Iz podjetja Snaga opozarjajo na porast nedovoljenih vstopov, vlomov in poškodb na nekaterih zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov.

Storilci po njihovih navedbah poškodujejo ograje, vrata in videonadzorni sistem, najpogosteje pa odtujujejo kovinske materiale.

V podjetju poudarjajo, da takšna dejanja povzročajo dodatne stroške popravil in otežujejo varno ter urejeno delovanje zbirnih centrov, posledice pa občutijo tudi uporabniki.

Zbirni centri so namenjeni občanom za pravilno in odgovorno oddajo odpadkov, zbrani materiali pa nadaljnji obdelavi in predelavi, ne pa neupravičenemu odnašanju.

V Snagi občane pozivajo, naj spoštujejo pravila uporabe zbirnih centrov

Če opazijo sumljiva ravnanja ali morebitne vlome, naj o tem obvestijo pristojne službe. Ob tem poudarjajo, da lahko le s skupnim odgovornim ravnanjem zbirni centri ostanejo varni, urejeni in namenjeni svojemu osnovnemu poslanstvu.

The post Snaga opozarja na vlome v zbirne centre appeared first on Lokalec.si.

Zavod Igrišče Maribor tudi letos nadaljuje priljubljena poletna druženja pod krošnjami dreves.

V sredo, 22. julija 2026, ob 17. uri pripravljajo novo pravljično popoldne z naslovom »Babi, naj ti povem pravljico …«, ki bo potekalo na Doživljajskem igrišču v Malem Betnavskem gozdu.

Za čarobno vzdušje bo poskrbela pravljičarka Ksenija Trs, ki bo obiskovalce popeljala v svet domišljije, zgodb in narave. Dogodek je namenjen otrokom, babicam, dedkom, staršem ter vsem ljubiteljem pripovedovanja in preživljanja časa na prostem.

The post Pravljično popoldne v Malem Betnavskem gozdu: Babice, dedki in otroci vabljeni na pripovedovanje zgodb appeared first on Lokalec.si.

V mariborskem pubu Gambrinus, kjer je Sandi Sorko pred kratkim navijačem častil odojka, čevapčiče in pijačo, je nekaj dni za tem umetnik Teoson pobarval ograjo terase, tako da je postala vijolična in dodal napis. Oboje v barvah NK Maribor. Ta vikend pa jim je neznanec uničil celotno umetnijo. Zdaj iščejo storilca, hkrati pa ponujajo nagrado tistemu, ki bo podal koristne informacije.

V pubu Gambrinus so vedno poleg drugih gostov dobrodošli tudi navijači NK Maribor. Sandi Sorko, ki Gambrinus vodi, je lani obljubil, da bo častil odojka, če se Zlatko Zahovič vrne v NK Maribor. In ko se je pred kratkim to zgodilo, je Sorko svojo obljubo izpolnil. Pripravil je Vijolčni piknik, na katerem so se veselili vrnitve Zahoviča, gostje pa so se najedli odojka in drugih dobrot. Kako uspešen je bil Vijolčni piknik, smo poročali tudi v našem mediju.

Nekaj dni za tem pa je pub Gambrinus dobil tudi lepšo ograjo na terasi. Umetnik Teoson je namreš vzel v roke spreje in naredil na vijolični podlagi napis “Še eno rundo daj, točajka!” Pa tudi sicer naslikal več simbolov, od polnih kozarcev piva naprej. Prav ponosni so bili na nov, osvežen videz ograje.

Toda očitno nekomu napis ni bil všeč, saj ga je ta vikend uničil. “Očitno nekdo meni, da naš novi grafit potrebuje malo več temnih odtenkov …” so na Facebook strani Gambrinusa zapisali in razložili, da so pred nekaj dnevi dobili osveženo teraso. “Danes pa nas je pričakala ta “umetniška nadgradnja”. Izgleda, da se nekdo močno trudi, da naše mesto ne bi bilo preveč pisano in pozitivno. Ampak brez skrbi, v Gambrinus pubu se ne damo! Še naprej bomo prostor druženja in dobre volje. Kaj bomo storili z grafitom, še ne vemo, vemo pa, da ste vi pri nas vedno dobrodošli.”

V nadaljevanju pa so zapisali še, da iščejo storilca, saj bi ga radi spoznali in mu častili pivo: “Da se pomiri. Morda je imel le slab dan? Tistemu, ki pa nam posreduje informacije, ki vodijo do njega, pa z veseljem podarimo 200 € IN pivo! Pišite nam v DM ali nas obiščite ob šanku.”

The post Neznanec uničil popolnoma nov napis v priljubljenem pubu, zdaj ga iščejo in ponujajo nagrado za informacije appeared first on Lokalec.si.

Kot poroča Svet24.si, Slovenija trenutno nima lastne proizvodnje kačjega protistrupa, zato se pri oskrbi z njim zanaša na uvoz iz tujine.

Zaloge protistrupa hranijo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, medtem ko Hrvaška v Rugvici zaključuje gradnjo novega obrata, kjer bodo ponovno vzpostavili proizvodnjo kačjega antitoksina.

Medtem Hrvaška zaključuje pomemben projekt – v Rugvici pri Zagrebu gradijo nov obrat Imunološkega zavoda (IMZ), kjer bodo po več letih ponovno vzpostavili proizvodnjo kačjega protistrupa. Vrednost projekta je ocenjena na 4,8 milijona evrov, prvi domači hrvaški protistrup pa naj bi bil na voljo predvidoma leta 2027.

Proizvodnja protistrupa je zapleten večstopenjski proces. Kot je za Novi list pojasnil direktor Imunološkega zavoda Vedran Čardžić, najprej kačam odvzamejo strup, ki ga nato uporabijo za imunizacijo konj. Njihov organizem začne proizvajati protitelesa, iz krvi pa nato izločijo tista protitelesa, ki lahko pri človeku nevtralizirajo strup. Sledi čiščenje in priprava končnega zdravila.

The post UKC Maribor zagotavlja zalogo protistrupa, Hrvaška pa obuja lastno proizvodnjo kačjega antitoksina appeared first on Lokalec.si.

Turistično društvo Občine Duplek že več kot dve desetletji pomembno prispeva k ohranjanju tradicije, povezovanju ljudi in razvoju turizma v občini. Ob obisku številnih prireditev, projektov in prostovoljnih akcij je društvo postalo prepoznaven del lokalne skupnosti. O njegovih začetkih, dosežkih in pogledih v prihodnost smo se pogovarjali s predsednikom društva Stanislavom Germaucom.

Intervju s predsednikom Turističnega društva Občine Duplek, Stanislavom Germaucom

Kako se je začela vaša pot v Turističnem društvu?

Pred 22 leti smo se občani Dupleka spraševali, ali bi bilo v našem kraju dobro imeti lastno turistično društvo. Tako smo se z nekaj vidnejšimi sokrajani sestali in z veliko zagnanostjo 19. marca 2004 ustanovili društvo. Takrat smo izbrali prvo vodstvo in si zastavili lep program dela, ki smo ga skozi leta uspešno prilagajali in dopolnjevali.

Kaj vas je spodbudilo, da ste prevzeli vodenje društva?

K vodenju so me spodbudili predvsem osebno veselje, odgovornost do naših ljudi in velika želja po prijetnem druženju. Zavzemamo se za turizem po meri človeka kot kakovost in način življenja. Naš glavni moto je bil vedno: »Turizem smo ljudje.« Z veseljem smo sodelovali na različnih prireditvah v občini, ohranjali stare šege in navade ter jih ponosno predstavljali doma in širše. Radi organiziramo tudi strokovne ekskurzije po Sloveniji in v tujini.

Kako se spominjate svojih začetkov v društvu?

Naši začetki so bili res čudoviti, saj je članstvo lepo naraščalo, med nami pa je vladalo veliko veselje do druženja. Skupaj smo pisali prave zgodbe o uspehu. Vsi naši programi so bili izjemno dobro obiskani in s strani ljudi toplo pohvaljeni. V tistih prvih letih smo z neizmerno energijo in prostovoljnim delom gradili društvo praktično iz ničesar. Vsako srečanje je bilo polno smeha, medsebojne pomoči in novih idej, saj smo vsi dihali za isti cilj – da naš Duplek predstavimo v najlepši luči. Ti trdni temelji in iskrena prijateljstva, ki smo jih zgradili takrat, nas povezujejo in navdihujejo še danes.

Katere dejavnosti Turističnega društva Duplek so vam najbolj pri srcu?

Najbolj pri srcu mi je zagotovo Dupleška mornarica z admiralom, s katero se vsako leto predstavimo na pustni povorki. Zelo veliko nam pomeni tudi skrbno ohranjanje starih običajev, kot je praznovanje velike noči. Sem sodijo barvanje pirhov, tradicionalna izdelava presmecev, razstava pred cerkvijo sv. Martina v Dvorjanah in sv. Barbare v Koreni ter postavitev tradicionalne velikonočne košare v Zgornjem Dupleku. Ob vsem tem bi rad izpostavil naš največji dosežek, na katerega smo izjemno ponosni – postavitev turističnih tabel v vsaki vaški skupnosti v naši občini, s čimer smo trajno obogatili in predstavili naš kraj.

Kateri projekt ali dogodek vam je najbolj ostal v spominu?

Osebno mi je najbolj pri srcu prireditev Zlata sončnica, kjer ocenjujemo urejenost hiš, javnih objektov in kmetij ter z velikim veseljem podeljujemo priznanja in zlate sončnice najbolj zaslužnim občanom.

Kako pomembno je sodelovanje z lokalno skupnostjo?

Sodelovanje z lokalno skupnostjo in s sosednjimi društvi je za nas ključnega pomena. Zelo dobro sodelujemo s Turističnim društvom Vurberk, Društvom oldtimerjev, Društvom upokojencev, Društvom rancarjev in številnimi drugimi, saj lahko le s skupnimi močmi ustvarimo bogato življenje v kraju.

Kako pomembni so prostovoljci pri vašem delu?

Kot člani društva smo najbolj ponosni na to, da znamo vedno stopiti skupaj in z dobro voljo uspešno izpeljati prav vsak projekt. Vsakdo prispeva svoje znanje in trud, zaradi česar je naše delo vedno kronano z uspehom.

Kako bi opisali pomen društva za Duplek?

Pomen društva bi opisal zelo pozitivno in s ponosom, saj smo postali prepoznavni in cenjeni med občani. Za nami sta že dve pomembni obletnici – 10 in 20 let delovanja –, ki so ju skupaj z nami praznovali tudi občani. Ob tem prejemamo številne lepe pohvale, ki nam dajejo dodatno motivacijo za delo.

Kako vidite razvoj turizma v Dupleku?

Moram priznati, da se Duplek na področju turizma zelo lepo razvija. Izjemno sem ponosen na našo občino, ki odlično organizira Dupleški teden z velikimi prireditvami, pa tudi na vsa društva, ki aktivno delujejo pri nas. Za vse nas velja naš slogan: »Včasih slišim: V Duplek pojdi, saj se vedno kaj dogaja, posebej na Vurberku.«

Kaj bi še želeli izboljšati ali razviti v občini?

Moja velika želja za prihodnost je, da bi se naše članstvo še povečalo in predvsem pomladilo z novimi močmi ter svežimi idejami, kar v društvu že zdaj močno podpiramo. Res je, da smo se starejši člani že nekoliko postarali, zato potrebujemo mlade z voljo, energijo in strokovnim znanjem, ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju društva in turizma v naši občini.

The post Obrazi našega kraja: Stanislav Germauc, predsednik Turističnega društva Občine Duplek appeared first on Lokalec.si.

Pred prihajajočimi lokalnimi volitvami predstavljamo pogovor z aktualno županjo Občine Selnica ob Dravi Vlasto Krmelj, ki je napovedala ponovno kandidaturo za županski mandat. V intervjuju govori o svojem dosedanjem delu, največjih dosežkih preteklih let, izzivih, s katerimi se občina sooča, ter o pogledih na njen prihodnji razvoj. Predstavlja tudi svoje razmišljanje o dolgoročnih razvojnih usmeritvah občine in projektih, ki jih vidi kot pomembne za prihodnost Selnice ob Dravi.

Ali se boste na prihajajočih lokalnih volitvah znova potegovali za položaj županje?

Da, ponovno bom kandidirala za županjo Občine Selnica ob Dravi.

Odločitev ni bila težka. Pred osmimi leti sem si zastavila jasno vizijo – občino razvijati odgovorno, dolgoročno in skupaj z ljudmi. Prevzela sem občino brez jasno zastavljenih razvojnih ciljev in pripravljenih projektov. Danes imamo pripravljene številne projekte, jasno razvojno strategijo ter trdne temelje za prihodnost.

Želim nadaljevati delo, ki smo ga skupaj z občani, društvi, podjetji in občinsko upravo začeli, ter uresničiti projekte, ki bodo pomembno vplivali na kakovost življenja tudi v prihodnjih letih.

Verjamem, da občina ni le prostor, kjer gradimo ceste in objekte, ampak predvsem skupnost ljudi. Moj cilj ostaja ustvarjati občino, kjer bodo ljudje vseh generacij radi živeli, delali, ustvarjali in ostajali tudi v prihodnje.

Kako ocenjujete svoje delo v zadnjih štirih letih mandata?

Pretekla štiri leta so bila zelo zahtevna. Poleg rednega dela smo se soočali z draginjo, podnebnimi spremembami, neurji in številnimi razvojnimi izzivi, hkrati pa smo morali veliko energije nameniti tudi urejanju odprtih vprašanj iz preteklosti.

Ob prevzemu vodenja občine sem ugotovila, da za številne pomembne razvojne projekte ni bilo pripravljene potrebne dokumentacije. Občina prav tako ni imela oblikovane dolgoročne razvojne strategije, ki bi posamezne projekte povezovala v skupno vizijo razvoja. Primanjkovalo je zemljišč za prihodnje investicije, občinska uprava pa je potrebovala posodobitev delovnih procesov in večjo digitalno podporo. Zato smo najprej ustvarili temelje, na katerih lahko danes načrtujemo in izvajamo razvoj občine.

Ocenjujem, da smo v tem mandatu opravili veliko kakovostnega dela. Poleg izvedbe številnih pomembnih projektov smo občino usmerili v dolgoročno in odgovorno načrtovanje razvoja. Pripravili smo razvojne strategije, modernizirali delo občinske uprave, okrepili digitalizacijo, občino odprli evropskemu sodelovanju ter začeli odločitve sprejemati na podlagi strokovnih podlag, analiz in vključevanja občanov.

Vedno sem verjela, da občina ni le investitor ali upravni organ, ampak predvsem partner ljudem. Zato smo veliko energije namenili sodelovanju z občani, društvi, podjetji, javnimi zavodi in občinskim svetom. Prepričana sem, da najboljše rešitve nastajajo takrat, ko znamo ljudi poslušati, jih vključiti v odločanje in skupaj iskati najboljše poti za razvoj naše občine.

Verjamem, da naloga županje ni zgolj vodenje posameznih investicij, temveč postavljanje jasne razvojne smeri. Moj cilj je bil, da občina postane odprta, strokovno vodena, povezana z občani in bolje pripravljena na prihodnost.

Na katere dosežke v tem obdobju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosna, da nam je po skoraj petdesetih letih uspelo zgraditi nov vrtec. To ni le nova stavba, ampak prostor, kjer naši najmlajši odraščajo v varnem, spodbudnem in sodobnem okolju. Ko vidiš zadovoljstvo otrok, staršev in zaposlenih, veš, da je bil ves vloženi trud poplačan.

Veliko pozornosti smo namenili tudi ustvarjanju kakovostnega življenjskega prostora za vse generacije. Kupili smo zemljišča ob šoli, kjer nastajajo nove športne in zelene površine, pripravili pogoje za izgradnjo športne dvorane ter uredili več varnih pešpoti ob glavni cesti. Obnovili smo najbolj kritične odseke lokalnih cest ter izboljšali prometno varnost in dostopnost naših krajev.

Ponosna sem tudi na vlaganja v varnost občanov. Obnovili smo gasilski dom v Selnici ob Dravi, v zaključni fazi je obnova gasilskega doma na Zgornjem Slemenu, Gasilski zvezi pa smo zagotovili brezpilotni letalnik, ki gasilcem že danes pomembno pomaga pri intervencijah in iskalnih akcijah.

Veliko smo naredili tudi na področju izobraževanja in kulture. V zaključni fazi je obnova stare šole na Zgornjem Slemenu, osnovna šola je dobila nov kombi za prevoze otrok, urejamo nove prostore za Glasbeno šolo Ruše, Hram kulture Arnolda Tovornika pa smo posodobili z novim sistemom ozvočenja in odrsko razsvetljavo. Kupili smo tudi nove folklorne noše, s katerimi naša folklorna skupina uspešno predstavlja občino doma in v tujini.

Posebej pomemben se mi zdi razvoj občine za prihodnost. Kupili smo zemljišče nekdanje spodnje trgovine, kjer želimo urediti medgeneracijski center, prostore za nova podjetja in razvojne dejavnosti. Občino smo aktivno vključili v evropske projekte, s katerimi pridobivamo nova znanja, partnerstva in dodatna sredstva ter preizkušamo inovativne rešitve na področju pitne vode, energetike, varovanja okolja, trajnostne mobilnosti in prilagajanja podnebnim spremembam.

Morda pa sem najbolj ponosna na nekaj, česar ni mogoče izmeriti le v številkah ali novih objektih. Veliko smo vlagali v ljudi – v društva, prostovoljce, podjetja, otroke, mlade, družine in starejše. Organizirali smo številna izobraževanja, svetovanja in dogodke, saj verjamem, da občino ne gradijo le stavbe in ceste, temveč predvsem ljudje, ki v njej živijo.

Kje vidite največ prostora za izboljšave v občini?

Vsako obdobje prinaša nove izzive in tudi občina se mora nanje pravočasno pripraviti. Prepričana sem, da občina prihodnosti ne bo uspešna zgolj zato, ker bo gradila nove objekte, ampak predvsem zato, ker bo znala odgovoriti na podnebne spremembe, potrebe mladih družin, staranje prebivalstva, razvoj gospodarstva in vse večje zahteve po kakovostnem bivalnem okolju.

Največ prostora za izboljšave vidim na področjih, ki bodo odločala o kakovosti življenja v prihodnjih desetletjih. To so prometna varnost, lokalne ceste, zanesljiva oskrba s pitno vodo, prilagajanje na suše in neurja ter okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Prav tako želim še naprej posodabljati občinsko upravo, uvajati digitalne rešitve ter občanom zagotavljati hitre, kakovostne in prijazne storitve.

Velik izziv ostaja tudi ohranjanje življenja v vseh naših krajih. Želim, da mladi ostanejo doma, da imajo starejši dobre pogoje za življenje, da društva ostanejo srce naših krajev ter da občina še naprej ustvarja pogoje za razvoj podjetništva, turizma in kakovostnega bivanja.

Prepričana sem, da občino prihodnosti gradimo z odgovornim načrtovanjem – ne le za naslednja štiri leta, ampak za prihodnje generacije.

Kakšni so vaši ključni cilji oziroma želje za razvoj občine v prihodnjem obdobju?

Moj program ni seznam obljub, ampak zaveza k odgovornemu razvoju. Želim voditi občino, ki bo skrbela za zdravje ljudi, narave in lokalnega gospodarstva ter z vključevanjem občanov ustvarjala kakovostno življenje za vse generacije. Projekti so pomembni, vendar so predvsem sredstvo za uresničevanje te vizije.

Med prvimi nalogami bo izgradnja nove športne dvorane ter dokončna ureditev športnih in zelenih površin ob šoli. Športna dvorana ne bo namenjena le športu, temveč bo prostor druženja, kulture, rekreacije in povezovanja vseh generacij.

Nadaljevali bomo z obnovo lokalnih cest in gradnjo pločnikov, hkrati pa si bomo skupaj z državo prizadevali za ureditev glavne ceste Maribor–Dravograd, predvsem za izgradnjo krožišča za Ruše ter nadaljevanje pločnikov med Zgornjim Slemenom in Falo.

Veliko pozornosti bomo namenili razvoju vseh krajev občine. Revitalizirati želimo nekdanjo šolo v Gradišču na Kozjaku in nekdanjo karavlo na Svetem Duhu na Ostrem Vrhu ter jima dati nove vsebine, ki bodo koristile domačinom, društvom, podjetnikom in obiskovalcem. Nadaljevali bomo tudi razvoj pohodniških in kolesarskih poti ter urejanje zelenih površin, saj sta narava in gibanje pomemben del zdravega življenjskega okolja.

Pomemben razvojni projekt predstavlja tudi zemljišče v središču Selnice ob Dravi, kjer želimo zgraditi medgeneracijski center, prostore za razvoj novih podjetij ter demonstracijski center sodobnih rešitev na področju trajnostnega razvoja, energetike in kakovosti bivanja.

Moja dolgoročna vizija ostaja enaka kot ob začetku prvega mandata – da Selnica ob Dravi postane ena najbolj zdravih, varnih, povezanih in razvojno uspešnih občin v Sloveniji. Ne želim obljubljati nemogočega. Želim nadaljevati delo, ki prinaša rezultate, ter skupaj z občani graditi občino, kjer je kakovost življenja vedno na prvem mestu.

The post Vlasta Krmelj, županja občine Selnica ob Dravi: “Želim nadaljevati delo” appeared first on Lokalec.si.

Mednarodna šola, ki deluje v sklopu Osnovne šole Leona Štuklja Maribor, vabi k vpisu v prihajajoče šolsko leto, ko bodo odprli tudi mednarodni vrtec.

V tretjem letu delovanja je bilo v šolo vpisanih 33 učencev

“Odzivi staršev in učencev potrjujejo, da smo v Mariboru ustvarili kakovostno mednarodno učno okolje,” pravi vodja šole Natalija Anders.

Mariborska mednarodna šola deluje od jeseni 2023 in ima učence med drugim iz Indije, Ukrajine, Madžarske, Nemčije, Rusije, Bolgarije, ZDA, Italije in Slovenije.

Izvaja program organizacije International Baccalaureate (IB) in po osnovni (Primary Years Programme) so zdaj pridobili tudi akreditacijo za izvajanje naslednje stopnje (Middle Years Programme).

“Z veseljem pričakujemo novo šolsko leto, v katerem bomo poleg nadaljnjega razvoja mednarodne šole prvič odprli tudi mednarodni vrtec ter tako še okrepili mednarodno izobraževalno ponudbo v Mariboru,” je sporočila vodja mednarodne šole Natalija Anders.

Mednarodni vrtec (Early Years) bo deloval v prostorih Vrtca Otona Župančiča v Oblakovi ulici

Kot eno največjih prednosti vpisa v mednarodno vrtčevsko skupino izpostavljajo enostaven prehod v 1. razred mednarodne šole, ki ga bodo v prihodnjem šolskem letu prav tako izvajali v prostorih vrtca.

Na Osnovni šoli Leona Štuklja, kjer že poteka program mednarodne šole, pa bodo v šolskem letu 2026/2027 organizirali 2., 3., 4. in 5. razred programa Primary Years Programme (PYP) ter 6., 7. in 8. razred programa Middle Years Programme (MYP).

Mestna občina Maribor je lani ob Osnovni šoli Leona Štuklja uredila novo večnamensko zunanje športno igrišče, ki ga uporabljajo učenci osnovne in mednarodne šole, hkrati pa je namenjeno tudi rekreaciji prebivalcev mestne četrti.

“Veseli nas, da se mednarodna šola v Mariboru uspešno razvija in da iz leta v leto potrjuje svojo pomembno vlogo v regiji. S pridobitvijo akreditacije za izvajanje programa Middle Years Programme organizacije International Baccalaureate in odprtjem mednarodnega vrtca v novem šolskem letu še dodatno krepimo mednarodno izobraževalno ponudbo v severovzhodni Sloveniji,” je povedala vodja občinskega urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Brigita Gajzer Pliberšek.

“Tujim družinam, ki v naši regiji živijo, delajo ali se sem šele priseljujejo, tako omogočamo kakovostno, mednarodno priznano izobraževanje otrok v spodbudnem in sodobnem učnem okolju,” je dodala.

vir: sta

The post V mednarodni šoli v Mariboru v novem šolskem letu tudi vrtec appeared first on Lokalec.si.

Na tradicionalnem tekmovanju se je pomerilo 39 ekip iz Slovenije, Avstrije in prvič tudi Hrvaške, ki so svoje znanje in usklajenost preizkusile v zahtevnih disciplinah na vodi.

Na reki Dravi v Dvorjanah je danes potekalo že 41. tekmovanje gasilsko-reševalnih čolnov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih gasilskih prireditev te vrste v Sloveniji. Na tekmovanju se je pomerilo 39 ekip iz Slovenije in Avstrije, prvič pa so se dogodka udeležili tudi gasilci iz hrvaškega Osijeka.

Preizkus znanja za resnične intervencije

Tekmovanje ni namenjeno zgolj doseganju čim hitrejšega časa, temveč predvsem preverjanju znanja, usklajenosti in varnega ravnanja na vodi. Posadke, ki jih sestavljajo voznik, vodja in reševalec, morajo uspešno opraviti več praktičnih nalog, s katerimi dokazujejo pripravljenost za posredovanje ob dejanskih intervencijah.

Čeprav je zasnova tekmovalne proge skozi leta ostala skoraj nespremenjena, še vedno predstavlja zahteven preizkus znanja in usklajenosti gasilskih ekip. Tekmovalci morajo skozi različne naloge dokazati natančno upravljanje čolna, hitro odzivanje ter odlično sodelovanje vseh članov posadke.

Kot je pojasnil poveljnik PGD Dvorjane Primož Drozg, koncept tekmovanja ostaja podoben preteklim izvedbam, saj so naloge zasnovane tako, da čim bolje odražajo spretnosti, ki jih gasilci potrebujejo pri reševanju na vodi. Ob tem organizatorji kategorije vsako leto prilagodijo številu prijavljenih ekip, s čimer zagotovijo čim bolj pošten in kakovosten potek tekmovanja.

Zahtevne naloge na vodi

Tekmovalci so se pomerili v vožnji čolna med ovirami, vzvratni plovbi, izdelavi reševalne zanke, pobiranju ponesrečenca iz vode ter metu reševalnega obroča. Vsaka disciplina zahteva natančnost, dobro usklajenost ekipe in hitro odzivanje, kar je ključnega pomena tudi pri dejanskih reševalnih akcijah.

Tradicija, ki povezuje gasilce

Dogodek že vrsto let združuje tekmovalni in strokovni vidik ter spodbuja izmenjavo izkušenj med gasilci iz različnih okolij. Pridobljene veščine udeleženci uporabljajo tudi pri posredovanjih na rekah in drugih vodnih površinah, kjer sta hitrost in usklajeno delo ekipe odločilnega pomena.

Tekmovanje je tudi letos ob Dravo privabilo številne obiskovalce, ki so spremljali nastope ekip in jih spodbujali skozi celoten dan. Dvorjane so tako znova postale središče gasilskega dogajanja na vodi ter srečanja gasilcev iz Slovenije in tujine.

The post FOTO: Na Dravi znova preizkusili spretnosti reševalcev appeared first on Lokalec.si.

Na Osnovni šoli Leona Štuklja Maribor prenova šolske kuhinje poteka po načrtih. Gradbena dela napredujejo, nova podoba prostorov pa se iz dneva v dan bolj kaže.

V notranjosti so že zaključeni ometi in estrihi, trenutno pa izvajalci polagajo stensko keramiko. V naslednjih korakih sledi še izvedba talne keramike, s čimer bodo prostori dobili končno podobo, poroča Mestna občina Maribor.

Pomembne izboljšave potekajo tudi na področju infrastrukture. Obnovljena je kanalizacija na območju kuhinje, zamenjane so odtočne cevi, zunaj objekta pa urejajo novo zunanjo kanalizacijo in gradijo lovilec olja.

Prenova bo omogočila sodobnejše, varnejše in učinkovitejše delovanje šolske kuhinje, ki bo v prihodnje zagotavljala boljše pogoje za pripravo kakovostnih šolskih obrokov za učence in zaposlene, zapišejo na Mestni občini Maribor.

FOTO: Mestna občina Maribor

The post Nova šolska kuhinja na OŠ Leona Štuklja Maribor dobiva svojo podobo appeared first on Lokalec.si.

V mariborskem zavetišču na svoj topel kotiček še vedno čaka Lajka – prijazna in nežna psička, ki s svojim pogledom očara vsakogar, ki se ustavi ob njenem boksu.

Čeprav so ji leta prinesla nekaj težav s kolki in koleni, njen srček še vedno premore ogromno ljubezni in želje po bližini človeka.

Za Lajko je možno tudi začasno skrbništvo. To pomeni, da zavetišče prevzame skrb za potrebne stroške – od hrane in veterinarske oskrbe do drugih izdatkov. Vi ji podarite tisto, česar ne more kupiti noben denar: svoj čas, pozornost, varnost in ljubezen.

Za več informacij pišite na: zavetisce.mb@snaga-mb.si

The post Lajka še vedno čaka na svoj dom: bo kdo odprl srce za nežno pasjo dušo? appeared first on Lokalec.si.

V sklopu Centra Rotovž v Mariboru nastaja nova sodobna kinodvorana, namenjena kakovostnemu filmskemu programu, predstavitvam filmskih klasik ter različnim kulturnim dogodkom.

Mestni kino Rotovž bo poleg rednega filmskega programa gostil filmske festivale, premiere, retrospektive, pogovore z ustvarjalci in druge spremljevalne dogodke. Del njegovega programa bo namenjen tudi filmski vzgoji otrok in mladih.

Nova kinodvorana bo del širšega projekta Centra Rotovž, ki bo povezoval različne kulturne vsebine in ustvarjal nov prostor za kulturno dogajanje v mestu. Kino bo namenjen tako obiskovalcem filmov kot tudi različnim oblikam druženja, izmenjavi idej in javnim dogodkom.

Do odprtja Mestnega kina Rotovž bo filmski program v Mariboru potekal tudi na drugih lokacijah. Med 15. julijem in 22. avgustom bo v Avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor potekala jubilejna, 10. izvedba Letnega kina Minoriti. Program bo v enajstih večerih ponudil izbor domačih in tujih filmov, pogovore z ustvarjalci ter spremljevalne dogodke.

The post V Mariboru nastaja novi Mestni kino Rotovž appeared first on Lokalec.si.

V vsakem kraju so ljudje, ki s svojim delom, predanostjo in srčnostjo povezujejo skupnost ter pomagajo ustvarjati boljši jutri. Mednje zagotovo sodi Bojana Mori, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Vuzenica, ki že vrsto let aktivno deluje na področju prostovoljstva, humanitarnega dela in dela z mladimi. Kot učiteljica in mentorica mladih prostovoljcev svoje poslanstvo vidi v širjenju vrednot solidarnosti, spoštovanja in pomoči sočloveku.

Že vrsto let ste aktivni v Rdečem križu in delate z mladimi. Kaj vas je spodbudilo, da ste se podali na to pot?

Na pot prostovoljstva me je spodbudila predvsem želja pomagati ljudem in prispevati k bolj povezani, srčni skupnosti. Kot učiteljica vsak dan spoznavam, kako pomembno je mladim privzgajati vrednote spoštovanja, odgovornosti in skrbi za druge. Postopoma sem začutila, da želim te vrednote udejanjati tudi širše, v okolju, kjer živim in delujem.

Prostovoljstvo me je pritegnilo, ker verjamem, da lahko že z majhnimi dejanji naredimo velike spremembe. Prijazna beseda, pripravljenost prisluhniti, pomoč človeku v stiski ali čas, ki ga namenimo drugemu, imajo lahko neprecenljivo vrednost. Posebno me navdihujejo ljudje, ki sem jih srečala na tej poti – prostovoljci, starejši, mladi in vsi, ki s svojo dobroto dokazujejo, da človeška bližina še vedno veliko pomeni. Delo z mladimi prostovoljci pa mi daje posebno zadovoljstvo, saj lahko svoje izkušnje in vrednote predajam naprej ter pomagam vzgajati generacije, ki bodo znale videti človeka v sočloveku.

Prostovoljstvo je zame postalo več kot dejavnost – postalo je način, kako soustvarjati skupnost, v kateri se ljudje čutijo sprejete, opažene in povezane.

Poleg tega, da ste učiteljica, ste tudi predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Vuzenica in mentorica mladih prostovoljcev. Kako uspešno usklajujete vse te vloge?

Kot predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa in mentorica mladih prostovoljcev uspešno usklajujem prostovoljske dejavnosti, načrtujem in organiziram različne humanitarne akcije ter skrbim za učinkovito sodelovanje med prostovoljci, šolo in lokalno skupnostjo. S svojim delom spodbujam vrednote solidarnosti, humanosti in medgeneracijskega sodelovanja ter mladim omogočam razvoj odgovornosti, empatije in aktivnega državljanstva.

Ob tem uspešno usklajujem svoje pedagoško delo z vodenjem prostovoljskih aktivnosti ter zagotavljam kakovostno izvedbo zastavljenih nalog in projektov.

Letos Rdeči križ Slovenije praznuje 160 let delovanja. Kako pomemben jubilej je to za vas in vašo organizacijo?

Ob 160-letnici delovanja Rdečega križa Slovenije je tudi za našo Krajevno organizacijo Rdečega križa ta jubilej pomemben mejnik. Predstavlja priložnost, da se ozremo na dolgo tradicijo humanitarnosti, solidarnosti in prostovoljstva ter se zahvalimo vsem prostovoljcem, donatorjem in podpornikom, ki so s svojim delom soustvarjali zgodbo naše organizacije. Krajevna prireditev, ki smo jo organizirali skupaj z Občino Vuzenica, ni le praznovanje pomembne obletnice, temveč tudi izraz spoštovanja do vseh, ki so skozi leta nesebično pomagali ljudem v stiski ter darovali kri.

Hkrati je priložnost, da predstavimo svoje delo širši javnosti, okrepimo povezanost med člani in krajani ter navdušimo mlajše generacije za prostovoljstvo in humanitarno delovanje.

Jubilej nas opominja, da vrednote Rdečega križa – humanost, nepristranskost, prostovoljnost, enotnost in solidarnost – ostajajo enako pomembne danes, kot so bile pred 160 leti. Za našo krajevno organizacijo pomeni potrditev, da tudi z lokalnim delovanjem pomembno prispevamo h kakovosti življenja v skupnosti ter gradimo okolje, v katerem nihče ne ostane sam, ko potrebuje pomoč.

V vaši krajevni organizaciji je vključenih veliko mladih prostovoljcev. Kako jih navdušite za pomoč drugim? Katere vrednote želite skozi prostovoljstvo prenesti na mlade?

Kot mentorica mladih prostovoljcev lahko na mlade prenašam številne vrednote, ki oblikujejo odgovorne, sočutne in aktivne člane družbe.

Najpomembnejše med njimi so:

Humanost – opaziti človeka v stiski in mu pomagati.
Solidarnost – zavedanje, da smo med seboj povezani in da skupaj zmoremo več.
Empatija – sposobnost razumeti občutke in potrebe drugih.
Odgovornost – zanesljivo opravljanje dogovorjenih nalog in prevzemanje vodgovornosti za svoja dejanja.
Prostovoljnost – pomoč iz lastne odločitve, brez pričakovanja materialne nagrade.
Spoštovanje – sprejemanje različnosti ter dostojanstven odnos do vsakega posameznika.
Sodelovanje in timsko delo – uspešno delo v skupini, medsebojna pomoč in zaupanje.
Nesebičnost – pripravljenost nameniti svoj čas in energijo za dobrobit drugih.
Aktivno državljanstvo – sodelovanje pri izboljševanju življenja v lokalni skupnosti.
Medgeneracijsko povezovanje – gradnja odnosov med mladimi in starejšimi ter učenje drug od drugega.
Srčnost in dobrodelnost – pripravljenost deliti dobroto in pomagati brez predsodkov.
Vztrajnost – zavedanje, da lahko tudi majhna dejanja sčasoma prinesejo velike spremembe.

Kaj opažate, da mladi s prostovoljskim delom največ pridobijo?

Mladi s prostovoljskim delom pridobijo veliko več kot le izkušnjo pomoči drugim. Razvijajo
osebnostne lastnosti, socialne veščine in občutek pripadnosti skupnosti.

Najpomembnejše pridobitve so:

Občutek, da lahko naredijo nekaj dobrega in s svojim delom prispevajo k boljšemu življenju drugih. Empatijo in razumevanje ljudi z različnimi življenjskimi zgodbami.

Odgovornost in zanesljivost, saj se učijo prevzemati naloge in jih vestno opraviti.
Samozavest, ker spoznajo, da zmorejo pomagati in biti koristni. Komunikacijske spretnosti ter sposobnost sodelovanja z vrstniki in odraslimi.

Organizacijske sposobnosti, načrtovanje in reševanje različnih izzivov. Občutek pripadnosti skupini in lokalni skupnosti.
Spoštovanje različnosti in večjo strpnost do drugih.

Delovne navade in izkušnje, ki jim koristijo pri nadaljnjem šolanju in zaposlitvi. Vrednote, kot so humanost, solidarnost, nesebičnost in medsebojna pomoč.

Mladi s svojim delom spoznajo, da lahko že z majhnim dejanjem nekomu polepšajo dan ali olajšajo stisko. To jim daje občutek smisla, krepi samozaupanje in jih spodbuja, da postanejo odgovorni, srčni in aktivni člani družbe.

Vaši prostovoljci obiskujejo starejše, pripravljajo voščilnice, nastopajo v domovih in sodelujejo v številnih akcijah. Kaj te aktivnosti pomenijo ljudem, ki jih obiščejo?

Obiski mladih prostovoljcev pri starejših v domovih prinašajo toplino, veselje in občutek, da niso pozabljeni. Pogovor, nasmeh, stisk roke ali skupno preživeti trenutki lahko starejšim veliko pomenijo, saj jim dajejo občutek bližine in povezanosti z mlajšimi generacijami. Takšna srečanja zmanjšujejo občutek osamljenosti, krepijo medgeneracijsko povezanost ter omogočajo, da si mladi in starejši med seboj izmenjajo življenjske izkušnje, modrost in energijo mladosti. Starejši ob teh obiskih začutijo spoštovanje in hvaležnost, mladi pa spoznavajo vrednost življenjskih zgodb, potrpežljivosti in preprostih človeških odnosov.

Za starejše je obisk mladih prostovoljcev pogosto dragocen opomnik, da so še vedno pomemben del skupnosti in da njihove zgodbe, izkušnje in spomini štejejo.

Se vam je v vseh letih dela zgodila kakšna zgodba, ki se vas je še posebej dotaknila?

Med številnimi srečanji s starejšimi se me je še posebej dotaknil obisk, ko smo z mladimi prostovoljci prišli v dom starejših. Med nami je bila gospa, ki je bila sprva zelo tiha in zadržana. Zdelo se je, kot da opazuje dogajanje od daleč. Ko pa je ena od mladih prostovoljk sedla k njej, jo prijazno nagovorila in jo povprašala o njenem življenju, se je njen obraz spremenil. Začela je pripovedovati o svoji mladosti, družini in časih, ki jih je preživela.

Kako malo je bilo potrebno, da se je počutila opaženo in pomembno. Ni potrebovala velikih dejanj – potrebovala je nekoga, ki ji je prisluhnil. Mladi so tisti dan spoznali, da pomoč ni vedno v velikih dejanjih, ampak pogosto v času, ki ga namenimo drugemu človeku, v prijazni besedi in iskrenem zanimanju. Ta obisk me je ponovno spomnil, zakaj je prostovoljstvo tako dragoceno. Povezuje ljudi, ruši osamljenost in nam pokaže, da lahko z majhnim dejanjem nekomu polepšamo dan.

Kakšen je po vašem mnenju danes odnos mladih do prostovoljstva? Se je v zadnjih letih kaj spremenil? Kako pomembno podporo pri vašem delu predstavljajo starši, šola in lokalna skupnost?

Za uspešno delo z mladimi prostovoljci je zelo pomembna podpora staršev, šole in lokalne skupnosti. Starši so prvi, ki mlade spodbujajo, jim pomagajo razumeti pomen prostovoljstva ter jim z zaupanjem omogočajo, da svoj čas namenijo pomoči drugim. Njihova podpora je dragocena, saj mladi skozi njihovo ravnanje spoznavajo vrednote odgovornosti, solidarnosti in spoštovanja. Šola ima pomembno vlogo pri razvijanju občutka za sočloveka in ustvarjanju priložnosti, kjer lahko mladi svoje znanje, energijo in ideje uporabijo za dobro skupnosti. S povezovanjem
vzgoje, izobraževanja in prostovoljstva pomaga oblikovati mlade, ki razumejo pomen
aktivnega državljanstva.

Tudi lokalna skupnost je nepogrešljiv partner, saj ustvarja prostor, kjer se prostovoljstvo lahko razvija. S podporo, sodelovanjem in zaupanjem mladim sporoča, da je njihovo delo pomembno in opaženo. Le s skupnimi močmi staršev, šole, prostovoljskih organizacij in lokalnega okolja lahko mladim ponudimo priložnost, da rastejo skozi izkušnje pomoči drugim. Tako ne gradimo le prostovoljcev danes, temveč tudi odgovorne, srčne in povezane člane skupnosti za prihodnost.

Kaj bi sporočili ljudem, ki razmišljajo, da bi postali prostovoljci, pa še zbirajo pogum?

Vsem, ki razmišljate, da bi postali prostovoljci, bi sporočila: ne čakajte na popoln trenutek in ne dvomite, ali lahko naredite dovolj. Za prostovoljstvo ne potrebujete posebnih sposobnosti ali veliko prostega časa – potrebujete predvsem odprto srce, pripravljenost pomagati in nekaj dobre volje.

Vsak človek lahko prispeva nekaj dragocenega. Včasih je to prijazna beseda, pogovor, pomoč pri majhnem opravilu ali preprosto čas, ki ga namenimo nekomu, ki potrebuje bližino. Prav majhna dejanja pogosto pustijo največji pečat.

Prostovoljstvo ni samo dajanje drugim, ampak tudi osebno bogatenje. Ob njem spoznavamo nove ljudi, pridobivamo izkušnje, odkrivamo lastne sposobnosti in občutimo, kako lepo je biti del nečesa dobrega. Če vas je kdaj prešinila misel, da bi pomagali, ji prisluhnite. Morda prav vaš nasmeh, vaša beseda ali vaša prisotnost nekomu pomeni več, kot si predstavljate. Prvi korak je najtežji, potem pa prostovoljstvo postane nekaj, kar bogati tako tistega, ki pomoč prejme, kot tistega, ki jo podarja.

Kakšne želje in načrte imate za prihodnost Krajevne organizacije Rdečega križa Vuzenica?

Naša želja za prihodnost je, da bi Krajevna organizacija Rdečega križa še naprej ostala prostor humanosti, povezanosti in medsebojne pomoči. Želimo si, da bi se k našemu poslanstvu še naprej pridruževali novi prostovoljci, še posebej mladi, ki bodo s svojo energijo, idejami in srčnostjo nadaljevali pot solidarnosti.

Želimo si ohranjati dobre odnose s krajani, šolo, starši, lokalnimi društvi in vsemi, ki prepoznavajo pomen prostovoljstva. Skupaj želimo graditi skupnost, v kateri se ljudje opazijo, si prisluhnejo in si pomagajo.

Naša prihodnost temelji na zaupanju, sodelovanju in vrednotah, ki jih že 160 let nosi Rdeči križ – humanosti, solidarnosti in spoštovanju vsakega človeka. Želimo si, da bi tudi v prihodnje znali priskočiti na pomoč tistim, ki jo potrebujejo, ohranjati medgeneracijsko povezanost ter mladim predajati zavedanje, da je dobrota vedno vrednota, ki povezuje ljudi. Naj bo naša krajevna organizacija tudi v prihodnje srce skupnosti – kraj, kjer se rojevajo dejanja pomoči, prijateljstva in upanja.

The post Obrazi našega kraja: Bojana Mori, srce prostovoljstva in humanosti v Vuzenici appeared first on Lokalec.si.

“Še preden smo lahko odprli vrata letošnjega Koruznega labirinta Maribor, smo se srečali z dogodkom, ki nas je močno razočaral,” nam je zaupala Nataša Drozg.

V noči s četrtka na petek je nekdo vstopil na območje labirinta, lomil koruzo in poškodoval več orientacijskih postaj, ki so jih z veliko truda pripravljali zadnje tedne. Nastala škoda pomeni dodatno delo, stroške in zamik pri zaključnih pripravah.

Koruzni labirint nastaja več mesecev. Za njim stoji ogromno prostovoljnega dela, načrtovanja in predanosti številnih ljudi, ki želijo družinam, otrokom in obiskovalcem ponuditi kakovostno doživetje v naravi. Zato je še toliko bolj žalostno, da lahko nekdo v nekaj minutah uniči tisto, kar drugi ustvarjajo več mesecev, so zapisali.

“Ne želimo iskati krivcev ali kazati s prstom na kogarkoli. Verjamemo pa, da takšno ravnanje nima mesta v naši skupnosti. Koruzni labirint ni le turistična atrakcija – je prostor druženja, igre, učenja in povezovanja z naravo, namenjen vsem.
Kljub vandalizmu ne bomo obupali. Poškodbe bomo sanirali in storili vse, da bo labirint obiskovalce pričakal v najboljši možni podobi.”

“Ob tem pa vse obiskovalce in prebivalce prosimo za spoštovanje dela drugih. Če opazite vandalizem ali neprimerno ravnanje na območju labirinta, vas prosimo, da nas o tem obvestite. Hvala vsem, ki cenite trud, podpirate lokalne zgodbe in verjamete, da je skupaj mogoče ustvarjati nekaj lepega. Se vidimo v Koruznem labirintu Maribor,” so še sporočili.

The post Žalostno: Vandalizem v Koruznem labirintu Maribor še pred odprtjem, lomili koruzo in poškodovali postaje appeared first on Lokalec.si.

Poletje prinaša tudi nekaj sprememb na Doživljajskem igrišču Zavoda Igrišče Maribor.

Ekipa si bo v prihodnjih tednih vzela krajši poletni oddih, del časa pa bo namenila tudi urejanju in osvežitvi igrišča, da bo obiskovalce po počitnicah pričakalo v še lepši podobi.

Med 20. in 24. julijem ter 3. in 7. avgustom bo igrišče odprto, vendar v omejenem obsegu. V tem času ne bosta obratovali lesarska delavnica in gradbišče, preostale aktivnosti pa bodo potekale po prilagojenem urniku.

Od 27. do 31. julija bo Doživljajsko igrišče za obiskovalce zaprto. Ta teden bo namenjen vzdrževalnim delom, urejanju okolice, manjšim popravilom ter skrbi za vrtove in živali, za kar bodo poskrbeli tudi mladi prostovoljci.

V Zavodu Igrišče Maribor se obiskovalcem zahvaljujejo za razumevanje in jim želijo prijetne, sončne ter brezskrbne poletne počitnice. Ob tem jih spodbujajo, naj poletje izkoristijo za nova doživetja, lepe spomine in nabiranje energije za jesenske izzive.

The post Poletni urnik Doživljajskega igrišča: med počitnicami tudi nekaj sprememb appeared first on Lokalec.si.

Mariborski policisti obravnavajo primer spletne goljufije, pri kateri je oškodovanka z območja Maribora nasedla oglasu za finančno vlaganje.

V nadaljevanju je neznani osebi omogočila dostop do svojega spletnega bančništva, zaradi česar ji je bilo z računa odtujenih več kot 50.000 evrov.

Obravnavajo tudi primer oškodovanca s ptujskega območja, ki ga je poklical neznanec in ga prepričal, da so bila njegova finančna sredstva oplemenitena.

Oškodovanec mu je omogočil dostop do spletnega bančništva, s čimer je storilcu omogočil izvedbo transakcije v višini 24.000 evrov.

Policija ob tem ponovno opozarja, naj občani ne omogočajo dostopa do spletnega bančništva neznanim osebam in naj bodo posebej previdni pri ponudbah za hitre zaslužke oziroma naložbe v kriptovalute.

Opomba: v izvirniku je nekaj tipkarskih napak (npr. »banćništva« → »bančništva«) in slogovnih ponovitev, zato sem jih popravil.

The post PU Maribor obravnava spletni goljufiji, povezani s kriptovalutami in lažnimi naložbami appeared first on Lokalec.si.

V soboto, 18. julija, bodo v Razvanju odprli letošnji Koruzni labirint Maribor. Tokrat z zanimivo zgodbo, ki je povezana s kmetijo. Organizatorji so nam predstavili letošnja junaka – poljsko strašilo Zvonko in strašilka Marjetica sta namreč tista, ki bosta spremljala obiskovalce pri raziskovanju labirinta.

No, mogoče je naša ekipa dobila tudi kak namig za reševanje nalog ali pa kako priti ven iz labirinta. Ja, Nataša Drozg, vodja Koruznega labirinta v Mariboru, točneje v Razvanju blizu ribnika, je povedala več o tem, kaj čaka skupine, ki pridejo do labirinta, da so v samem labirintu ponovno poučne in zabavne naloge. Labirint je tudi ponovno razdeljen na raziskani in neraziskani del, kar kaže tudi zemljevid. A tudi ta, zato da ohraijo nekoliko skrivnosti, ne razkriva čisto vsega.

Ujeli smo tudi nekj foto utrinkov obiska koruznega labirinta, v katerem so že pripravljeni na prve raziskovalce.

The post FOTO in VIDEO: Ta vikend se odpre Koruzni labirint v Razvanju, zbrali smo nekaj namigov za reševanje in pobeg … appeared first on Lokalec.si.

Univerza v Mariboru je danes podpisala pogodbo z izvajalcema za izdelavo projektne dokumentacije za novogradnji fakultet za strojništvo ter za kemijo in kemijsko tehnologijo. “Po uspešno zaključenem arhitekturnem natečaju stopamo v novo fazo uresničevanja ene najpomembnejših razvojnih naložb naše univerze,” je povedal rektor Dean Korošak.

Na podlagi izvedenega arhitekturnega natečaja in postopka javnega naročanja je univerza podpisala pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije z arhitekturnima birojema Kubico domino arhitekti in Biro 81000.

“Projekt predstavlja pomemben korak pri zagotavljanju sodobnih prostorskih pogojev za izvajanje pedagoške, raziskovalne in razvojne dejavnosti ter nadaljnji razvoj Univerze v Mariboru kot osrednje visokošolske in raziskovalne ustanove vzhodne Slovenije,” so ob tem sporočili z univerze.

Projekt je del razvojne platforme INNOVUM, namenjene prenovi, posodobitvi in razvoju raziskovalne, izobraževalne ter inovacijske infrastrukture Univerze v Mariboru. Združuje več investicijskih projektov, katerih skupni cilj je vzpostaviti sodobno okolje za kakovostno izobraževanje, vrhunsko raziskovalno delo, razvoj inovacij ter učinkovito sodelovanje z gospodarstvom in širšim družbenim okoljem.

Kot pojasnjujejo na univerzi, se fakulteta za strojništvo ter fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo že vrsto let soočata z izrazitim prostorskim primanjkljajem. Nezadostne površine, neustrezna funkcionalna zasnova raziskovalne infrastrukture ter pomanjkanje sodobnih laboratorijev omejujejo razvoj obeh fakultet in otežujejo izvajanje pedagoškega ter raziskovalnega procesa.

Projekt predvideva izgradnjo nove stavbe fakultete za strojništvo ter dograditev in prenovo objekta na Smetanovi ulici 18 za potrebe fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Ob tem bo celovito urejen severni del kampusa tehniških fakultet z novimi odprtimi javnimi površinami, prometnimi ureditvami ter funkcionalnimi povezavami z obstoječim univerzitetnim kampusom.

“Z izvedbo investicije bodo ustvarjeni pogoji za odpravo dolgoletne prostorske stiske obeh fakultet, izboljšanje kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela, razvoj sodobne laboratorijske infrastrukture, izvajanje novih študijskih programov ter nadaljnjo krepitev sodelovanja z gospodarstvom. Projekt bo omogočil tudi povečanje raziskovalnih zmogljivosti, izboljšanje pogojev za študente in zaposlene ter nadaljnjo internacionalizacijo obeh fakultet,” poudarjajo na univerzi.

S tem naj bi zaokrožili razvoj sodobnega kampusa tehniških fakultet na Smetanovi ulici, ki bo pomembno prispeval k razvoju univerze, mesta Maribor in širše regije.

Dekan fakultete za strojništvo Matej Vesenjak verjame, da bodo novi večnamenski učni prostori in sodobni laboratoriji zagotavljali pogoje za delovanje, primerljive z najboljšimi praksami evropskega visokošolskega prostora. “Gre za naložbo v dolgoročno raziskovalno in pedagoško odličnost, še intenzivnejšo vez z gospodarstvom, pa tudi izboljšano kvaliteto delovnega in študijskega okolja,” je izpostavil.

Dekan fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Zoran Novak je poudaril, da želijo v stavbi, namenjeni prihodnjim generacijam, ustvariti odprt, spodbuden in prilagodljiv prostor za študente, raziskovalce ter partnerje iz gospodarstva in prakse. Poseben poudarek po njegovih besedah namenjajo varnemu laboratorijskemu delu, energetski učinkovitosti, transparentnosti procesov ter povezovanju znanosti z družbo.

vir: sta

The post Podpisana pogodba za projektiranje novogradenj dveh fakultet v Mariboru appeared first on Lokalec.si.

Občina Selnica ob Dravi ureja pešpoti ob glavni cesti Maribor-Dravograd. Del poti je tudi ob nekdanji gostilni Kobanka. Podrobnosti o tem, kaj se je naredilo in kaj se še bo, zato da bodo imeli občani bolj varno pot ob zelo prometni državni cesti, je povedala Vlasta Krmelj, županja občine Selnica ob Dravi, in poudarila, da so prevzeli delo države.

Dolga leta so prosili državo, zdaj vsako leto naredijo del pohodni poti sami

“Zelo ponosni pa veseli smo, da smo spet en del, nekaj sto metrov tako imenovane pešpoti ob glavni cesti G11, uredili. Kot vemo, je glavna cesta Maribor-Dravograd ena najbolj prometnih cest v Sloveniji, državna cesta, za katero pa ima, ali pa bom raje rekla, nima posluha, kako pomembno in kako potreben je naš pločnik oziroma pohodna pot,” je dejala županja Vlasta Krmelj. “Mi smo gledano zgodovinsko pač občina, ki se razprostira ob tej dolgi cesti, in seveda ljudje, ki živijo izven samega centra Selnice, zelo težko pridejo po opravkih, po delu, šolarji, starejši, v center. In ker država torej 20, 30 let nima posluha, smo se že ob nastopu mojega mandata 2019 odločili, da bomo naredili tako imenovane pešpoti oziroma pohodne poti, ki bodo predstavljale vsaj varno pot. Dolga leta smo državo prosili, na koncu le dobili njihovo soglasje, da lahko to naredimo, kajti to bi morala drugače narediti država.”

“Mi delamo to zdaj začasno, tako dolgo, dokler država ne bo rekonstruirala, ker ima namen rekonstruirati to cesto. In ugotavljamo, da so zaradi te naše začasne pešpovezave ljudje zelo zadovoljni, zelo veseli, ker zdaj lahko že kar nekaj kilometrov po naši občini hodijo po varni poti. In tukaj, kjer stojimo, je tudi ta zadnji del, ki smo ga v letošnji pomladi začeli oziroma sedaj zaključujemo,” je povedala še županja, ko je razlagala, kaj vse so naredili do zdaj, tudi pri nekdanji trgovini Kobanka: “Ta del bo pomembno prinesel k temu, da bodo lahko ljudje, ki živijo v tem delu Bistrice in okolici, varno prišli do samega centra.”

Pločnikov večinoma ni, o bankinah ponekod le sledi

Hoditi ob cesti, kjer skorajda ni pločnikov, bankin pa ni ali pa so zelo ozke, le nekaj jarkov je, je nevarno. Celo smrtno nevarno. In tega se v Selnici ob Dravi zavedajo. “Točno to. Torej, to so področja cest skoraj v celotni naši občini, ki nimajo niti bankine, običajno imajo jarek ali pa hrib. To pomeni, da mora pešec hoditi pravzaprav po cestišču že v tistem delu, kjer je tudi črta narisana, in če bi nekako pravno formalno gledali, pravzaprav tam ne sme hoditi, ker je vozišče. In to pomeni smrtna nevarnost. In občina Selnica ob Dravi je v letu 2025 pripravila celostno prometno strategijo, kjer pa smo ugotovili, da so največja težava, izziv,  prav pločniki. Torej, kako naj svetujemo, pa promoviramo in prosimo ljudi, naj se trajnostno premikajo, naj hodijo peš, s kolesom. Če pa ob tej glavni cesti, kjer drugače torej ne moremo hoditi v katero koli smer, ali pa se recimo tudi s kolesom voziti proti Mariboru, če torej ni neke varne povezave in ne moreš pravzaprav niti kot en pešec hoditi ob sami cesti,” pojasnjuje županja.

Kjer so naredili pohodno pot, imajo tudi razsvetljavo, tako da je tam zdaj bolj varno.  Ob nekdanji Kobanki so tudi nekoliko obnovili avtobusno postajo. Na novo so jo namreč utrdili, betonirali, v njeni bližini tudi asfaltirali, tako da bodo potniki varneje čakali na avtobus.

Nekaj predelov želijo še urediti

Nekaj nevarnih predelov ceste Maribor-Dravograd še vedno ostaja. Postopoma se jih lotevajo. “Gremo v smeri proti Mariboru. V tistem delu, kjer je križišče za Ruše, ima država namen zelo kmalu narediti krožišče, in tistega dela zdaj nismo urejali. Nadaljujemo torej tukaj proti odcepu za Sveti Duh na Ostrem Vrhu, kjer pa prav tako je namen ureditev križišča, zato smo zdaj to izpustili in nadaljujemo proti Viltuškemu gradu. Tako da upamo, da bomo vsaj 300, 400 metrov še letos naredili tudi tam, kjer je največje naselje, na Slemenu, kjer ljudje torej ne morejo ta trenutek priti do avtobusne postaje. In tisti del bomo še letos uredili, da bo torej tudi tam pot,” pravi Vlasta Krmelj.

Ko enostavno zmanjka prostora

Kako nevarno je že stati ob cesti, kaj šele hoditi, se je videlo tudi ob našem pogovoru z županjo. Ob avtobusni postaji je nekaj pločnika, naprej proti Zgornji Selnici nekaj pohodne poti. Na drugo stran pa pohodne poti ni mogoče enostavno narediti, saj je ob cesti hrib in zid. In po tej poti pešec, sploh pa ne otrok, ki se še ne zaveda vseh nevarnosti, sploh ne more hoditi. Namreč na vozišču ne more in ne sme hoditi, saj bi ga lahko zbilo vozilo. Na drugi strani črte pa dejansko sploh ni dovolj prostora, da bi kdo tam stal, kaj šele hodil. “Tukaj je zelo, zelo prometna pot in torej vsako minuto imate kakšen tovornjak, pa vsaj nekaj osebnih vozil, torej čez 5000 vozil dnevno imamo, od tega 200 priklopnikov. In si lahko predstavljate, v nekje 10, 12 urah tu 200 priklopnikov, koliko to pomeni torej vsako uro in koliko pomeni to na vsakih par minut?” opozarja županja.

Urejanje pohodnih poti velik zalogaj za občinski proračun

“Urejanje teh poti je pravzaprav velik finančni zalogaj za Občino, kajti naš proračun ni zelo velik. In takšni odseki stanejo 200, 300 in pa več, torej 1000 evrov. Zato si jih zelo, zelo težko privoščimo in moramo ta denar pravzaprav odtrgati od nekih drugih ureditev. Ampak menim pa, da je pa to ena najbolj pomembnih investicij, zaradi tega, ker predvsem gre za varnost. Ne gre za izboljšanje za avte,  ampak gre za tisto čisto osnovno varnost, da lahko človeka varno pošlješ ob cesti,” še poudarja županja občine Selnica ob Dravi.

The post FOTO: V Selnici ob Dravi naredili nov del pohodne poti, nekaj nevarnih delov ob državni cesti Maribor-Dravograd jih še čaka appeared first on Lokalec.si.

Mariborski vodovod obvešča, da bo zaradi nujnih vzdrževalnih del v četrtek, 16. julija 2026, na območju občin Kungota in Pesnica več ur prekinjena oskrba s pitno vodo.

Kot poroča Mariborski vodovod, bo prekinitev oskrbe predvidoma trajala med 8.00 in 13.00. Brez pitne vode bodo uporabniki v naseljih Gradiška (od hišne številke 15 do 15g ter od 102 do 130) in Spodnje Dobrenje (od hišne številke 46č do 70).

Do prekinitve bo prišlo zaradi nujnih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju. V podjetju poudarjajo, da se zavedajo pomena zanesljive oskrbe s pitno vodo, zato bodo dela izvedli v najkrajšem možnem času in si prizadevali, da bodo motnje za uporabnike čim manjše.

The post V delu Kungote in Pesnice bo večurna prekinitev oskrbe s pitno vodo appeared first on Lokalec.si.

V četrtek, 16. julija, bo podjetje Intermatic izvedlo zamenjavo merilnika hitrosti, ki je trenutno nameščen na Gorkega ulici.

Razlog za zamenjavo so tehnične težave pri prenosu podatkov o zaznanih prometnih prekrških, zato bo obstoječo napravo nadomestil nov merilnik.

Ker je merilnik na Gorkega ulici nameščen že približno mesec in pol, bo po opravljeni zamenjavi prestavljen na novo oziroma nekdanjo lokacijo na Gosposvetski cesti, kjer bo ponovno spremljal spoštovanje omejitev hitrosti.

Podatki kažejo, da je merilnik na Gorkega ulici v razmeroma kratkem času zaznal veliko število prekoračitev hitrosti

Od 4. junija je evidentiral kar 2.060 prometnih prekrškov, za katere je bilo izdanih skupno 132.000 evrov glob (v polnem znesku). Do zdaj je bilo poravnanih že 22.531 evrov.

Na občini poudarjajo, da je namen stacionarnih merilnikov predvsem izboljšanje prometne varnosti in umirjanje hitrosti na najbolj obremenjenih cestnih odsekih, kjer je spoštovanje predpisanih omejitev ključnega pomena za varnost vseh udeležencev v prometu.

The post Merilnik hitrosti se seli z Gorkega ulice na Gosposvetsko cesto, v mesecu in pol zaznal več kot 2.000 prekrškov appeared first on Lokalec.si.