manjšo enoto, ki bo imela 60 postelj. Župan meni, da bo to dobrodošlo tudi s tega vidika, da bo šlo za nova delovna mesta, za “kader, ki bo znal s starejšimi ravnati, in da bomo na nek način nadgradili tudi dobro delovanje našega večgeneracijskega centra”. Tega namreč že imajo in se je v vseh letih izkazal kot uspešen. “Kot rečeno, dolg nekaterim generacijam je bil ta projekt. In jaz sem vesel, da bomo ta dolg v naslednjem letu – upam, da resnično – izpolnili. Dolgo smo čakali, ampak zaradi tega, ker smo tako dolgo čakali, ker smo imeli kar nekaj ovir, ker smo imeli kar nekaj prepričevanj, da je to država dejansko vzela za svoj projekt, je veselje še toliko večje,” še pravi Horvat.“Investicija je dobrih 8,6 milijona evrov, pogodba o gradbeno-obrtniških delih je vredna 7,9 milijona evrov. Rok za dokončanje del 14 mesecev od 13. 10.,” je še povedal Horvat. Vesel je, da so uspeli prepričati državo, da je podprla projekt.

To, da so se povezali z Domom Danice Vogrinec ni naključje. Z njim namreč že imajo  povezavo pri centru za pomoč na domu, prav tako medgeneracijski center.  Župan pa je prepričan, da bodo tudi z institucijami dolgotrajne oskrbe, ki se bodo zagotavljale tudi v prihodnosti, dobro in uspešno sodelovali.

Decembra 2027 bi lahko že imeli ključe doma za starejše

Marko Slavič, direktor Doma Danica Vogrinec, pa je poudaril: “Današnji temeljni kamen pomeni dejansko takojšnji začetek gradnje. Dogovorjeno je, da je v naslednjem tednu, to smo se dogovorili danes ob koordinaciji, uvedbi v delo, že zagon gradbišča v naslednjem tednu, vsaj prijava gradbišča. In potem v 10 dneh, to se pravi nekje konec meseca, dejansko že začetek zemeljskih del, priprave gradbišča.” Prav zaradi tega meni, da je postavitev temeljnega kamna ne samo simbolično dejanje, ampak dejanski začetek in “korak k domu, ki si ga Duplek nedvomno zasluži”. Omenil je, da bi lahko naslednje leto v začetku decembra, Miklavž že podaril ključe tega doma, “ker je to res zasluženo po vseh teh naporih, ki smo jih vlagali v to pridobitev, je res čas, da se to zgodi. In če bo to v naslednjem letu za Miklavža, potem lahko pričakujemo nekje leta 2028 že začetek delovanja našega novega doma”.

Zagotoviti bo treba še ekipo zaposlenih

“Včasih je pomenilo zgraditi dom največ. Jaz sem res najmanj desetletje, če ne več, opozarjal, da seveda, investicija je zgolj prvi korak. In denar za investicijo je vedno na voljo, ali pri investicijskih bankah, kakorkoli že, ali v kakršnihkoli drugih finančnih inštrumentih. Mnogo težje pa je seveda dandanes zagotoviti ekipo ljudi, ki bo odgovorno in kvalitetno delala v tej organizaciji. Ampak izkušnja, ki smo jo imeli pred dnevi v Domu Podlehnik, kjer se je ob eni smeli potezi, kjer smo povabili k zaposlitvi vse, ki imajo primeren odnos do starejših, izkazala za izjemno dobro, in smo imeli relativno izjemno dober obisk. Kar pomeni, nekako, če se po jutru dan pozna, bi lahko nekako ocenil, da morda pa vendarle v tem letu in pol se tudi z vidika financiranja, plačevanja kadrov, večjega, boljšega vrednotenja njihovega dela kaj zgodi, da teh težav s kadrom v taki meri več ne bo,” je povzel iskanje kadra za domove za starejše Slavič.

Pomembno, da so starejši v lokalnem okolju, ki ga poznajo

Andrej Štesl, državni sekretar, pristojen za starejše, dolgotrajno oskrbo, deinstitucionalizacijo in invalide na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, je bil prav tako v Dupleku ob postavitvi temeljnega kamna doma za starejše. Omenil je, kako pomembno je, da so domovi za starejše v domačem, lokalnem okolju: “Že nekaj let država omogoča, da se vzpostavljajo manjše bivalne enote v lokalnem okolju. To je za vsakega starejšega človeka zelo dragoceno zato, da lahko tudi takrat, ko potrebuje večji obseg pomoči, ostane v domačem okolju, da ne pretrga s svojim domačim okoljem, s svojimi koreninami, kjer je celo življenje najprej odraščal, potem aktivno živel in tudi kasneje užival jesen svojega življenja, da ostane med svojimi prijatelji, znanci, tudi sorodniki in tudi drugimi, s katerimi se je vsakodnevno srečeval. Tako da manjše enote so gotovo zelo pomembna dopolnitev dolgotrajne oskrbe na domu, zato da lahko zagotavljamo dolgotrajno oskrbo v domačem okolju.”

Pa bo država še naprej podpirala in sofinancirala, kjer je možno, gradnjo takih domov?

“Da, država bo še naprej podpirala izgradnjo manjših enot, zato ker je to pomembna dopolnitev dolgotrajne oskrbe v domačem okolju, v skladu s svojimi zmožnostmi, ki jih pač finance omogočajo. Ampak to ne pomeni, da dela to samo država. Delali bomo tudi na tem, da bomo našli tudi še različne drugačne oblike vzpostavljanja manjših bivalnih enot v domačem okolju,” pravi Štesl.

The post V Dupleku po dolgih letih prizadevanj položili temeljni kamen doma starostnikov, gradnja se začne kmalu appeared first on Lokalec.si.

V Dupleku so položili temeljni kamen za Dom starostnikov Danica Duplek. Po več letih prizadevanj so tako naredili velik korak naprej, saj se bo tudi gradnja doma kmalu začela.

Velika pridobitev za celotno skupnost

Da gre za velik dan za skupnost, za občane in občanke ter samo občino Duplek, meni župan Mitja Horvat. “Dom starostnikov je velika pridobitev za naš kraj, predvsem pa za tiste starejše, ki bodo na nek način imeli še boljše pogoje za nenazadnje tudi obiskovanje, preden bodo postali redni stanovalci, tudi za vsebine, kot so večgeneracijski center, dnevni center in podobno, ali pa pomoč tistim, ki so pravzaprav stanovalci tega doma.”  Gre za manjšo enoto, ki bo imela 60 postelj. Župan meni, da bo to dobrodošlo tudi s tega vidika, da bo šlo za nova delovna mesta, za “kader, ki bo znal s starejšimi ravnati, in da bomo na nek način nadgradili tudi dobro delovanje našega večgeneracijskega centra”. Tega namreč že imajo in se je v vseh letih izkazal kot uspešen. “Kot rečeno, dolg nekaterim generacijam je bil ta projekt. In jaz sem vesel, da bomo ta dolg v naslednjem letu – upam, da resnično – izpolnili. Dolgo smo čakali, ampak zaradi tega, ker smo tako dolgo čakali, ker smo imeli kar nekaj ovir, ker smo imeli kar nekaj prepričevanj, da je to država dejansko vzela za svoj projekt, je veselje še toliko večje,” še pravi Horvat.“Investicija je dobrih 8,6 milijona evrov, pogodba o gradbeno-obrtniških delih je vredna 7,9 milijona evrov. Rok za dokončanje del 14 mesecev od 13. 10.,” je še povedal Horvat. Vesel je, da so uspeli prepričati državo, da je podprla projekt.

To, da so se povezali z Domom Danice Vogrinec ni naključje. Z njim namreč že imajo  povezavo pri centru za pomoč na domu, prav tako medgeneracijski center.  Župan pa je prepričan, da bodo tudi z institucijami dolgotrajne oskrbe, ki se bodo zagotavljale tudi v prihodnosti, dobro in uspešno sodelovali.

Decembra 2027 bi lahko že imeli ključe doma za starejše

Marko Slavič, direktor Doma Danica Vogrinec, pa je poudaril: “Današnji temeljni kamen pomeni dejansko takojšnji začetek gradnje. Dogovorjeno je, da je v naslednjem tednu, to smo se dogovorili danes ob koordinaciji, uvedbi v delo, že zagon gradbišča v naslednjem tednu, vsaj prijava gradbišča. In potem v 10 dneh, to se pravi nekje konec meseca, dejansko že začetek zemeljskih del, priprave gradbišča.” Prav zaradi tega meni, da je postavitev temeljnega kamna ne samo simbolično dejanje, ampak dejanski začetek in “korak k domu, ki si ga Duplek nedvomno zasluži”. Omenil je, da bi lahko naslednje leto v začetku decembra, Miklavž že podaril ključe tega doma, “ker je to res zasluženo po vseh teh naporih, ki smo jih vlagali v to pridobitev, je res čas, da se to zgodi. In če bo to v naslednjem letu za Miklavža, potem lahko pričakujemo nekje leta 2028 že začetek delovanja našega novega doma”.

Zagotoviti bo treba še ekipo zaposlenih

“Včasih je pomenilo zgraditi dom največ. Jaz sem res najmanj desetletje, če ne več, opozarjal, da seveda, investicija je zgolj prvi korak. In denar za investicijo je vedno na voljo, ali pri investicijskih bankah, kakorkoli že, ali v kakršnihkoli drugih finančnih inštrumentih. Mnogo težje pa je seveda dandanes zagotoviti ekipo ljudi, ki bo odgovorno in kvalitetno delala v tej organizaciji. Ampak izkušnja, ki smo jo imeli pred dnevi v Domu Podlehnik, kjer se je ob eni smeli potezi, kjer smo povabili k zaposlitvi vse, ki imajo primeren odnos do starejših, izkazala za izjemno dobro, in smo imeli relativno izjemno dober obisk. Kar pomeni, nekako, če se po jutru dan pozna, bi lahko nekako ocenil, da morda pa vendarle v tem letu in pol se tudi z vidika financiranja, plačevanja kadrov, večjega, boljšega vrednotenja njihovega dela kaj zgodi, da teh težav s kadrom v taki meri več ne bo,” je povzel iskanje kadra za domove za starejše Slavič.

Pomembno, da so starejši v lokalnem okolju, ki ga poznajo

Andrej Štesl, državni sekretar, pristojen za starejše, dolgotrajno oskrbo, deinstitucionalizacijo in invalide na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, je bil prav tako v Dupleku ob postavitvi temeljnega kamna doma za starejše. Omenil je, kako pomembno je, da so domovi za starejše v domačem, lokalnem okolju: “Že nekaj let država omogoča, da se vzpostavljajo manjše bivalne enote v lokalnem okolju. To je za vsakega starejšega človeka zelo dragoceno zato, da lahko tudi takrat, ko potrebuje večji obseg pomoči, ostane v domačem okolju, da ne pretrga s svojim domačim okoljem, s svojimi koreninami, kjer je celo življenje najprej odraščal, potem aktivno živel in tudi kasneje užival jesen svojega življenja, da ostane med svojimi prijatelji, znanci, tudi sorodniki in tudi drugimi, s katerimi se je vsakodnevno srečeval. Tako da manjše enote so gotovo zelo pomembna dopolnitev dolgotrajne oskrbe na domu, zato da lahko zagotavljamo dolgotrajno oskrbo v domačem okolju.”

Pa bo država še naprej podpirala in sofinancirala, kjer je možno, gradnjo takih domov?

“Da, država bo še naprej podpirala izgradnjo manjših enot, zato ker je to pomembna dopolnitev dolgotrajne oskrbe v domačem okolju, v skladu s svojimi zmožnostmi, ki jih pač finance omogočajo. Ampak to ne pomeni, da dela to samo država. Delali bomo tudi na tem, da bomo našli tudi še različne drugačne oblike vzpostavljanja manjših bivalnih enot v domačem okolju,” pravi Štesl.

The post V Dupleku po dolgih letih prizadevanj položili temeljni kamen doma starostnikov, gradnja se začne kmalu appeared first on Lokalec.si.

V središču Maribora se danes, 14. oktobra, začenja obsežna prometna zapora, ki bo trajala skoraj mesec dni. Zaradi gradnje vročevoda bo zaprto območje krožišča pri Narodnem domu, spremenjen pa bo tudi prometni režim na Ulici slovenske osamosvojitve. Voznike čakajo obvozi in začasna prometna ureditev.

V Mariboru se danes začenja nova prometna zapora, ki bo vplivala na promet v mestnem središču

Zaradi izgradnje vročevoda bo od 14. oktobra do vključno 10. novembra 2026 popolnoma zaprt vzhodni del krožišča na Ulici kneza Koclja, prav tako pa vzhodno smerno vozišče Ulice slovenske osamosvojitve ob objektu s hišno številko 9.

V času del bo promet preusmerjen po okoliških občinskih cestah, in sicer po Ulici slovenske osamosvojitve, Ulici heroja Bračiča in Vošnjakovi ulici. Obvoz bo urejen v obeh smereh.

Skozi krožišče po Ulici kneza Koclja ne bo mogoče

Ena pomembnejših sprememb bo popolna zapora Ulice kneza Koclja na območju krožišča pri Narodnem domu. Vožnja skozi krožišče po tej ulici tako ne bo mogoča. Da bi kljub gradbenim delom zagotovili promet v obeh smereh, bodo začasno spremenili razporeditev prometnih pasov.

Obstoječi pas, ki je sicer namenjen avtobusom, bodo začasno odprli za vsa vozila. Prometni pas, ki je doslej omogočal vožnjo proti Taboru, pa bo začasno namenjen prometu v smeri mestnega središča.

Promet bo tako v obeh smereh potekal po preostalem razpoložljivem delu vozišča.

Pomembno za voznike: dostop do garažne hiše City ostaja

Kljub zapori bo dostop do garažne hiše City ves čas omogočen. Spremenjen pa bo režim izvoza iz garažne hiše. Vozniki bodo lahko ob izvozu zavili izključno v smeri proti Melju, zavijanje v desno pa bo prepovedano. Zaradi spremenjenih prometnih tokov bodo po potrebi prilagodili tudi delovanje semaforja na križišču Ulice kneza Koclja in Vošnjakove ulice.

Kaj bo z mestnimi avtobusi?

Dobra novica za uporabnike javnega potniškega prometa je, da mestne avtobusne linije ostajajo nespremenjene. Začasna prometna ureditev je namreč zasnovana tako, da bodo avtobusi še naprej vozili po obstoječih linijah.

Na avtobusnem postajališču Glavni trg – Elektro bodo prilagodili prostor za ustavljanje avtobusov, saj bo promet v smeri od Ulice slovenske osamosvojitve proti Glavnemu trgu potekal po začasno urejenem prometnem pasu.

Zagotovljen tudi dostop za reševalna vozila

Posebna pozornost bo namenjena dostopu do kirurške ambulante Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca na Ulici kneza Koclja. Za intervencijska vozila bo urejen dostop po Ulici kneza Koclja do objekta na naslovu Ulica kneza Koclja 14. Reševalna vozila bodo lahko pred območjem zapore zavila proti zdravstvenemu domu.

Za potrebe zdravstvenega doma bodo na Loški ulici zagotovljena tudi nadomestna parkirna mesta, za katera bodo urejene ustrezne dovolilnice.

Prometne spremembe vse do 10. novembra

Gradbena dela bodo predvidoma trajala do vključno 10. novembra. V tem času bodo morali vozniki v središču Maribora upoštevati začasno prometno signalizacijo in spremenjen prometni režim.

Zlasti na območju Narodnega doma, Ulice kneza Koclja in Ulice slovenske osamosvojitve je zaradi spremenjenega poteka prometa mogoče pričakovati dodatne zastoje, predvsem v prometnih konicah.

Voznikom se zato priporoča, da za pot skozi mestno središče predvidijo nekaj dodatnega časa oziroma uporabijo označene obvozne poti.

The post Velika prometna zapora v središču Maribora: skoraj mesec dni ne bo mogoče skozi krožišče pri Narodnem domu appeared first on Lokalec.si.

Največja štajerska nakupovalna destinacija bo v prihodnjih dneh ponovno poskrbela za pestro dogajanje. Od srede, 14. oktobra, do sobote, 17. oktobra, si bodo obiskovalci lahko ogledali tradicionalno razstavo malih živali, v petek, 16. oktobra, pa spoznali delo gasilcev in pomen požarne varnosti. Oba dogodka prinašata priložnost za nova spoznanja, druženje in kakovostno preživljanje prostega časa.

Živalski svet bo znova pritegnil obiskovalce

Na tradicionalni razstavi bodo obiskovalci lahko spoznali različne vrste in barvne različice pasemskih malih živali – od kuncev, golobov in perutnine do okrasnih ptic. Razstava je namenjena vsem ljubiteljem malih živali, še posebej zanimiva pa bo za otroke. Za mnoge je namreč razstava prvi, včasih pa tudi edini neposredni stik z malimi živalmi.

Razstavo si bo mogoče ogledati od srede, 14. oktobra, do petka, 16. oktobra, med 9. in 21. uro ter v soboto, 17. oktobra, med 8. in 21. uro v kletni etaži parkirišča Europark.

V petek bodo Europark obiskali gasilci

V petek, 16. oktobra, bodo v mariborskem Europarku obeležili dan požarne varnosti. Predstavili se bodo prostovoljni gasilci Gasilske zveze Maribor in poklicni gasilci Gasilske brigade Maribor, pridružili pa se jim bodo predstavniki regijske izpostave URSZR RS. Gasilci bodo predstavili svoje delo, spretnosti in različne vrste intervencij, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali gasilsko opremo in vozila. Spoznali bodo še osnove požarne varnosti, med drugim pravilno uporabo gasilnika, nevarnosti za nastanek požara in pomen evakuacije. Posebne gasilske aktivnosti čakajo tudi najmlajše.

»Dogodki, kot sta že tradicionalna razstava malih živali in dan požarne varnosti, so pomemben del našega programa. Obiskovalcem omogočajo, da se na prijeten in sproščen način srečajo z vsebinami, ki jih sicer morda ne bi imeli priložnosti spoznati. Še posebej nas veseli, ko lahko s takšnimi dogodki najmlajšim ponudimo zanimive izkušnje, ki jim bodo ostale v spominu,« dodaja Simona Mandl, center managerka Europarka Maribor.

Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.

The post V Europark prihaja tradicionalna razstava malih živali, petek pa bo namenjen požarni varnosti appeared first on Lokalec.si.

Mariborski mestni svetniki so se danes sestali na 38. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor. Med drugim so potrdili spremembe proračuna za leto 2026, letni program športa za leto 2027, nov odlok o kulturnih spomenikih lokalnega pomena ter cenik urejanja in čiščenja javnih površin.

Pred začetkom seje je župan z dnevnega reda umaknil predlog sklepa o potrditvi lokacijske preveritve, ki bi omogočila začasno ureditev parkirišča na zemljiščih ob Mlinski ulici v Mariboru. Mestni svetniki so nato potrdili dnevni red in vse preostale obravnavane točke.

Mariborski občini skoraj milijon evrov dodatnih prihodkov

Mestni svetniki so po skrajšanem postopku potrdili spremembe odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2026.

Ministrstvo za finance je danes, 13. oktobra 2026, objavilo nove zneske sredstev iz naslova povprečnine, na podlagi katerih bo mariborska občina prejela dodatnih 970.848 evrov prihodkov.

Večina dodatnih sredstev bo namenjena povečanju splošne proračunske rezervacije, del pa bodo namenili športnim objektom in površinam za šport v naravi. Razlog so višji stroški vzdrževanja in upravljanja občinskih športnih objektov.

Za šport v letu 2027 skoraj šest milijonov evrov

Mestni svet je potrdil tudi Letni program športa za leto 2027, za katerega je predvidenih 5.988.000 evrov. Od tega bo 2.465.000 evrov namenjenih tekočim transferjem izvajalcem letnega programa športa, 3.520.000 evrov pa zagotavljanju brezplačne uporabe javnih športnih objektov ter sofinanciranju uporabe športnih objektov mariborskih osnovnih šol in drugih športnih površin.

Potrjen nov cenik čiščenja javnih površin

Mestni svetniki so potrdili tudi predlog novega cenika izvajanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja utrjenih javnih površin v Mestni občini Maribor.

Kot so pojasnili v podjetju Snaga, je bil dosedanji cenik nazadnje potrjen leta 2024 in se uporablja od 1. maja istega leta. Od takrat cene niso bile usklajene, čeprav so se stroški izvajanja dejavnosti občutno povečali.

Uskladitev cen za leto 2027 je po pojasnilih izvajalca potrebna za zagotavljanje nemotenega in kakovostnega izvajanja javne službe.

Posodobljen odlok o kulturnih spomenikih

Svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli tudi odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Maribor. Doslej je to področje urejal odlok iz leta 1992. Novi odlok temelji na strokovnih podlagah, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.

Maribor s 44 ukrepi za bolj trajnostni turizem

Na seji so potrdili še Akcijski načrt trajnostnih ukrepov destinacije Maribor za obdobje od leta 2026 do 2029. Dokument vključuje 44 ukrepov in nalog, ki se nanašajo na različna področja trajnostnega razvoja turizma.

Med njimi so varovanje narave in okolja, ravnanje z odpadki, učinkovita raba energije, trajnostna mobilnost, prilagajanje podnebnim spremembam, ohranjanje kulturne dediščine ter sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Akcijski načrt vključuje tudi ukrepe na področju trajnostnega poslovanja turističnih ponudnikov in upravljanja turistične destinacije.

The post Mariborski mestni svetniki potrdili spremembe proračuna, letni program športa in nove cene čiščenja javnih površin appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor je objavila javni razpis za izbor kulturnih programov, ki jih bo sofinancirala v obdobju od leta 2027 do 2029. Prijavitelji lahko vloge oddajo do 9. novembra 2026, prihodnji torek pa bo organizirano tudi informativno srečanje.

Razpis je namenjen izboru celoletnih ali ciklično zasnovanih javnih nepridobitnih kulturnih programov, ki so načrtovani za daljše obdobje in se bodo izvajali med letoma 2027 in 2029.

Katera kulturna področja zajema razpis?

Mestna občina Maribor bo sofinancirala programe na sedmih področjih:

vizualne umetnosti,

glasbene umetnosti,

uprizoritvene umetnosti,

knjiga in bralna kultura,

avdiovizualne umetnosti,

kulturni programi medijev,

transdisciplinarni programi.

Informativno srečanje za prijavitelje

Za vse, ki se nameravajo prijaviti na razpis, bo v torek, 20. oktobra 2026, ob 10. uri v Vetrinjskem dvoru organizirano informativno srečanje, na katerem bodo predstavljene informacije o razpisu.

Rok za oddajo prijav je 9. november 2026.

Celotno besedilo javnega razpisa, pogoji za prijavo in razpisna dokumentacija so dostopni na uradni spletni strani Mestne občine Maribor.

The post Maribor objavil razpis za sofinanciranje kulturnih programov v letih 2027–2029 appeared first on Lokalec.si.

V Ledni dvorani Maribor se začenja nova sezona rekreativnega drsanja, ki prinaša številne priložnosti za zabavo, sprostitev in druženje na ledu.

Javni holding Maribor (JHMB) in Šport Maribor vabita vse generacije, da ponovno stopijo na led in uživajo v priljubljeni zimski aktivnosti.
Zaradi hokejskih tekem in mednarodnih turnirjev bo urnik drsanja v prvem tednu nekoliko prilagojen.

Prilagojeni termini od 14. do 18. oktobra

Sreda, 14. 10. 17.30 Rekreativno drsanje
Petek, 16. 10. 20.30–22.00 Disco drsanje
Sobota, 17. 10. 13.00 Rekreativno drsanje
Nedelja, 18. 10. 16.30 Rekreativno drsanje

Redni tedenski termini

Po ustaljenem urniku bo drsanje potekalo ob sredah med 17.30 in 19.00, ob petkih med 20.30 in 22.00 ter ob sobotah med 16.00 in 17.30.
Nedelje bodo posebej namenjene družinam, saj bosta na voljo dva termina, in sicer dopoldanski med 9.00 in 10.30 ter popoldanski med 16.30 in 18.00.

Zabava na ledu za vse generacije

Nova sezona ponuja priložnost tako izkušenim drsalcem kot začetnikom. Posebno vzdušje bo ob petkih, ko bo led zaživel ob glasbi na priljubljenem disco drsanju. Nedeljski termini pa bodo kot nalašč za družine, ki želijo skupaj preživeti aktivne trenutke.

Organizatorji obiskovalce opozarjajo, naj zaradi športnih dogodkov spremljajo morebitne spremembe urnika.

The post V Ledni dvorani Maribor se začenja nova sezona rekreativnega drsanja appeared first on Lokalec.si.

Andrej Matvoz je danes skupaj z nosilko liste za mestni svet ter nekaj drugimi vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor in kandidatne liste Gibanja Svoboda za mestni svet na lokalnih volitvah 2026.

Andrej Matvoz in nosilka liste za mestni svet Davorka Pregl, sicer sedanja podžupanja Mestne občine Maribor, sta ob tej priložnosti tudi spregovorila.

Matvoz pravi, da obrača velik, nov list v svojem življenju

Na listi so izmenično člani in članice

The post Andrej Matvoz in kandidatna lista Gibanja Svoboda vložila kandidaturi za mariborskega župana in mestni svet appeared first on Lokalec.si.

Danes je Bor Greiner, kandidat za mariborskega župana na letošnjih lokalnih volitvah, skupaj z nekaj člani in članicami liste “Bor za spet naš Maribor” prišel na sedež Mestne občine Maribor. Prinesli so podpise podpore za listo in zanjo tudi vložili kandidaturo.

Pred samo zgradbo so tudi spregovorili za medije. Bor Greiner, ki je sicer že vložil kandidaturo za mariborskega župana za letošnje lokalne volitve, je pred današnjo vložitvijo kandidature njegove liste za Mestni svet Mestne občine Maribor, poudaril: “Danes vlagamo listo “Bor za spet naš Maribor”. Na listi je 45 imen, ta imena so zelo raznolika: od ljudi, ki imajo zelo globoke in izjemne politične izkušnje, takih, ki imajo izkušnje z vodenjem velikih sistemov, takih, ki so strokovnjaki za javno upravo, pa do takih, ki so preprosto samo mladi in jih zanima soupravljanje.” Dejal je, da sicer niso računali povprečne starosti, ampak “jaz sem ponosen, da so štirje pod 30 let, kar si štejem kot izjemno oseben dosežek, ker ne boste verjeli, kako težko je mlade prepričati, da gredo v upravljanje skupnega dobra, ker pač mislijo, da je vse okoli njih itak že dogovorjeno, nepomembno, razdeljeno, korita so daleč od njih in oni samo še čakajo, kako bodo šli za službo v drugo mesto in poiskali stanovanje tam, kjer je stanarina primerna”.

Nekaj članov in članic njegove liste “Bor za spet naš Maribor” je prišlo skupaj z njim. Med njimi je tudi Danilo Burnač, nekdanji direktor Mariborskega vodovoda in nekdanji mestni svetnik Mestne občine Maribor, ki je povedal: “Bor Greiner je oseba, ki ima drugačne vrednote, zato je tudi prav, da smo ga občani Mestne občine Maribor podprli v kandidaturi. Upam, da bomo seveda lahko z drugimi vrednotami delali v mestnem svetu, in pričakujem, da bo ob izvoljenem županu potem tudi dovolj velika svetniška skupina, ki bo lahko usmerjala vso politiko mesta vnaprej.”

Med tistimi, ki so na listi Bor za spet naš Maribor, je tudi nekdanja mariborska mestna svetnica Karin Jurše, ki je pred vložitvijo kandidature za listo povedala: “Kot veste, danes vlagamo listo Bora Greinerja, torej mi smo tisti, ki smo pripravljeni svoja imena zastaviti za njegovim imenom, predvsem zaradi tega, ker verjamemo v to, kar govori, verjamemo v njegovo poštenje. In predvsem, recimo, jaz osebno verjamem v to, da se bo naš javni denar začel uporabljati na način, kot ga vsaka umna gospodinja uporablja: torej po pameti, ne pa da ga mečeš skozi okno s projekti, ki pač presegajo začetne vrednosti za 100 in več procentov. Tako da, ja, jaz verjamem v te zadeve in zato smo tudi na tej listi.”

Greiner je še dejal: “Jaz prinašam normalnost v to mesto, kar pomeni, da tam, kjer recimo mi vzamemo 120 parkirnih mest, prej razmislimo, kako jih bomo nadomestili, šele potem obvestimo občane, da se dogaja sprememba, jih vprašamo za mnenje, premislimo, odločimo, pa o tem odgovarjamo.”

Ne računa na plakate, ampak na ljudi

Na terenu spoznava, kaj ljudje potrebujejo

Z novo energijo bi rad prinesel tudi  vrednote tako sebe kot liste

“Mi smo poskušali nekaj od teh temeljnih vrednot zapisati na spletno stran, ampak vrednote čisto iz rokava so poštenje, resnicoljubnost, transparentnost, enakovrednost, priložnost za vse, ki je enaka, ki ni samo nazivna, manj dogovorov v lokalih, več jasnih obljub. Ne vem, če ste opazili, nobene obljube zares še nisem dal. Ni še čas za obljube. Program, ki smo ga sestavili, bomo zdaj počasi dali ven v javno presojo. V javno presojo! Na spletni strani,” je dejal in povabil ljudi, da gredo na njihovo spletno stran: “Pa si tam poglejte debate, ki jih bomo zdaj sprožili okoli vrednot. Zato ker niti jaz niti vi ne moremo biti Maribor. Maribor smo res lahko vsi skupaj. In tudi, če v kampanjskem času nam ne bo ratalo vse zajeti, je pa način vodenja mora biti tak, da je župan samoupravljalec nekih skupnih koristi ali pa nosilec nekih skupnih skrbi. Ne more biti on odločevalec, pa razlagat, kaj mora biti.”

Ali pričakuje drugi krog?

“Jaz, matematično gledano, imam veliko možnosti za drugi krog. Je pa to odvisno seveda od volivcev, ki bodo 15. 11. šli na volišča. Noben med nami nima krogle in bi točno lahko tudi po zadnjem referendumu uganil, kakšna bo volilna udeležba. Zato bi izkoristil to priložnost, pa povedal predvsem ljudem, ki so stari 25, 18, 26, 32. To so ljudje, ki manj hodijo na volitve, kot pa starejši. Zakaj? Ja, zato, ker imajo občutek, da se itak brez njih odloča, da tudi, če gredo, se nič ne spremeni. Jaz prinašam to spremembo. Poslušam tudi te ljudi, ki do zdaj niso bili slišani. Zato bi rad, da je moje sporočilo: na volitve pojdite vsi, stari in mladi, in volite po lastni vesti,“ je še zaključil Greiner.

Celoten seznam kandidatov za mestni svet z liste Bor za spet naš Maribor

Na listi so eden za drugim: Bor Greiner na prvem mestu, nato Karin Jurše in Danilo Biurnač. Sledijo še Maja Krajnc Ružič,  Miha Recek, Klara Mihaldinec, Niki Šušnjara, Tadeja Kokol, Aleksander Županek, Ana Bizjak Holc, Matic Matjašič, Dragica Missia Colnarič, Martin Podrekar, Lina Štok, Matjaž Lorenčič, Patricija Jurak, Ervin Tutić, Jasmina Duh, Zvone Štor, Saša Regoršek, Lun Blagajac, Petra Majer, Andrej Trobentar, Selma Tutić, Danijel Lazar, Vanja Strecha Podojsteršek, Slavc Kovačič – Spidi, Vita Podrekar, Aleks Bauman, Alexander Igor Dreu, Miodrag Muratović, Blendor Sefaj, Miroslav Krajnc, Eva Štingl, Dejan Damiš, Zvezdana Sajko, Niko Mrevlje, Tina Arnuš, Branko Padjan, Rebeka Praprotnik, Peter Brigadir, Anita Recek, Aleš Horvat, Timotej Polegek in John Denhof.

The post Bor Greiner je skupaj s člani in članicami liste “Bor za spet naš Maribor” vložil kandidaturo za mariborski mestni svet appeared first on Lokalec.si.

Štajerska mlada vina letnika 2026 so od danes tudi uradno naprodaj. Začetek prodaje so na današnji novinarski konferenci v Najstarejši trti v Mariboru pospremili s predstavitvijo že dvanajste sezone projekta PUBEC – Štajersko mlado vino. Letošnja izvedba prinaša pet dogodkov v treh mestih, sodelovanje z mariborsko vinsko kraljico in prvi uradni prigrizek projekta.

Kaj prinaša novi letnik?

PUBEC obiskovalcem omogoča, da na enem mestu okušajo in primerjajo mlada vina različnih štajerskih vinarjev ter se z njimi pogovorijo o značilnostih novega letnika. Tako lahko ob vsaki steklenici spoznajo tudi zgodbo vinograda, vinarske družine in odločitev, ki so vplivale na nastanek vina.

Projekt že od leta 2015 krepi skupno prepoznavnost štajerskih mladih vin. Njegov zaščitni znak ostaja rumeni metuljček na vratu steklenice, osnova projekta pa je povezovanje vinarjev, ki poleg lastnih blagovnih znamk ustvarjajo tudi skupno vinsko zgodbo.

Letos prvič tudi Vinarstvo Ploj in Vina Simonič

Med sodelujočimi vinarji se letos prvič predstavljata tudi Vinarstvo Ploj in Vina Simonič, ki ponudbo dopolnjujeta s svojimi mladimi vini in vinarskima zgodbama.

Pomembno vlogo v letošnji sezoni ima tudi mariborska vinska kraljica Natalija Ploj iz Vinarstva Ploj. Organizatorji pozdravljajo njeno sodelovanje, saj kot predstavnica vinarske družine promovira domača vina, vinorodno okolje in kulturo njihovega uživanja. Obenem predstavlja povezavo med bogato vinarsko tradicijo in mlajšo generacijo, ki jo nadaljuje.

PUBEC prvič tudi z uradnim prigrizkom

Novost letošnje sezone prihaja tudi s kulinaričnega področja. PUBEC prvič predstavlja svoj uradni prigrizek – ocvirke AVE, ki tradicionalni okus ponujajo v nekoliko drugačni, priročni obliki. Na voljo bodo v 100-gramski embalaži in štirih okusih: s piransko soljo, sladko papriko, čebulo v prahu in kajenskim poprom.

Ocvirki AVE bodo tako dopolnili kulinarično ponudbo ob štajerskih mladih vinih, Radenska pa tudi letos ostaja uradna voda projekta.

Osrednja salona 23. oktobra v Mariboru in 3. novembra v Ljubljani

Vrhunec letošnjega dogajanja bosta tradicionalna salona štajerskih mladih vin, kjer se bodo prepletali vinska ponudba, štajerska kulinarika, glasba in druženje z vinarji.

11. Salon štajerskih mladih vin v Mariboru: petek, 23. oktober 2026, od 17. do 21. ure, Minoritska cerkev.

9. Salon štajerskih mladih vin v Ljubljani: torek, 3. november 2026, od 17. do 21. ure, Festivalna dvorana.

Za glasbeno vzdušje bo ponovno poskrbel Chizz Band, kulinarične dobrote pa bo pripravil kuharski mojster Rok Zebec s svojo ekipo. Tradicionalne štajerske jedi bodo predstavili po načelu »domače, a malo drugače«.

Obiskovalci bodo lahko degustirali mlada vina sodelujočih vinarjev, primerjali njihove značilnosti, poklepetali z njihovimi ustvarjalci in izbrali svojega najljubšega Pubeca 2026. Oba salona bosta tudi letos predstavljala uvod v martinovanje, največji štajerski vinski praznik.

Poudarek tudi na odgovornem uživanju vina

Pomemben partner projekta ostaja Štajerski avto dom, ki bo obiskovalcem mariborskega salona ponovno zagotovil organiziran prevoz domov.

S tem organizatorji poudarjajo eno ključnih sporočil projekta PUBEC – okušanje in spoznavanje vina naj spremlja odgovoren odnos do njegovega uživanja, prijetno druženje pa tudi varna pot domov.

Še tri priložnosti za druženje s Pubeci

Po osrednjih salonih se bodo štajerski vinarji predstavili še v treh nakupovalnih središčih, in sicer 5. novembra v Europarku v Mariboru, 20. novembra v Citycentru v Celju in 26. novembra v ALEJI v Ljubljani. Obiskovalci bodo lahko degustirali mlada vina, poklepetali z vinarji in spoznali značilnosti letošnjega letnika.

O projektu PUBEC

PUBEC – Štajersko mlado vino je skupna blagovna znamka in projekt povezovanja štajerskih vinarjev, ki deluje od leta 2015. Njegov namen je promocija mladih vin, spodbujanje njihove prodaje in krepitev prepoznavnosti vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija.

Beseda »pubec« v štajerskem narečju pomeni fanta oziroma dečka, v okviru projekta pa simbolizira mladost, svežino in živahnost vina.

Vina PUBEC so bela mlada vina, sortna ali zvrsti, ki jih odlikujejo značilen cvetno-sadni vonj ter svež in harmoničen okus. Na prodajnih mestih jih prepoznamo po značilni obešanki z rumenim metuljčkom.

The post FOTO: PUBEC že dvanajst let gradi skupno zgodbo štajerskih vin, letos z 19 vinarji appeared first on Lokalec.si.

V Občini Lovrenc na Pohorju se začenja naslednja faza participativnega proračuna za leti 2027 in 2028. Občani bodo novembra odločali, kateri izmed 27 predlaganih projektov bodo dobili priložnost za izvedbo.

Do zaključka zbiranja predlogov je občina prejela 32 pobud iz vseh sedmih naselij. Po pregledu pristojnega odbora in občinske uprave se je na glasovanje uvrstilo 27 predlogov. Štirje niso izpolnjevali meril, en predlog pa so združili z drugim.

Glasovanje bo potekalo dva dni

Občani bodo lahko svoj glas oddali v sredo, 4. novembra, med 15. in 19. uro na Občini Lovrenc na Pohorju ter v soboto, 7. novembra, med 8. in 16. uro v Prireditvenem prostoru.

Glasujejo lahko vsi prebivalci s stalnim prebivališčem v občini, ki bodo na dan glasovanja stari najmanj 15 let. Vsak bo odločal o projektih svojega naselja in izbranim predlogom dodelil točke.

Za posamezno naselje predvidenih 20 tisoč evrov

Za vsako od sedmih naselij je predvidenih 20 tisoč evrov. Posamezen projekt mora za uvrstitev v izvedbo zbrati najmanj devet točk, dokončni izbor pa bo odvisen tudi od razpoložljivih sredstev.

Občani bodo odločali o projektih v Lovrencu, Kumnu, Recenjaku, Rdečem Bregu, Puščavi s Kurjo vasjo, Ruti in Činžatu.

Seznami predlogov so objavljeni na spletni strani občine v okviru participativnega proračuna »Po maje bi šlo«.

The post V Lovrencu na Pohorju bodo občani odločali o 27 projektih: Za vsako naselje 20 tisoč evrov appeared first on Lokalec.si.

Maribor bo med 16. in 20. oktobrom znova zaživel v prazničnem vzdušju. Ob dnevu mesta, ki ga obeležujejo 20. oktobra, se bo zvrstilo več kot 30 brezplačnih dogodkov, ki bodo povezali zgodovino, kulturo, umetnost, znanost in prebivalce. Vrhunec praznovanja bodo tradicionalni pohodi in koncerti na petih mariborskih gričih.

Mestna občina Maribor 20. oktobra praznuje svoj občinski praznik, s katerim obeležuje prvo pisno omembo mesta iz leta 1164. Letos bo Maribor tako praznoval že 862. rojstni dan, praznovanje v takšni obliki pa bo potekalo šesto leto zapored.

Kot je ob predstavitvi programa poudaril mariborski župan Saša Arsenovič, občina skupaj z javnimi zavodi tudi letos pripravlja bogat nabor brezplačnih prireditev, namenjenih vsem generacijam.

Pestro dogajanje se začne že v petek

Praznovanje se bo začelo v petek, 16. oktobra, z odprtjem razstave slik Zdravka Luketiča v Vodnem stolpu, predavanjem o modernizmu v Mariboru v Knjižnici Nova vas in spominskim večerom v Viteški dvorani mariborskega gradu. Ta bo letos posvečen režiserju Tomažu Pandurju, ki je umrl leta 2016.

V naslednjih dneh bodo obiskovalci lahko sodelovali na vodenih sprehodih po mestu, avtobusnih izletih v okolico ter različnih delavnicah in ustvarjalnicah za otroke in mladino.

Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor je ob predstavitvi programa poudarila pomen sodelovanja mariborskih kulturnih zavodov, ki so tudi letos združili moči pri pripravi praznovanja. Obiskovalcem želijo približati manj znane kotičke mesta in zanimive zgodbe iz njegove preteklosti.

Vrhunec praznovanja: Koncerti na petih gričih

Osrednje dogajanje bo v torek, 20. oktobra, ko bodo Mariborčani praznik mesta znova obeležili s pohodi in koncerti na petih priljubljenih lokacijah. Glasbeno dogajanje bo potekalo na Piramidi, Trikotni jasi na Pohorju, posestvu Meranovo, malečniški Gorci in pri Okrepčevalnici Panorama v Kamnici.

Tradicionalni koncerti na gričih bodo tako tudi letos povezali različne dele mesta in njegove okolice ter obiskovalcem ponudili priložnost za druženje ob glasbi.

Podelili bodo najvišja občinska priznanja

Na predvečer občinskega praznika, v ponedeljek, 19. oktobra, bo v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor potekala slovesna podelitev najvišjih občinskih priznanj in nagrad. Naziv častnega občana oziroma občanke bosta prejela dolgoletna varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina in strokovnjak na področju reproduktivne medicine in embriologije Veljko Vlaisavljevič.

Zlati grb mesta Maribor bo prejela zdravnica specialistka psihiatrije Jožica Gamse, srebrni grb predsednica mariborskega društva za cerebralno paralizo Sonček Lidija Šestak Zorič, bronasti grb pa Center za pomoč na domu Maribor.

Listino mesta Maribor bodo letos prejeli Društvo popotnikov Vagant, območni odbor Hospica in Društvo ljubiteljev starih motornih vozil Veteran klub Maribor.

Na Piramidi bodo zasadili še zadnjih sedem trsov

Del praznovanja bo tudi simbolna zasaditev zadnjih sedmih od skupno tisoč novih trsov v obnovljenem vinogradu na Piramidi.

Župan Saša Arsenovič je ob tem izpostavil pomen obnove vinograda za podobo mesta in ohranjanje njegove vinogradniške tradicije. Po njegovih besedah se spremembe na terenu že kažejo, obnovljena podoba Piramide pa naj bi bila tudi navdih prihodnjim generacijam vinogradnikov.

Petdnevno praznovanje bo tako ponudilo priložnost za spoznavanje zgodovine Maribora, odkrivanje njegovih znamenitosti, kulturno ustvarjanje in druženje. Vsi dogodki v okviru Dneva Maribora bodo za obiskovalce brezplačni.

The post Maribor praznuje 862. rojstni dan: Več kot 30 brezplačnih dogodkov in koncerti na petih gričih appeared first on Lokalec.si.