Po daljši razpravi na seji so mestni svetniki Mestne občine Maribor potrdili seznanitev s pregledom opravljenih aktivnostih priprave dokumentacije za projekt opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov – projekta energijske izrabe odpadkov Maribor – EiOM.
V razpravo se je najprej vključil Stojan Auer, ki je izpostavil, o čemer so govorili na novinarski konferenci LPR v zvezi s sežigalnico, namreč, da so proti seznanitvi. Kasneje je še podal predlog dodatnega sklepa, ki pa ga mestni svetniki niso potrdili.
Želijo, da bi javnost dobila več odgovorov
Svetniška skupina Gibanja Svoboda je v razpravi podprla gradivo. Ob tem pa želi, da se aktivno vključuje javnosti, pričakujejo boljšo komunikacijo z občani. Nato je Tatjana Frangež je dejala, da je bila v precepu glede sežigalnice. A da je prebrala gradivo. Meni, da ima takšen obrat negativne vplive na okolje, ampak tudi odvoz ima po njenem negativne vlive na okolje. A da mora se nekaj narediti z odpadki. Zato meni, da če bodo ljudi obveščali in jih vključevali ter jim znali dobro dogovoriti, morda ne bodo takega odpora. Sama je ob tem dejala, da bo podprla dokument oziroma potrdila seznanjanje z njim. Zdravko Luketič meni, da je projekt primeren. Opozoril pa je, da je treba dati ljudem v bližini odškodnino, če se bo dokazal padec vrednosti zemljišč. Da je treba torej upoštevati dobre prakse iz tujine. Marko Slavič je dodal, da so pomembni okoljski vidiki in racionalna poraba odpadkov ter da se razprava ne bi smela dogajati brez prebivalcev. Treba jih je vključiti, sicer gre za vsiljevanje volje. Oni morajo biti tisti, po njegovih besedah, ki morajo biti aktivni pri odločanju. Lidija Divjak Mirnik meni, da bi se s sežiganjem odpadkov vrnili v srednji vek. Meni, da gre za več tveganj. In da razume ljudi, ki živijo v bližini predvidene lokacije sežigalnice, da jih je strah.
Ne strinjajo se zaradi vpliva na zdravje
Karin Jurše je dejala, da se ne strinja zaradi zdravstvenih razlogov. Ker gre za velike količine odpadkov, ki jih bo treba skuriti, omenila je tudi emisije, prašne delce in drugo ter vprašala, ali projekt odtehta zdravje prebivalcev. Za gradivo pravi, da je predvsem kronologija. In da je v nasprotju s standardi evropske skupnosti. Kar se tiče ciljne usmeritve projekta, je omenila, da je v gradivu šest točk od desetih, v katerih se govori o ogrevanju. Okolju sta namenjeni dve točki, prav tako dve točki krogotoku. Breda Čepe Vizjak se je strinjala s Karin Jurše. Kot Tezenčanka pravi, da so na Teznu proti. Dodala je še, da nihče ne omenja meteorološke razmere, da v Mariboru ni toliko vetra. Meni, da ne gre Tezenčanom toliko zaradi tega, da bi zdaj nekaj zaslužili z odškodnino, ampak da jim gre za zdravje. Meni, da bi morali dati sežigalnico v neko kotlino, dolino, kjer ni ljudi.
Da se ne bi ponovili radarji
Samo gradivo ima po besedah Juršetove sklep, da se seznanjajo z gradivom, a glede na izkušnje z radarji, ko so se seznanil z gradivom, nato pa se je zgodilo, kar se je, bo ona proti seznanjanju. Igor Jurišič je omenil, da se vsa Evropa pogovarja o zero waste, v Mariboru pa o sežiganju. Meni, da bi se morali vprašati o tem, kako zmanjšati količino odpadkov. Meni, da Maribor ni edini, a da se v svetu lotevajo teh problemov drugače. Morali bi, po njegovem, narediti strategijo za zmanjšanje količine odpadkov. Strinjal se je z Juršetovo, da so se tudi z gradivom o radarjih seznanjali. Zato je dejal, da se bo vzdržal pri glasovanju.
Radi bi več podatkov in jasen odgovor
Alenka Iskra je dejala, da se bodo verjetno seznanili z gradivom vsi, a da ima nekaj vprašanj. Dejala je, da se na seji seznanjajo z gradivom in da ne sprejemajo ne lokacij ne izvedbe tega projekta. In sprašuje, ali prav razume, kaj je njihova odločitev: “Če sprejmemo ta sklep, kaj smo sprejeli? Oziroma kaj ta seznanitev pomeni za nadaljevanje celotnega projekta?” Poudarila je, da se ne ve, kakšne so druge rešitve in koliko stanejo.
Milan Mikl je dejal, da govori v svojem imenu in ne v imenu stranke, saj niso podali skupnega mnenja, ampak govori vsak zase. Sam je zato spraševal, ali je težava v lokaciji ali v čem drugem. Ne želi segati v pravice Tezenčanov, saj se sam spomni, kako je bilo v Dogošah, ko so bile tam “res smrdljive bale”. Želi, da s tem, ko bi se seznanili z gradivom, dali signal ali si želijo dobiti koncesijo ali ne. Da se da o lokaciji še govoriti. Sam upa, da bodo koncesijo dobili.
Ne bi se kurilo vseh smeti
Samo Peter Medved je nato izpostavil, da je Mestna občina Maribor sprožila na pobudo države postopek za pridobivanje koncesije. Da se zdaj ne sprejema in ne potrjuje ničesar, niti lokacije. In da zadeva ni zabetonirana ne lokacijsko ne finančno. Direktor Energetike Jože Hebar je kasneje v odgovorih pojasnil, da gre za predvideno lokacijo na Taboru, kot je omenila tudi Divjak Mirnikova, in ne na Teznu. Opozoril je, da gre za preostanek mešanih komunalnih odpadkov. “Ne govorimo, da bomo kurili vse smeti. Ne govorimo, da se bo kurilo smeti, ki prihajajo iz industrije. O preostanku, proizvedenem po procesu reciklaže. Tisto, kar ni reciklabilno, kar se ne da reciklirati.”
Auerjevega predloga dodatnega sklepa niso sprejeli
Stojan Auer je pred koncem razprave podal predlog dodatnega sklepa, ki so ga sicer nato spremenili z nekaj besedami: “Mestni svet MOM Mestni upravi in upravi JHMB in upravam podjetij v sestavi JHMB do pravnomočne odločbe o izbiri izvajalca za izvajanje državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov prepoveduje sklepanje vseh pogodb in izvedbo vsakršnih javnih naročil, povezanih s pripravo okoljske, gradbene ali investicijske dokumentacije za izvedbo projekta vzpostavitve sežigalnice komunalnih odpadkov razen dokumentov, potrebnih za prijavo na javni razpis in za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki predmetni objekt umeščajo v prostor.” Vzdržalo se je 20 svetnikov, 20 jih je bilo proti, pet pa jih je predlog sklepa podprlo.
The post Mariborski mestni svetniki po burni razpravi potrdili seznanitev s pregledom opravljenih aktivnosti za projekt sežigalnice appeared first on Lokalec.si.