Maribor ima razmeroma veliko stanovanj, vendar številni mladi, družine in starejši še vedno težko pridejo do primernega doma. Javni stanovanjski fond se je v zadnjih sedmih letih zmanjšal, nekateri načrtovani projekti se spreminjajo oziroma zamikajo, cene nepremičnin pa rastejo. Na stanovanjsko problematiko in predvsem na možnosti boljše uporabe obstoječih stanovanj je v svojih javnih nastopih večkrat opozoril tudi županski kandidat Bor Greiner. Greiner je med drugim na nedavnem Večerovem soočenju izpostavil vprašanje približno 8.000 praznih stanovanj v Mariboru in možnosti, kako bi jih lahko vključili na najemni trg. Ob tem se odpira širše vprašanje, zakaj mesto kljub razmeroma velikemu številu stanovanj številnim prebivalcem ne zagotavlja dostopnega bivanja.
Ker stanovanjska problematika pomembno vpliva na kakovost življenja in prihodnji razvoj Maribora, smo se v uredništvu Lokalec.si odločili to temo podrobneje osvetliti. O stanju javnega stanovanjskega fonda, načrtovanih gradnjah, praznih stanovanjih, turističnem oddajanju in možnostih za izboljšanje dostopnosti stanovanj smo se pogovarjali z županskim kandidatom Borom Greinerjem, ki je na to problematiko že večkrat javno opozoril.
Gospod Greiner, začniva pri podatku, ki preseneča. Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor je imel konec leta 2018 na območju mesta 1.995 stanovanj, konec leta 2025 pa le 1.939. Torej 56 manj. Kaj nam ta številka pove?
Bor Greiner: Pove nam, da moramo resno preveriti, kako deluje naš stanovanjski sistem. Ni pomembno samo, koliko stanovanj sklad zgradi ali kupi, ampak koliko jih ima na koncu na voljo za prebivalce. JMSS sam opozarja, da prihodki od najemnin ne zadostujejo za vse potrebno vzdrževanje in nove investicije. To je finančni problem, ki ga ne more rešiti samo uprava sklada. Mestna občina Maribor je njegova največja ustanoviteljica in ima pomembno odgovornost pri zagotavljanju razvojnih pogojev.
Potrebujemo jasen pregled premoženja, stroškov in investicijskih možnosti ter letno javno poročanje o tem, ali se fond dejansko povečuje.
Na Dvořakovi so napovedovali 60 stanovanj, zdaj jih načrtujejo 45. Na Vrbanski se je število spreminjalo od deset na štirinajst in spet na deset. Ali imamo težavo z načrtovanjem?
Bor Greiner: Ti podatki zahtevajo pojasnila, saj kažejo na to, da se načrtovanja ne lotevamo sistematično. Pri Vrbanski je bil obstoj podzemnega zaklonišča znan že med pripravo projekta. Smiselnost lokacije na Dvořakovi niso izpostavljali samo okoliški stanovalci, ampak tudi nekateri mestni svetniki in stroka. Odnose z okoliškimi prebivalci, njihove pravice in sodelovanje v postopkih niso nekaj, kar bi investitor smel odkriti šele na koncu načrtovanja, ko že pride do pritožb.
Na Večerovem soočenju ste opozorili na približno 8.000 praznih stanovanj v Mariboru. Omenili ste tudi številko 8.160. Toda uradni podatki SURS govorijo o 9.121 nenaseljenih stanovanjih. Kako pojasnjujete razliko?
Bor Greiner: Uradni podatek za leto 2021 je 9.121 statistično nenaseljenih stanovanj od skupno 52.893 stanovanj v Mariboru v tem letu.
Številko 8.160 sem predstavil kot približno oceno potencialno uporabnih stanovanj, pri kateri sem upošteval tudi vprašanje stanovanj brez osnovnih bivalnih pogojev, na primer kopalnice, in morebitnih počitniških stanovanj. Bistvo mojega predloga je, da začnemo ugotavljati dejansko stanje. Koliko stanovanj je zares praznih? Koliko jih potrebuje prenovo? Koliko bi jih lastniki ob ustreznih pogojih oddali? Maribor je imel leta 2021 približno 2,15 prebivalca na stanovanje, kar kaže, da je treba poleg novogradenj proučiti tudi boljšo uporabo obstoječega fonda.
Toda zakaj bi zasebni lastnik stanovanje oddal preko javnega sklada, če ga lahko sam oddaja po tržni najemnini?
Bor Greiner: Lastniku mora organizirano oddajanje ponuditi oprijemljivo korist. To je lahko pomoč pri pogodbah, iskanju najemnikov, upravljanju stanovanja in zmanjševanju tveganj. Državna javna najemna služba že obstaja. Preučiti je smiselno, kako bi jo lahko Maribor učinkoviteje dopolnil na lokalni ravni. Pri stanovanjih, ki potrebujejo prenovo, bi lahko preverili tudi finančne spodbude v zameno za dolgoročno oddajanje. Ob tem je nujno, da so javni stroški in obveznosti lastnikov vnaprej določeni. Omenjal sem tudi NUSZ kot možen instrument spodbujanja uporabe nepremičnin. Je pa pomembno, da vsak ukrep ima jasno zakonsko podlago.
V zadnjih letih se vedno več govori o Airbnbju in Bookingu. V nekaterih evropskih mestih se stanovanja spreminjajo v turistične apartmaje, stalni prebivalci pa odhajajo. Ali se lahko tudi mariborsko središče spremeni v nekakšno mesto duhov?
Bor Greiner: To je tveganje, ki ga ne smemo prezreti, vendar moramo najprej ugotoviti, kako veliko je v Mariboru. Turizem je pomemben za gospodarstvo mesta. Hkrati pa lahko pretirana koncentracija kratkotrajnega oddajanja zmanjša ponudbo stanovanj za domačine in spremeni življenje v soseskah.
Zato potrebujemo pregled registriranih turističnih nastanitev po posameznih območjih in oceno njihovega vpliva na dolgoročni najem. Novi Zakon o gostinstvu občinam omogoča tudi določanje časovnih omejitev kratkotrajnega oddajanja. Maribor ni na državnem seznamu občin z visokim tveganjem za leti 2027 in 2028, vendar lahko na podlagi zakonsko predpisane analize sprejme lokalne ukrepe. Pomembno je razlikovati med občasnim oddajanjem lastnega stanovanja in dejavnostjo, pri kateri se več stanovanj pretežno uporablja za turistične nastanitve. Cilj mora biti ravnotežje med turizmom, lastninskimi pravicami in kakovostjo bivanja prebivalcev.
Če bi bolje uporabili obstoječa stanovanja, ali novih sploh še potrebujemo?
Bor Greiner: Da, saj obstoječi fond ne ustreza nujno današnjim stanovanjskim potrebam. Nekatera stanovanja so premajhna, druga potrebujejo prenovo, tretja niso na voljo za dolgoročni najem. Zato potrebujemo kombinacijo ukrepov: aktiviranje obstoječih stanovanj, javno najemno gradnjo in prenovo primernih objektov. Pri novih projektih moramo najprej preveriti občinska zemljišča in lokacije z ustrezno infrastrukturo. Smiselno je tudi sodelovanje z investitorji, pri katerem občina prispeva zemljišče oziroma ustrezno pravico, v zameno pa pridobi dolgoročno zagotovljena javna najemna stanovanja.
Državni stanovanjski sklad je Pod Pekrsko gorco zgradil 400 stanovanj. Od kod bi Maribor dobil sredstva za podobne projekte?
Bor Greiner: Državna gradnja Pod Pekrsko gorco je pomembna pridobitev za mesto. Zakonodaja iz leta 2025 predvideva do 100 milijonov evrov letno na državni ravni za financiranje javnih najemnih stanovanj. Med upravičenci so tudi občine in medobčinski stanovanjski skladi. Na voljo so različni instrumenti, tudi ugodna dolgoročna posojila. Toda sredstva niso samodejno dodeljena Mariboru. Potrebujemo pripravljene projekte, urejena zemljišča in finančne načrte.
Med razvojnimi lokacijami je tudi območje Puhove ulice, kjer je potrebno preveriti možnost etapne gradnje in sodelovanja z državnim stanovanjskim skladom.
Čeprav se stanovanja gradijo, so cene še vedno visoke. Ali lahko večja ponudba res pomaga?
Bor Greiner: Več stanovanj lahko dolgoročno zmanjša pritisk na cene, vendar ne pomeni, da bo cena novogradnje samodejno dosegljiva povprečnemu kupcu. Glede na sorazmerno veliko število stanovanj v Mariboru in stanovanjsko stisko mladih, družin in starejših, bi lahko sklepali, da se stanovanja kupujejo kot investicijski vložki in ne za namene bivanja. Zato potrebujemo tudi javna najemna stanovanja. Pri njih lahko pogoji dodeljevanja in najemnine neposredno izboljšajo dostopnost za upravičena gospodinjstva.
Na soočenju sem govoril o tem, da bi moralo biti bivanje finančno dosegljivo glede na prihodke gospodinjstva. Primer, ki ga velja strokovno preučiti, je strošek najema v višini približno tretjine dohodkov.
Govorite tudi o medgeneracijskih soseskah. Kako bi to delovalo?
Bor Greiner: Stanovanjske potrebe se z življenjskimi obdobji spreminjajo. Starejši človek morda živi sam v velikem stanovanju, mlada družina pa išče večji dom.
Smiselno je razvijati prostovoljne možnosti zamenjav stanovanj, primerna oskrbovana stanovanja in soseske, v katerih so povezane različne generacije. Pri tem so pomembne tudi bližina javnih storitev, dostopnost in pomoč na domu. To ni samo stanovanjska politika, ampak tudi vprašanje kakovosti življenja in socialne povezanosti.
V javnosti so odmevali tudi nepremičninski posli JMSS in občine, med drugim Ob Dravi 1 in Gospejna 13. Kako zagotoviti večjo preglednost?
Bor Greiner: Pri prodaji javnih nepremičnin mora biti jasno, zakaj se prodajajo, kako so bile ocenjene in ali jih je bilo mogoče uporabiti za javne potrebe. Posamezne očitke o morebitnih nepravilnostih morajo preveriti pristojni organi. To pa ne preprečuje, da občina javno objavlja potrebne informacije in pojasnjuje odločitve o svojem premoženju. Enako pomembno je, da je mogoče preveriti, kako se izkupiček od prodaje uporablja in kakšen je njegov dolgoročni učinek na stanovanjski fond.
In zadnje vprašanje. Po čem naj prebivalci čez štiri leta presojajo rezultate stanovanjske politike?
Bor Greiner: Po konkretnih podatkih. Koliko se je povečalo število javnih najemnih stanovanj? Koliko obstoječih stanovanj je bilo vključenih v dolgoročni najem? Koliko jih je bilo prenovljenih? Kakšni so bili stroški in koliko gospodinjstev je dobilo primerno stanovanje? Odgovori na ta vprašanja morajo biti javni in primerljivi iz leta v leto. Le tako lahko prebivalci sami presodijo, ali so se stanovanjske razmere izboljšale.
The post Maribor ima več kot 50.000 stanovanj. Zakaj je do doma tako težko priti? appeared first on Lokalec.si.