Tokrat smo se v oddaji Report posvetili skorajšnjemu martinovanju. Preverili smo, kaj se bo dogajalo v Zgornji Koreni in Limbušu ter Selnici ob Dravi. Anja Simonič, vinska kraljica občine Duplek, je predstavila martinovanje, ki bo v Zgornji Koreni v soboto, 8. novembra 2025, ob 17. uri. Peter Kramer in Dušan Javnik iz Turističnega društva imbuš […]
Na posnetku si lahko pogledate 20. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 16. 10. 2025.
The post 20. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (16. 10. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 21. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 16. 10. 2025.
The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (16. 10. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo govorili o praznovanju 70-letnice Čebelarskega društva Kamnica-Bresternica, o abonmaju Zmajčka Vurka v občini Duplek in o sagi Južni Viking, ki jo je napisal Domen Kodrič. V oddaji je Tomaž Robič, predsednik Čebelarskega društva Kamnica-Bresternica, povedal več o tem, kako bodo praznovalli 70-letnice društva in da bodo imeli v preddverju doma […]
Javno podjetje Snaga iz Maribora je objavilo razpis za prosto delovno mesto strokovnega sodelavca. Zaposlitev je za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom in polnim delovnim časom. Rok za prijavo je do 21. novembra.
Podjetje v razpisu išče samostojnega, natančnega in zanesljivega kandidata z izkušnjami s tehničnega področja. “Če ste odgovorni in vas zanima dinamično delo v stabilnem okolju, vas želimo spoznati,” so zapisali v Snagi.
Možnost napredovanja in strokovnega razvoja
Snaga uspešnemu kandidatu ponuja stabilno zaposlitev, priložnosti za napredovanje ter strokovno izpopolnjevanje. Podjetje, ki deluje v okviru Javnega holdinga Maribor, poudarja pomen sodelovanja in strokovnosti pri svojem delu.
13. november je Mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji zadnja leta vse bolj zaznamujemo. Uradni nosilec praznovanja je mariborsko društvo Humanitarček, ki vsako leto spodbuja ljudi k malim dejanjem prijaznosti, ki lahko izboljšajo vsakdan mnogim.
Kamenčki, ki rišejo nasmehe
Ideja pobarvanih kamenčkov se je rodila leta 2014, ko so v Humanitarčku skupaj z umetniško šolo Atilem in slikarko Melito Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo. Preprosti, siv kamenček, oblečen v barve in pozitivna sporočila, je požel izjemno navdušenje. Tako so leta 2015 tradicionalne rumene rožice, ki so del mednarodnega praznovanja, nadomestili prav s kamenčki.
“Kamenček, ki ga pobarvaš in mu dodaš sporočilo, lahko na obraz vsakogar nariše nasmeh,” pravijo v Humanitarčku.
Vir: Humanitarček
Globalna akcija z lokalnim pridihom
Danes se pobudi po svetu pridružujejo številne organizacije. Letos so v Humanitarčku pobarvali že rekordnih več kot 50.000 kamenčkov, kar jim je lani prineslo nominacijo za Guinnessovo knjigo rekordov. V akciji sodeluje 160 vrtcev, 97 osnovnih šol, več kot 250 samoorganiziranih skupin in 31 umetniških šol. Posebno veselje pa predstavlja sodelovanje slovenske manjšine v Argentini in slovenskih študentov na Japonskem.
Med udeleženci so tudi starejši od 65 let, vključeni v #projektVida, ki se tako že mesece prej pripravljajo na akcijo.
Pomen dneva prijaznosti
Pobudo za Mednarodni dan prijaznosti so leta 1998 predstavili v Gibanju za prijaznejšo družbo, globalni koaliciji organizacij in posameznikov, ki so podpisali Deklaracijo o prijaznosti. V Sloveniji je dan v ospredju od leta 2017, ko je njegov uradni ambasador postalo društvo Humanitarček.
“Dan prijaznosti združuje ljudi in premošča razlike med raso, religijo, politiko, spolom ali premoženjem. S preprostimi dejanji in pozornostmi lahko polepšamo življenje drug drugemu,” sporočajo iz društva.
Prijaznost brez meja
Akcija se je razširila tudi v druge države. Prostovoljci iz Poljske, Madžarske, Italije, Slovaške in Nemčije pomagajo pri projektih Humanitarčka, tudi ob obnovah po poplavah. Leta 2019 se je pridružila tudi slovenska Istra pod mentorstvom slikarke Mirjam Senica in društva MIR. “Barvali smo, ker vemo, kako malo je potrebno, da nekoga dotaknemo z mislijo ali besedo,” pravi Senica.
Sodelovati lahko prav vsak
Omejitev ni. Kamenček z napisom ali sporočilom lahko pustite na javnem mestu kadarkoli, ne le 13. novembra. V Sloveniji so najbolj aktivni pobarvani kamenčki v Celju, lani v Kopru.
“Vzemite flumaster, barvo, svinčnik ali kredo in napišite sporočilo. Naj bo vzpodbudno, tisto, ki bi ga sami želeli najti. Tako delamo svet lepši,” sporoča Senica.
Mednarodni dan prijaznosti je tudi uvod v največjo Humanitarčkovo akcijo 30 dni za 30 srčnih dejanj, ki letos praznuje deseto obletnico. S tem spodbujajo, da praznični december namesto materializma in hitenja preživimo z majhnimi, a srčnimi dejanji prijaznosti.
13. november je Mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji zadnja leta vse bolj zaznamujemo. Uradni nosilec praznovanja je mariborsko društvo Humanitarček, ki vsako leto spodbuja ljudi k malim dejanjem prijaznosti, ki lahko izboljšajo vsakdan mnogim.
Kamenčki, ki rišejo nasmehe
Ideja pobarvanih kamenčkov se je rodila leta 2014, ko so v Humanitarčku skupaj z umetniško šolo Atilem in slikarko Melito Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo. Preprosti, siv kamenček, oblečen v barve in pozitivna sporočila, je požel izjemno navdušenje. Tako so leta 2015 tradicionalne rumene rožice, ki so del mednarodnega praznovanja, nadomestili prav s kamenčki.
“Kamenček, ki ga pobarvaš in mu dodaš sporočilo, lahko na obraz vsakogar nariše nasmeh,” pravijo v Humanitarčku.
Vir: Humanitarček
Globalna akcija z lokalnim pridihom
Danes se pobudi po svetu pridružujejo številne organizacije. Letos so v Humanitarčku pobarvali že rekordnih več kot 50.000 kamenčkov, kar jim je lani prineslo nominacijo za Guinnessovo knjigo rekordov. V akciji sodeluje 160 vrtcev, 97 osnovnih šol, več kot 250 samoorganiziranih skupin in 31 umetniških šol. Posebno veselje pa predstavlja sodelovanje slovenske manjšine v Argentini in slovenskih študentov na Japonskem.
Med udeleženci so tudi starejši od 65 let, vključeni v #projektVida, ki se tako že mesece prej pripravljajo na akcijo.
Pomen dneva prijaznosti
Pobudo za Mednarodni dan prijaznosti so leta 1998 predstavili v Gibanju za prijaznejšo družbo, globalni koaliciji organizacij in posameznikov, ki so podpisali Deklaracijo o prijaznosti. V Sloveniji je dan v ospredju od leta 2017, ko je njegov uradni ambasador postalo društvo Humanitarček.
“Dan prijaznosti združuje ljudi in premošča razlike med raso, religijo, politiko, spolom ali premoženjem. S preprostimi dejanji in pozornostmi lahko polepšamo življenje drug drugemu,” sporočajo iz društva.
Prijaznost brez meja
Akcija se je razširila tudi v druge države. Prostovoljci iz Poljske, Madžarske, Italije, Slovaške in Nemčije pomagajo pri projektih Humanitarčka, tudi ob obnovah po poplavah. Leta 2019 se je pridružila tudi slovenska Istra pod mentorstvom slikarke Mirjam Senica in društva MIR. “Barvali smo, ker vemo, kako malo je potrebno, da nekoga dotaknemo z mislijo ali besedo,” pravi Senica.
Sodelovati lahko prav vsak
Omejitev ni. Kamenček z napisom ali sporočilom lahko pustite na javnem mestu kadarkoli, ne le 13. novembra. V Sloveniji so najbolj aktivni pobarvani kamenčki v Celju, lani v Kopru.
“Vzemite flumaster, barvo, svinčnik ali kredo in napišite sporočilo. Naj bo vzpodbudno, tisto, ki bi ga sami želeli najti. Tako delamo svet lepši,” sporoča Senica.
Mednarodni dan prijaznosti je tudi uvod v največjo Humanitarčkovo akcijo 30 dni za 30 srčnih dejanj, ki letos praznuje deseto obletnico. S tem spodbujajo, da praznični december namesto materializma in hitenja preživimo z majhnimi, a srčnimi dejanji prijaznosti.
Letošnje 40. Martinovanje je bilo polno presežkov. Na Trgu Leona Štuklja se je zbrala nepregledna množica ljudi, pravzaprav so ljudje napolnili tudi sosednje ulice in še nekaj trgov. Ko pa se je praznovanje končalo in so se ljudje odpravili domov, pa so tja prišli delavci in delavke Snage Maribor ter zavihali rokave.
“Letošnje jubilejno Martinovanje v Mariboru je znova napolnilo naše trge z dobro voljo, glasbo in številnimi obiskovalci. Po končani prireditvi, ko so se še zadnji udeleženci odpravili k počitku, pa smo delavci Snage zavihali rokave in poskrbeli, da so mariborski trgi znova čisti in urejeni – takšni, kot si jih Maribor zasluži.” so zapisali pri Snagi Maribor.
Posebej so se zahvalili vsem sodelavcem, “ki so s predanostjo in hitrim delom že ponoči in zgodaj zjutraj vrnili mestu njegov sijaj”.
Letošnje 40. Martinovanje je bilo polno presežkov. Na Trgu Leona Štuklja se je zbrala nepregledna množica ljudi, pravzaprav so ljudje napolnili tudi sosednje ulice in še nekaj trgov. Ko pa se je praznovanje končalo in so se ljudje odpravili domov, pa so tja prišli delavci in delavke Snage Maribor ter zavihali rokave.
“Letošnje jubilejno Martinovanje v Mariboru je znova napolnilo naše trge z dobro voljo, glasbo in številnimi obiskovalci. Po končani prireditvi, ko so se še zadnji udeleženci odpravili k počitku, pa smo delavci Snage zavihali rokave in poskrbeli, da so mariborski trgi znova čisti in urejeni – takšni, kot si jih Maribor zasluži.” so zapisali pri Snagi Maribor.
Posebej so se zahvalili vsem sodelavcem, “ki so s predanostjo in hitrim delom že ponoči in zgodaj zjutraj vrnili mestu njegov sijaj”.
V Mestnem parku v Mariboru so danesslovesno odkrili doprsni kip legendarnega telovadca in olimpionika Leona Štuklja. Kip zdaj ponovno stoji na mestu, kjer je stal prvotni bronasti portret, ki so ga pred dvema letoma ukradli tatovi. Novi kip je izdelan po originalnem modelu akademske kiparke Alenke Vidrgar, avtorice tudi prvotnega dela.
Poklon športni in človeški veličini
Kip je umeščen na kamnit podstavek ob glasbenem paviljonu v Mestnem parku, kjer je stal že njegov predhodnik, postavljen leta 2007 v spomin na enega največjih slovenskih športnikov vseh časov.
Leon Štukelj (1898–1999) se je rodil v Novem mestu, sodniška služba pa ga je pripeljala v Maribor, kjer si je ustvaril družino. Telovaditi je začel že kot devetletnik v društvu Novomeški Sokol, na olimpijskih igrah pa je osvojil šest medalj in postal simbol slovenske vztrajnosti ter športnega duha. Pokopan je na pokopališču Pobrežje v Mariboru.
Bil je človek resnice in poštenja
Na današnji slovesnosti je nekdanji Štukljev prijatelj Franček Jauk poudaril, da je bil Štukelj vrhunski športnik, telovadec, slavni olimpijec svojega časa, a obenem tudi humanist, človek z zavezo resnici in poštenju. Spomnil je, da je Štukelj rad preživljal čas prav v Mestnem parku, kjer zdaj znova stoji njegov kip.
Kip odkrila hči in župan
Kip sta slovesno odkrila Štukljeva hči Lidija Pauko in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Župan je ob tej priložnosti poudaril pomen ohranjanja spomina na velikega Mariborčana:
“Gre za kip našega someščana, del mariborske identitete in navdih vsem – ne le športnikom, ampak tudi drugim. Leon Štukelj je dokaz, da trdoživost, disciplina in poštenje premagajo čas,” je dejal Arsenovič.
V Mestni park v Mariboru je ponovno kip Leona Štuklja, enega največjih slovenskih olimpionikov in športnih legend, ki je s svojimi dosežki zaznamoval slovensko zgodovino. Kip so slavnostno odkrili na njegov rojstni dan, natančno 127 let po rojstvu, s čimer se je mesto Maribor simbolno poklonilo svojemu izjemnemu someščanu.
V Mestnem parku v Mariboru so danesslovesno odkrili doprsni kip legendarnega telovadca in olimpionika Leona Štuklja. Kip zdaj ponovno stoji na mestu, kjer je stal prvotni bronasti portret, ki so ga pred dvema letoma ukradli tatovi. Novi kip je izdelan po originalnem modelu akademske kiparke Alenke Vidrgar, avtorice tudi prvotnega dela.
Poklon športni in človeški veličini
Kip je umeščen na kamnit podstavek ob glasbenem paviljonu v Mestnem parku, kjer je stal že njegov predhodnik, postavljen leta 2007 v spomin na enega največjih slovenskih športnikov vseh časov.
Leon Štukelj (1898–1999) se je rodil v Novem mestu, sodniška služba pa ga je pripeljala v Maribor, kjer si je ustvaril družino. Telovaditi je začel že kot devetletnik v društvu Novomeški Sokol, na olimpijskih igrah pa je osvojil šest medalj in postal simbol slovenske vztrajnosti ter športnega duha. Pokopan je na pokopališču Pobrežje v Mariboru.
Bil je človek resnice in poštenja
Na današnji slovesnosti je nekdanji Štukljev prijatelj Franček Jauk poudaril, da je bil Štukelj vrhunski športnik, telovadec, slavni olimpijec svojega časa, a obenem tudi humanist, človek z zavezo resnici in poštenju. Spomnil je, da je Štukelj rad preživljal čas prav v Mestnem parku, kjer zdaj znova stoji njegov kip.
Kip odkrila hči in župan
Kip sta slovesno odkrila Štukljeva hči Lidija Pauko in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Župan je ob tej priložnosti poudaril pomen ohranjanja spomina na velikega Mariborčana:
“Gre za kip našega someščana, del mariborske identitete in navdih vsem – ne le športnikom, ampak tudi drugim. Leon Štukelj je dokaz, da trdoživost, disciplina in poštenje premagajo čas,” je dejal Arsenovič.
V Mestni park v Mariboru je ponovno kip Leona Štuklja, enega največjih slovenskih olimpionikov in športnih legend, ki je s svojimi dosežki zaznamoval slovensko zgodovino. Kip so slavnostno odkrili na njegov rojstni dan, natančno 127 let po rojstvu, s čimer se je mesto Maribor simbolno poklonilo svojemu izjemnemu someščanu.
Kulturno-prireditveni center ŠTUK, nekdanja Študentska komuna, letos obeležuje 40 let delovanja. Ob tej priložnosti bo od 17. do 24. novembra potekal pester nabor dogodkov, namenjenih različnim generacijam in kulturnim okusom.
Prostor, ki ustvarja talente
Na letni ravni se na ŠTUK-u zvrsti več kot 150 dogodkov – od študentskih zabav, koncertov domačih in tujih glasbenikov, stand-up komedij, potopisnih predavanj, neformalnih izobraževanj do druženj. ŠTUK je skozi štiri desetletja postal valilnica talentov in prostor, kjer mladi lahko uresničijo svoje ideje, pokažejo znanje in kreativnost ter se predstavijo širši javnosti.
Zgodba Študentske komune se je začela decembra 1985, aktivno delovanje pa se je začelo 1. januarja 1986. Od takrat prostor služi obštudijskim dejavnostim na kulturno-umetniškem, glasbenem, plesnem, gledališkem in izobraževalnem področju. ŠTUK je večkrat spreminjal podobo, a njegov namen ostaja nespremenjen – biti prostor srečevanja, ustvarjalnosti in kulture. Zadnjo večjo prenovo je doživel poleti 2025, danes pa velja za eno najbolj kakovostno opremljenih koncertnih prizorišč v Sloveniji.
Vir: ŠOUM
Dokumentarni film “odŠTUKano”
Javna premiera dokumentarnega filma “odŠTUKano”, ki ga je režiral Rudi Uran, bo v ponedeljek, 24. novembra 2025, ob 21. uri v dvorani ŠTUK. Film prikazuje zgodovino prizorišča, ki je od 80. let naprej sooblikovalo identiteto študentskega gibanja, kulturnega ustvarjanja in glasbenega dogajanja.
Rudi Uran, režiser filma je ob tem povedal: “ŠTUK ni bil le oder – bil je katedrala svobode. Tisti, ki so tam nastopali, so vedeli: igrati na ŠTUK-u pomeni biti nekdo. Danes ni dovolj, da zgolj obujamo spomine. Moramo si upati sanjati, kaj vse lahko ŠTUK še postane.”
Osrednji program obeležitve 40 let ŠTUK-a
17. 11. 2025 – Trivia večer na temo ŠTUK
18. 11. 2025 – Študentski torek z Alo!Stari in Jet Black Diamonds
19. 11. 2025 – Finale natečaja ŠOUROCK za najboljšo mlado glasbeno skupino
20. 11. 2025 – Stand-up komedija s Tinom Vodopivcem
24. 11. 2025 – Premiera dokumentarnega filma “odŠTUKano”
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so v zadnjih tednih potekale kriminalistične preiskave, ki so zajele tudi pisarne kadrovske službe in vodje investicij. Po poročanju medijev naj bi opravili tudi hišne preiskave.
Po poročanju časnika Večer naj bi preiskava bila sprožena zaradi zaposlitve dveh oseb, za katere naj bi obstajali domnevno ponarejeni dokumenti o izobrazbi. Po navedbah anonimnih virov je bila ena zaposlena – zdaj odpuščena – povezana s postopkom njihove zaposlitve.
Odzval se je tudi generalni direktor UKC Maribor, Vojko Flis, ki je pojasnil, da so ponarejene diplome odkrili na podlagi anonimne prijave ter, da delavca s ponarejenimi listinami nista opravljala zdravstvenega dela, zato po njegovih besedah bolniki niso bili ogroženi. Ob tem je še izpostavil, da pravnih podlag za preverjanje izvirnikov diplom v upravnih in tehničnih službah ni bilo, kar je po njegovih besedah omogočilo morebitno zlorabo. Podrobnosti v njegovi izjavi.
Iz Policijske uprave Maribor so sporočili, da so policisti obravnavali tri primere vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, pri čemer so bili vsi vozniki tudi pod vplivom alkohola.
Na območju Ptuja so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja in je vozil pod vplivom alkohola – alkotest je pokazal 0,62 mgalkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so mu vozilo zasegli, zoper voznika pa sledi obdolžilni predlog.
V Mariboru so obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, v kateri je sodeloval voznik osebnega avtomobila brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Tudi ta je vozil pod vplivom alkohola (0,84 mg/l).
Podoben primer so zaznali tudi na območju Spodnje Polskave, kjer je voznik osebnega avtomobila prav tako vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola – 0,43 mg/l. Policisti so mu vozilo zasegli, zoper njega pa bo vložen obdolžilni predlog.
V Lovrencu na Pohorju bo v petek, 14. novembra ob 19. uri, v avli “stare šole” Osnovne šole Lovrenc na Pohorju, zazvenel poseben glasbeni večer. Mešani pevski zbor Rosika letos praznuje 15 let delovanja in ob tej priložnosti pripravlja jubilejni koncert z naslovom “Tri po pet”.
Pot skozi glasbo in spomine
Kot pravijo člani zbora, to ne bo običajen koncert, temveč “pot ljubezni do glasbe”, ki bo poslušalce popeljala skozi doživetje melodij in krajev, ki so jih povezovali skozi desetletje in pol skupnega ustvarjanja. Zbor Rosika, ki ga krajani dobro poznajo po njegovem zavzetem delu in pristni energiji, je v petnajstih letih soustvaril številne dogodke in vedno znova dokazal, da je glasba moč, ki povezuje. Vstop je prost.
V soboto, 15. novembra 2025, bo v mali dvorani Hrama kulture v Selnici ob Dravi potekalo srečanje Ženski krog – obvladovanje in sproščanje stresa, ki ga pripravlja MK Face Design joga obraza.
Sprostitev, povezovanje in notranji mir
Udeleženke drugega Ženskega kroga bodo raziskovale, kako prepoznati, obvladovati in sproščati stres ter ga preusmeriti v občutek lahkotnosti in ustvarjalnosti. Srečanje bo potekalo skozi gibanje, pogovor in dihalne tehnike, s poudarkom na ozaveščanju vpliva stresa na telo in um ter iskanju načinov, kako z majhnimi, a zavestnimi spremembami ustvariti več miru v vsakdanjem življenju.
Varen prostor za podporo in rast
Ženski krog je zasnovan kot varen, zaupen prostor, kjer si lahko točno takšna, kot si. Namenjen je medsebojni podpori, navdihu in osebni rasti, zato je primeren za vse, ki si želite več notranjega ravnovesja in stika s sabo.
Druga javna dražba poslovnega kompleksa Mariborske livarne Maribor (MLM), ki jo je preko portala Netbid izvedla stečajna upraviteljica Katarina Benedik, je bila uspešna. Kot je stečajna upraviteljica povedala za STA, je bilo premoženje za dobrih 10,4 milijona evrov prodano slovenski družbi Monisa Forging, ki je že doslej najemala prostore.
Benedik je tokrat premoženje prodajala po enaki izklicni ceni kot na neuspešni prvi dražbi, 14,5 milijona evrov, le da tokrat z možnostjo zniževanja cene. Ta se je na koncu ustavila pri 10,4 milijona evrov, stečajna upraviteljica pa je dodala, da je z razpletom zadovoljna in da mora biti pogodba po zakonu podpisana v treh dneh.
Monisa Forging je podjetje s sedežem v Mariboru, ki se ukvarja s predelavo kovin za različne industrije
Družba je v lasti cerkniškega podjetja Monisa, ta pa po podatkih spletne strani Ajpesa v lasti Mojce Švelc. Lani je Monisa, ki se ukvarja s polizdelki iz medenine, beležila nekaj manj kot 4,3 milijona evrov prihodkov.
Premoženje je bilo obakrat ponujeno skupaj s pravicami in obveznostmi iz okoljevarstvenih dovoljenj. Poslovni kompleks sicer obsega 32 parcel s skupno površino zemljišč 52.525 kvadratnih metrov, na katerih stojijo industrijski in pisarniški objekti, ki so bili zgrajeni med letoma 1930 in 2007. Pisarniški prostori obsegajo nekaj manj kot 4000 kvadratnih metrov, industrijski pa nekaj več kot 37.500 kvadratnih metrov.
Nepremičnine je pooblaščeni ocenjevalec po tržni vrednosti ocenil na nekaj manj kot 11 milijonov evrov, po likvidacijski pa na skoraj 7,7 milijona evrov. Pripadajoče premičnine pa je pooblaščeni ocenjevalec strojev in opreme po tržni vrednosti ocenil na nekaj manj kot 9,9 milijona evrov, po likvidacijski pa na sedem milijonov evrov.
V Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je največji ločitveni upnik, so pozdravili uspešno izvedeno dražbo.
Sicer pa še vedno poteka usklajevanje in izterjava terjatev, saj je del teh še vedno neusklajen
Benedik je namreč v stečaju nekoč pomembnega mariborskega industrijskega podjetja priznala za 16,3 milijona evrov terjatev, prerekala pa jih je za okoli 27,2 milijona evrov. Med temi je tudi del terjatev SDH, trenutno pa v zvezi s tem poteka pravdni postopek.
Ker postopek še teče, na SDH vsebine ne morejo komentirati, so povedali za STA in dodali, da pri upravljanju terjatev delujejo skladno z zakonskimi pooblastili in posebnim upniškim statusom, ki jim ga kot pravnemu nasledniku Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zagotavlja zakon, zato svoje pravice uveljavljajo v sodnih postopkih.
Kot je razvidno iz zadnjega rednega poročila stečajne upraviteljice konec oktobra, je ta od začetka stečaja s prodajo manjših delov premoženja doslej unovčila za dobrega 1,7 milijona evrov stečajne mase. Do konca stečaja bo skušala najti še kupce za nekaj izdelkov in polizdelkov ter odpadni aluminij, za zdaj pa ima v sklopu stečajnega postopka še vedno delo 17 ljudi.
Danes je na Trgu Leona Štuklja osrednje, največje martinovanje na Štajerskem, verjetno kar v Sloveniji. Štajersko novo leto, kot mu radi tudi rečejo, je ponovno privabilo množico ljudi, ki so prišli nazdraviti, proslaviti in se podružiti.
Na Trgu Leona Štuklja je danes veselo. Zvrstilo se bo več nastopajočih: Pihalni orkester Pošta Maribor, Akademska folklorna skupina Študent, Pajdaši, Karneval band, vrhunec večera pa bo nastop legendarnega Ansambla Saša Avsenika.
Tudi letos so poskrbeli za krst oziroma blagoslov mošta.
Ob 11. uri so pred Hišo Najstarejše trte malečniški brači zapeli in pozdravili vse vinske kraljice, vključno z mariborsko. Po pozdravnih govorih mariborskega župana in direktorja maibroskga zavoda za turizem pa so se vsi skupaj odpravili počasi v center mesta in na Trg Leona Štuklja.
Brez malečniških bračev si marsikdo martinovanja v Mariboru ne more predstavljati. Tako imajo tudi danes na martinovo pomembno vlogo. Prav oni so namreč tisti, ki že vrsto let skrbijo za krst, za doživetje, za smeh in zabavo, hkrati pa nikoli ne pozabijo na trto, grozdje in vino.
Pred Hišo Najstarejše trte sta zbrane pozdravila tudi mariborski župan Saša Arsenovič in direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc. Nato pa so se postavili na pot in zavili proti mestu. Množica ljudi pa jim je sledila.
Tako je bilo na začetku pred Hišo Najstarejše trte:
Tako pa je bilo, ko so malečniški brači, vinske kraljice in ostali prišli na Koroško cesto:
V sredinem popoldnevu, 12. novembra 2025, ob 17. uri, bo v Hramu kulture – Knjižnici Selnica ob Dravi potekalo srečanje Bralnega kluba. Tokrat bodo ljubitelji literature razpravljali o romanu Manuela Manzana Zajec in pol, ki prepleta napeto kriminalno zgodbo in psihološko dramo.
Pogovor in druženje ob knjigi
Glavni protagonist romana, Gabriel Saviela, je močno zaznamovan z vplivom svoje matere, katere pritiski in poniževanja ga postopoma pripeljejo do skrajnosti – do umora. Od tega trenutka se začne niz temačnih dogodkov, ki bralca popeljejo v svet napetosti, strahu in zablod. Gabriel postane prvi slepi serijski morilec v zgodovini, njegova zgodba pa razkriva globoko človeško ranljivost in temačne plati človeške psihe.
Pogovor o delu bo vodila Urška Vute, ki bo udeležence popeljala v razpravo o družinskih odnosih, človeški krhkosti in moralnih dilemah, ki jih roman odpira.
Društvo Krilato kolo je minuli vikend v sklopu krajevnega praznika pripravilo razstavo modelnih železnic in predstavitev aktivnosti društva v dvorani Krajevne skupnosti Razvanje. Obiskovalci so lahko uživali v raznolikih maketah in unikatnih modelih, ki jih člani društva skrbno razvijajo in nadgrajujejo.
Raznolikost maket in modelov
Na ogled so člani društva postavili maketo postaje Murska Sobota, analogno maketo v merilu 1:87 (H0), digitalno maketo v merilu 1:160 (N) ter unikatne tovornjake slovenskih prevoznikov v merilu 1:87 in 1:32.
Unikatne lesene lokomotive
Del voznega parka vrtne železnice, vključno z lokomotivo Slovenskih železnic serije 664, premikalko Cinkarne Celje in vagonom za obiskovalce Največja atrakcija razstave je bila modulna maketa, sestavljena iz 20 FREMO modulov s progo dolžine približno 18 metrov, na kateri so člani uprizorili realen potek železniškega prometa. Na modulih so obiskovalci vseh starosti lahko videli parne, dizelske in električne lokomotive ter kompozicije Slovenskih železnic, privatnih prevoznikov in tujih državnih železnic.
V sredo, 12. novembra 2025, ob 18. uri bo v Fotogaleriji Stolp Maribor odprtje razstave vizualne umetnice Maruše Štibelj z naslovom Krhka prisotnost minevanja (The fragile presence of passing by). Umetnico in njeno delo bo predstavila kuratorka Klara Zadravec. Razstava bo na ogled do 13. decembra 2025.
Maruša Štibelj v svoji ustvarjalnosti prepleta analogni in digitalni kolaž ter skozi plastenje podob raziskuje človekovo bivanje v času – med spomini, trenutnostjo in občutkom minljivosti. Njena dela iz serij Melanholija pod površjem in Potovanje trenutka gledalca vabijo k razmisleku o osebnih in kolektivnih izkušnjah obstoja, o tistem krhkem prostoru med že doživetim in tistim, kar šele prihaja.
Umetnica živi in ustvarja v Kranju, kjer je tudi pobudnica in umetniška vodja Mednarodnega festivala sodobnega kolaža KAOS. Svoja dela predstavlja doma in v tujini, med drugim v Cukrarni, Celju, Murski Soboti, na Dunaju, v Istanbulu, Parizu in Bruslju, leta 2018 pa je prejela nagrado Pariškega Salona.
Več o razstavi in umetnici je napisano na spletni strani Fotokluba Maribor NA TEJ POVEZAVI.
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Muta so včeraj opravili zelo zahtevno reševalno intervencijo, potem ko je breja telica padla v gnojno jamo na enem od tamkajšnjih kmetijskih poslopij.
Prečrpavanje več tisoč litrov vode
Da bi omogočili varen dostop do ujete živali, so gasilci morali prečrpati približno 90.000 litrov vode iz jame. Po dolgotrajnem črpanju so s pomočjo delovnega stroja uspeli telico varno dvigniti iz jame.
Srečen konec reševalne akcije
Kljub zahtevnim razmeram se je intervencija končala uspešno. Telica je po reševanju ostala nepoškodovana.
