V Mariboru so danes v krožišču na Glavnem trgu postavili praznično smreko. Priprave na Čarobni Maribor so že v polnem teku, kaže se tudi že zasnutek Božične vasi.

Veseli, praznični december je vse bližje. V Mariboru se bodo praznični dogodki začeli s prižigom prazničnih luči 27. novembra. Smreke pa so že začeli postavljati. Tako je od danes na Glavnem trgu že prva, v naslednjih dneh pa bodo postavili še preostale.

Anja Pavličič iz Urada za komunalo MO Maribor je ob postavitvi prve praznične smreke dejala,  da je smreka, ki je iz Peker, težka več kot dve toni. “Že vrsto let posavljamo tri smreke na znanih lokacijah. Ena je na Glavnem trgu, druga je na Lentu, ena pa je na križišču Kardeljeve in  Ceste proletarskih brigad. Smreke načeloma podarijo občani,  letos smo izjemoma eno smreko vzeli z občinskega zemljišča. Smreke so iz Peker, Limbuša in iz centra mesta.”

Nigrad jih pripelje cele, v enem kosu na lokacije, jih postavi in pripravi za nadaljnjo okrasitev.  Smreke bodo tudi po Čarobnem Mariborui še nekaj časa v novem letu, približno do sredine januarja stale na svojih lokacijah. Potem jih odstranijo. Les pa podarijo, npr. otrokom v Ertlovem gozdičku, da bodo lahko iz lesa izdelovali razne reči, je še dejala Pavličič.

Poleg velikih smrek pa MO Maribor naroči tudi manjše smrečice, ki jih postavljajo ob točkah galerije. Vključili bodo tudi otroke, prav tako tudi stanovalce Doma Danice Vogrinec, ki bodo izdelovali okraske in jih obesili na te smrečice. Okraske kasneje reciklirajo, Tako da bodo na letošnjih smrečicah tudi okraski s prejšnjih let. Smrečice pa bodo kasneje posadili. Tako upajo, da bodo, ko bodo zrasle, lahko čez leta tudi krasile katerega od trgov med prazniki.

Na Glavnem trgu tudi že postavljajo Božično vas, ki bo ponovno preplet prazničnih luči, vonja po dobrotah in stojnic z unikatnimi darili. Na ustaljeno mesto bodo postavili tudi veliko panoramsko kolo. Na Trgu Leona Štuklja bodo spet številni brezplačni koncerti, ki bodo ogreli decembrske večere in pospremili silvestrovanje v središču mesta. Zaživelo bo tudi Vilinsko mesto z Vilinskim dvorom, vilinci in vilinke pa bodo poskrbeli za pravo čarobnost praznikov.

Kar nekaj novosti se obeta, med drugim Pot poljubov – romantična pot skozi mestno jedro, ki vabi k prazničnim korakom povezanosti.  Okrašen bo tudi Lent, na katerem bodo poskrbeli za več prazničnega dogajanja.

The post FOTO: Na Glavnem trgu v Mariboru že postavili praznično smreko, kmalu sledijo še druge appeared first on Lokalec.si.

Prvi sneg prinaša zimski pridih in pričakovanje zimske rekreacije, pohodniških izletov ter užitkov za ljubitelje narave. Bele odeje na Pohorju že dajejo občutek prihajajoče zime in prazničnega vzdušja.

Meteorologi napovedujejo, da se bodo snežne padavine občasno nadaljevale v višjih legah, kar bo pripomoglo k pripravi narave za zimske užitke.

Mestna občina Maribor je objavila prve slike z naslovom: “Čudovita zimska pravljica na našem Pohorju.”

The post Sneg pobelil Pohorje – ste že ujeli prvi zimski prizor na Pohorju? appeared first on Lokalec.si.

Ob svetovnem dnevu prezgodaj rojenih otrok, ki ga obeležujemo 17. novembra, so na Oddelku za perinatologijo (porodnišnica) UKC Maribor pripravili 2. srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin. Med bogatim programom so otroci s starši v zrak spustili balone. Marsikdo pa je nato zaupal tudi ganljivo zgodbo o tem, kako so bili v skrbeh ob rojstvu otrok in kako so se ti otroci borili za življenje.

Zgodbe, polne skrbi, ljubezni in upanja

Prezgodaj rojeni otroci in njihovi starši so prišli na prijetno druženje v avli porodnišnice UKC Maribor. Nekateri so se med seboj že poznali, drugi so imeli zdaj priložnost za spoznavanje, klepet in navezovanje stikov. Marsikateri starši imajo tudi ganljivo zgodbo, kako so čakali na rojstvo njihovih otrok, kako so se ti rodili in kaj vse so ob prezgodnjem rojstvu doživljali. Na eni strani so iz preteklosti napete zgodbe, polne veselja, ljubezni, hkrati pa velikokrat tudi strah, ali bodo otročki zmogli . na drugi strani pa pogled iz sedanjosti v preteklost. Zdaj se še vedno čustveno spominjajo, kako je bilo, kako so se borili in veselili hkrati, kako je bilo. In neizmerno veselje, ki jim zdaj ti otroci dajejo. In dokazujejo, da so veliki borci, z veliko voljo do življenja.

“Prvih deset dni nismo vedeli, ali bo preživel ali ne.”

Med vsemi zgodbami je tudi zgodba družine Šerbino. Oče Gregor Šerbino ima skupaj z ženo dva otroka. Malce starejši brat je včeraj pospremil mlajšega bratca na srečanje. In prav ta najmlajši je tisti fantič, ki se je rodil prezgodaj. “Rodil se je mesec in malo prezgodaj,” se spominja Gregor Šerbino in dodaja: “Glede na to, kaka je bila situacija, ko se je on rodil, ker dejansko nismo vedeli, ali bo ali ne bo preživel, so ga super, super “zrihtali”. Tako da je fant čisto normalno zrasel. Vse je tako, kot mora biti.” Oba starša sta hvaležna osebju, ki je poskrbelo za njunega najmlajšega. Benjamin je zdaj star skoraj dve leti. Z nami je bil malce sramežljiv, njegov oče pa je povedal, da je sicer zelo živahen. “Prvih deset dni nismo vedeli, ali bo preživel ali ne,” se spominja Šerbino in dodaja: “Vsi skupaj so bili bolj skeptični.” A mali Benjamin je pokazal, da je veliki borec in je s pomočjo zdravstvenega osebja, staršev, pokazal, da je v njem velika moč in želja po življenju.

“Takrat sem vedela, čutila, da bo otrok zdrav.”

Urška Potočnik pa je mama dvojčkov, fanta in deklice. Rodila sta se prezgodaj. Rodila sta se v 30. tednu in nekaj dni. “Bilo je prehitro, a zdaj je super. Rasteta kot gobe po dežju,” je dejala in dodala, da so se ob rojstvu bali zanju: “Na začetku smo bili malo v krizi, a meni so besede ene od medicinskih sester pomagale.” Rekla ji je: “Vaša Kaja je zlezla v inkubatorju dol.” In Potočnikova pravi: “Takrat sem vedela, čutila, da bo otrok zdrav. Matej pa je bil že v redu.” Na kratko povedano, a z veliko veselja, upanja, da bosta otroka, ki sta se rodila prezgodaj, postala močna, velika, zdrava in vesela. Takšna, kot sta bila tudi zdaj na srečanju prezgodaj rojenih otrok.

“Nedonošenčki nas vsak dan učijo, kaj je to volja do življenja.”

Po simboličnem spustu biorazgradljivih balonov, ki so ga opravili pred porodnišnico, je Sara Sitar iz Oddelka za perinatologijo povedala, da se je letos v mariborski porodnišnii rodilo 134 prezgodaj rojenih otrok. Večina otrok, ki jih obravnavajo v enoti za enonatalno nego, je nedonošenčkov. Povedala je: “To so otroci, ki svoje življenje velikokrat začnejo z bojem. Njihovi organi so vsi nezreli.Tako se soočajo z velikimi in resnimi tveganji. Njihova pot je res nepredvidljiva. Polno je vprašanj, dvomov in neprespanih noči. Toda to so zgodbe upanja. Nedonošenčki nas vsak dan učijo, kaj je to volja do življenja. In kako so ti najmanjši pogosto najmočnejši.”

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post FOTO: Ganljive zgodbe na srečanju prezgodaj rojenih otrok: “Vsak dan nas učijo, kaj je to volja do življenja.” appeared first on Lokalec.si.

V okviru Tedna slovenske hrane bodo na Muti pripravili prijetno druženje in okusne lokalne dobrote. Pred Občino Muta se bo v četrtek, med 11. in 13. uro, odvila tržnica lokalnih ponudnikov, ki s svojim delom skrbijo, da lahko obiskovalci posegajo po domačem, svežem in kakovostnem.

Tržnica lokalnih ponudnikov je odlična priložnost, da se spozna ljudi, ki imajo kakovostne domače izdelke, od hrane do vsega drugega. Vsak izmed ponudnikov prinaša svojo zgodbo, svoje znanje in srčnost, ki se odraža v njihovih izdelkih.

Dogodek je tudi lep opomnik, kako pomembno je podpirati lokalno in kako bogato kulinariko imamo tik pred vrati.

The post Na Muti kmalu Tržnica lokalnih ponudnikov appeared first on Lokalec.si.

Nakupovalno središče Europark v Mariboru ta konec tedna, v petek in soboto, 21. in 22. novembra, pripravlja pester nabor dogodkov. Obiskovalci se bodo lahko sladkali z medenimi dobrotami, nakupovali novo športno opremo, uživali v prijetnem vzdušju notranje božične dekoracije ter sodelovali v veliki nagradni igri s privlačnimi nagradami, ki traja do 29. novembra.

Medeni užitki za hladne dni – festival medu

V petek in soboto bo Europark že 13. leto zapored gostil festival medu, ki poteka v tednu, ko obeležujemo Teden slovenske hrane. Osrednji dogodek tedna je Tradicionalni slovenski zajtrk, zato je festival odlična priložnost, da svojo mizo obogatite z domačim medom slovenskih čebelarjev.

Med, poln naravnih vitaminov in antioksidantov, je idealen spremljevalec hladnih dni in pomaga krepiti odpornost. Na festivalu se bodo obiskovalci lahko spoznali z domačimi čebelarji, poskusili različne vrste medu ter druge medene dobrote, hkrati pa nakupovali unikatna praznična darila slovenskega porekla. Dogodek bo potekal na nakupovalnih ulicah Europarka in pred trgovino Hervis.

Opremite se za aktivno in športno zimo

Petek in sobota bosta namenjena tudi sejmu zimske športne opreme, ki bo potekal v rdeči medetaži Europarkove garažne hiše. Obiskovalci bodo našli novo in rabljeno opremo za smučanje, deskanje in druge zimske aktivnosti. Med 9.00 in 21.00 uro bodo na voljo smuči, deske, čelade in drugi pripomočki, ob tem pa bo Hervis pripravil posebne sejemske popuste in akcijske ponudbe, ki bodo vsakemu obiskovalcu pomagali osvežiti svojo garderobo in se pripraviti na aktivne dni na snegu.

Osvojite svoje božično darilo

Europark bo že ta petek, 21. novembra, zasijal v prazničnem vzdušju s prižigom notranje božične dekoracije, zunanja dekoracija pa se bo prižgala v četrtek, 27. novembra, skupaj z uradnim prižigom lučk v Mariboru. Obiskovalci se bodo lahko prepustili toplemu vzdušju, ki ga ustvarjajo okrasitve in svetlobne instalacije, ter nakupovali božična darila že pred praznično mrzlico.

Med 14. in 29. novembrom lahko vsi, ki opravijo nakup v vrednosti 30 € ali več, sodelujejo v nagradni igri. Nagrade vključujejo darilne bone Desetak in darilne kartice SPAR, Hervis in Morela v vrednosti 500 €. Sodelovanje je preprosto – po opravljenem nakupu se obiskovalci zglasijo pri INFO točki in oddajo prijavnico.

The post Zimska sezona v Europarku: festival medu, sejem in praznično vzdušje appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru bo od danes naprej vozil prvi električni mestni vlakec, ki bo razveseljeval tako prebivalce kot turiste. Mestni vlakec simbolizira smer Maribora kot sodobnega, zelenega in dostopnega mesta.

Župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, je poudaril, da želijo dvigniti gospodarstvo, narediti mesto čim bolj prijazno ljudem ter iskati gospodarske učinke ne le v turizmu, ampak tudi na drugih področjih.

Potovanje po mestu na igriv način

Z vožnjo po mestu bodo potniki lahko spoznali zgodovino, arhitekturo in zanimive zgodbe Maribora na nov, igriv način. Vlakec še nima imena; za to so razpisali natečaj in prejeli številne predloge. Ime bodo izbrali kmalu.

Pot se začne pri Turistično informacijskem centru (TIC) Maribor, kjer potniki prejmejo zemljevide, nasvete in informacije. Od tam se vlakec odpravi na krožno pot po mestnih znamenitostih in se ustavlja na 24 lokacijah. Med potjo potniki vidijo Frančiškansko cerkev, Trg generala Maistra, Ljudski vrt, Lent, Kulturno četrt Minoriti, najstarejšo trto, Sinagogo, Narodni dom, Glavni trg in Stari most. Predstavljen bo tudi Mariborski grad, Mestna hiša Rotovž, Kužno znamenje, mestna tržnica in Umetnostna galerija.

Med vožnjo bo predvajan animirani video v sedmih jezikih: slovenščini, angleščini, nemščini, hrvaščini, češčini, poljščini, madžarščini in italijanščini.

Vozni red in vozovnice

Vlakec bo vozil po zimskem voznem redu ob 10.00 uri, 12.00 uri, 14.00 uri in 16.00 uri. Vstopnice je mogoče kupiti v TIC Maribor ali na glavni avtobusni postaji. Cena vozovnice za odrasle je 7 EUR, za mladostnike do 18 let in študente 5 EUR, za otroke od 3. do 10. leta in osebe z oviranostmi 4 EUR, otroci do 3. leta pa se vozijo brezplačno. Ob nakupu vozovnice dobi vsak potnik tudi brezplačno vozovnico za mestni javni potniški promet, veljavno 75 minut.

Sodobna in dostopna infrastruktura

Vlakec ima dva vagona, skupaj sprejmeta 50 oseb, eno mesto pa je namenjeno invalidom. Vozilo je 100-odstotno električno, polnilnica pa se nahaja pri TIC-u. Mestni vlakec je financiran s pomočjo Eko sklada, celotna vrednost nakupa je 562.800 EUR, višina sofinanciranja pa 373.568 EUR.

Poleg rednih voženj bo vlakec na voljo tudi za zaključene skupine, rezervacije pa bodo možne v TIC-u in kmalu tudi preko spletne prodaje.

Simbol sprememb in prihodnosti

“Dolgo je trajalo, da smo prišli do tega vlakca. Danes je ta simbol naše politike, kjer želimo dvigniti gospodarstvo in narediti mesto čim bolj prijazno ljudem,” je povedal župan Saša Arsenovič.

Mestni vlakec ni le turistični dodatek, temveč simbol spremembe potovalnih navad, spodbuda k prehodu v čistejši promet in vizualno sporočilo o prepletu urbanih in naravnih doživetij, ki jih ponujata Maribor in celotna štajerska regija.

The post FOTO: Mestni električni vlakec popelje obiskovalce skozi zgodovino in sodobnost Maribora appeared first on Lokalec.si.

Študenti geografije Filozofske fakultete so pod vodstvom ddr. Ane Vovk analizirali primere črpalnih hidroelektrarn po svetu in ugotovili, da se odnos javnosti do teh projektov s časom bistveno spreminja – od začetnih dilem in skrbi v fazi načrtovanja do sodelovanja in sprejemanja po zaključeni gradnji.

Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak, ki jo načrtujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM), največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, je eden najpomembnejših razvojnih projektov prihodnjega desetletja. Gre za nacionalni strateški projekt, katerega namen je prispevati k stabilnejšemu elektroenergetskemu omrežju, zmanjšati odvisnost od uvoza električne energije ter s spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije pomagati pri zmanjševanju podnebnih sprememb. ČHE Kozjak pa ni osamljen primer. Po svetu so podobni projekti že dolgo uveljavljeni in predstavljajo pomemben del zanesljivega energetskega sistema.

Študenti tretjega letnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so v okviru svojih študijskih obveznosti pod mentorstvom ddr. Ane Vovk izvedli obsežno raziskavo o vlogi javnosti pri umeščanju in gradnji črpalnih hidroelektrarn (ČHE). Študente je pri raziskavi vodila ddr. Ana Vovk, redna profesorica z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, mednarodno priznana strokovnjakinja za trajnostni razvoj, okoljsko izobraževanje in vključujoče prostorsko načrtovanje. S svojim dolgoletnim delom na področju varstva narave, odnosov med človekom in okoljem ter vključevanja javnosti v okoljske odločitve velja za eno najvidnejših raziskovalk tega področja v Sloveniji. Prav zato je njeno sodelovanje pri analizi projekta ČHE Kozjak izjemno dragoceno – saj projekt obravnava ne le kot energetski, temveč tudi kot družbeni in izobraževalni proces, v katerem imajo pomembno vlogo dialog, razumevanje prostora in sodelovanje z lokalno skupnostjo.

»Projekt ČHE Kozjak smo prepoznali kot odlično priložnost, da študentje spoznajo, kako pomembno je, da se o velikih energetskih projektih pogovarjamo odprto, z argumenti in s spoštovanjem do lokalnih prebivalcev,« pojasnjuje ddr. Ana Vovk. »Mladi so danes ključni pri prehodu v trajnostno družbo – zato je prav, da sodelujejo tudi pri razumevanju tovrstnih projektov.«

Od začetnih dilem do ponosa skupnosti

Raziskava, naslovljena Vloga javnosti in metodološki pristopi pri analizi črpalnih hidroelektrarn, analizira primere iz Evrope, ZDA in Avstralije. V skoraj vseh državah se ponavlja enak vzorec: v času načrtovanja prevladujejo dileme, previdnost ali skrbi, po zagonu elektrarne pa se javno mnenje bistveno spremeni.

Črpalne hidroelektrarne so danes med ključnimi podporniki zelenega prehoda, saj shranjujejo energijo, proizvedeno iz vetra in sonca, in jo sproščajo, ko je povpraševanje največje. Ob tem številne skupnosti ugotavljajo, da takšni objekti prinašajo tudi nove priložnosti za razvoj.

»Ljudje pogosto nasprotujejo temu, česar ne poznajo,« poudarja ddr. Vovk. »Ko pa se projekt začne izvajati in se pokažejo realni učinki, na primer urejena infrastruktura, nova delovna mesta in okoljsko varovanje, se pogled spremeni. V številnih krajih po svetu so prebivalci danes ponosni na svoje črpalne hidroelektrarne.«

Primeri iz sveta: od skrbi do sodelovanja

Eden najbolj znanih primerov je ČHE Bajina Bašta v Srbiji, kjer so prebivalci ob začetku gradnje v 70. letih izražali veliko zaskrbljenost. Danes je območje okoli akumulacijskega jezera Zaovine del Narodnega parka Tara in priljubljena turistična točka. Domačini sodelujejo pri varovanju okolja in turističnih dejavnostih.

Na Hrvaškem je ČHE Velebit postala primer dobre prakse sodelovanja z lokalnim okoljem. Območje Zrmanje in Velebita je bilo okoljsko občutljivo, zato so pri gradnji uvedli stroge varovalne ukrepe in stalni monitoring. Danes je zgornje akumulacijsko jezero Štikada rekreacijsko središče, ki ga domačini z veseljem obiskujejo.

Španska ČHE Cortes–La Muela, največja v Evropi, je nastala ob stalnem sodelovanju podjetja Iberdrola z okoliškimi skupnostmi. Po gradnji so zasadili tisoče avtohtonih rastlin in obnovili poti, danes pa se elektrarna uporablja tudi kot izobraževalni center.

Podobno velja za ameriško ČHE Ludington ob Michiganskemu jezeru – nekoč tarča kritik, danes pa jo prebivalci razumejo kot del lokalne identitete in vir ponosa. Ob vsaki obletnici obratovanja organizirajo dogodke in vodene oglede.

Spremenjen pogled na prihodnost

Študija kaže, da se ključni preobrat v odnosu javnosti zgodi, ko se ljudem omogoči sodelovanje – bodisi s prisotnostjo na javnih razpravah, vključevanjem v spremljanje vplivov ali s soodločanjem o okoljskih ukrepih. Izkušnje kažejo, da se tam, kjer je lokalno okolje sproti obveščeno in vključeno v različne oblike sodelovanja z investitorjem, vprašanja in pomisleki razrešujejo hitreje, projekti pa potekajo v bolj odprtem in konstruktivnem vzdušju.

»Vloga javnosti se je iz pasivne spremenila v aktivno,« pravi ddr. Vovk. »Sodobni projekti niso več le tehnični, temveč družbeni procesi, kjer lokalna skupnost postane partner, ne opazovalec. To je tudi pot, po kateri gre projekt ČHE Kozjak.«

Odprt dialog kot pogoj za uspeh

Izkušnje iz tujine in izsledki raziskave kažejo, da se črpalne hidroelektrarne najlažje uveljavijo tam, kjer investitorji, lokalne skupnosti in stroka sodelujejo od začetka. Prav to filozofijo zagovarjajo tudi pri Dravskih elektrarnah Maribor, kjer v fazi presoje vplivov na okolje izvajajo študije o varnosti jezera, možnostih delnega kabliranja daljnovoda in alternativnih transportnih poteh v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.

»Če želimo prehod v zeleno energijo, moramo graditi na zaupanju, sodelovanju in znanju,« zaključuje ddr. Ana Vovk. »Črpalne hidroelektrarne po svetu dokazujejo, da je to mogoče – če se o njih pogovarjamo z ljudmi, ne mimo njih.«

The post Od začetnih dilem do zaupanja: odnos javnosti do črpalnih hidroelektrarn po svetu appeared first on Lokalec.si.

V nedeljo, 16. novembra, je Don Boskov center Maribor praznoval pomemben jubilej – 10 let od blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine cerkve v Sloveniji, posvečene temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Ob tem je skupnost pripravila slovesnost, ki je združila molitev, hvaležnost in živahno praznično vzdušje.

Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, pridružili pa so se mu salezijanski in župnijski duhovniki, med njimi salezijanski predstojnik Peter Končan ter bivši župniki župnije. Bogoslužje je bilo prežeto z mislijo na poslanstvo sv. Janeza Boska – spremljati mlade na poti odraščanja, jim biti opora in svetel zgled.

Po maši je sledilo prijetno skupnostno druženje, ki je vrhunec doseglo s cirkuško predstavo Cirkusa Fuskabo. Z dih jemajočimi akrobacijami, energijo in vrhunskimi nastopi so navdušili zbrano občinstvo ter še dodatno obogatili praznični dan. Cirkus Fuskabo je s tem šolskim letom postal tudi del rednega programa Don Boskovega centra, kjer otrokom in mladim ponuja priložnost za ustvarjalno gibanje in izraznost.

Cerkev sv. Janeza Boska, posvečena leta 2015, ima močne simbolne temelje. Temeljni kamen je leta 1999 ob obisku Maribora blagoslovil sv. Janez Pavel II., ob posvetitvi oltarja pa je bil navzoč vrhovni salezijanski predstojnik Ángel Fernández Artime. V desetih letih je cerkev postala srce župnije – prostor vere, mladih, družin, kulture in življenja.

The post FOTO: V Don Boskovem centru Maribor obeležili 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor obvešča, da tretjo nedeljo v novembru, letos 16. novembra 2025, po vsem svetu obeležujemo Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč.

Letošnje obeleževanje je posvečeno izgubljenim talentom – vsem tistim, ki so prezgodaj izgubili priložnost, da bi pokazali svoj dar, sledili svojim sanjam in ustvarjali boljši svet.

Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč, hkrati pa glavni dejavnik za nesreče s smrtnim izidom (44 %) in hudo poškodbo (42 %).

Zaradi višje hitrosti se zavorna pot bistveno podaljša: pri 50 km/h vozilo prevozi 27 metrov, pri 90 km/h 67 metrov, pri 130 km/h pa kar 126 metrov.

To pomeni, da pri višjih hitrostih reakcija in ustavljanje pogosto nastopita prepozno, še posebej v primeru pešcev, kolesarjev ali nenadnih ovir na cesti.

V Mariboru kažejo podatki spodbudne trende

Čeprav se je število voznikov, ki se peljejo mimo merilnika hitrosti na Gorkega ulici – v bližini največje osnovne šole v mestu s skoraj 750 otroki – nekoliko povečalo, so rezultati bistveno boljši kot v testnem obdobju. To potrjuje, da ukrep prispeva k večji prometni varnosti in odgovornemu ravnanju voznikov.

The post Prižgimo luč spomina za izgubljene talente appeared first on Lokalec.si.

V ponedeljek, 17. novembra 2025, bo v porodnišnici potekalo 2. srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin.

Dogodek se bo začel ob 15.30, namenjen pa je predvsem druženju, povezovanju in izmenjavi izkušenj med starši ter zdravstvenim osebjem, ki spremlja najmlajše borce že od prvih dni njihovega življenja.

Ob 16. uri bo sledil simbolični spust balonov, ki predstavlja upanje, pogum in življenjsko moč prezgodaj rojenih otrok.

Dogodek bo potekal v toplem in spoštljivem duhu, z željo po ozaveščanju o izzivih in čudežih, ki jih prinaša prezgodnje rojstvo, ter v zahvalo vsem, ki so del teh ganljivih življenjskih zgodb.

The post Srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin: simbolični spust balonov v znak upanja appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor je v letošnjem šolskem letu podelila 28 štipendij nadarjenim dijakom. Za kadrovske štipendije študentom, ki jih razpisuje šele drugo leto, je manj zanimanja. Na razpis, ki so ga oblikovali glede na potrebe javnih zavodov in mestne uprave, so se prijavile le tri osebe.

Postopek izbire še ni zaključen

“Dve vlogi sta popolni, pri eni vlogi so kandidata pozvali, da prijavo dopolni,” so za STA povedali na občini.

Kot so pojasnili, sta dve vlogi za potrebe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor (za študijski program splošna medicina in dentalna medicina), ena vloga pa za potrebe mestne uprave (za študijski program gospodarsko inženirstvo).

Kadrovske štipendije za študente znašajo 500 evrov na mesec. Lani so podelili eno. “V teh dveh letih ugotavljamo, da med študenti ni velikega interesa za kandidiranje na razpisih za podelitev kadrovskih štipendij. Predvidevamo, da ni velikega zanimanja za kadrovske štipendije, ker se mladi oziroma študenti ne želijo vezati na že vnaprej določeno in zagotovljeno zaposlitev v javnem zavodu oziroma mestni upravi,” pravijo na občini.

Štipendist mora delati na določenem delovnem mestu toliko let, kolikor je prejemal štipendijo. Prav tako je obvezan vsako leto prejemanja kadrovske štipendije opraviti delovno prakso v trajanju 160 ur pri bodočem delodajalcu, ki je občini prijavil potrebo po zaposlitvi. V kolikor zaposlitev zavrnejo, morajo prejete zneske štipendije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti.

Župan Saša Arsenovič je kljub temu zadovoljen, saj je bilo prijav več kot lani. Upa, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Razpisanih je bilo 15 kadrovskih štipendij za študente, med drugim za potrebe Centra za vzgojo, izobraževanje, usposabljanje in svetovanje Gustava Šiliha, Osnovne šole Tabor I, Mariborskih lekarn in knjižnice. Med potrebnimi študiji so specialna pedagogika, logopedija, farmacija, delovna terapija, računovodstvo, gradbeništvo, elektrotehnika, fizika in matematika.

Mnogo več zanimanja je za štipendije nadarjenim dijakom, ki jih občina podeljuje že vrsto let. Na letošnji razpis se je prijavilo 51 oseb. Edina obveza prejemnikov teh štipendij je uspešno zaključeno šolanje.

V proračunu Mestne občine Maribor je za vse štipendije v letu 2026 namenjenih 160.000 evrov.

vir: sta

The post Malo zanimanja za občinske kadrovske štipendije v Mariboru appeared first on Lokalec.si.

Mariborsko medobčinsko društvo Sožitje je včeraj uradno predstavilo delovanje svoje nove stanovanjske skupnosti v soseski Pod Pekrsko gorco, kjer že nekaj časa biva enajst njihovih varovancev.

Kot je ob odprtju povedal predsednik društva Milan Vnuk, so potrebe po takšnih namestitvah v Mariboru še vedno precej večje od trenutnih kapacitet.

Vnuk, ki je lani po smrti dolgoletnega predsednika Martina Benka prevzel vodenje skoraj 500-članskega društva, je pojasnil, da se nova skupnost nahaja v pritličju večstanovanjskega objekta Stanovanjskega sklada v Šarhovi ulici. Društvo tam najema skoraj 400 kvadratnih metrov sodobnih bivalnih prostorov, ki so veliko primernejši od nekdanje zasebne hiše na Pobrežju, kjer so varovanci bivali do nedavnega.

Stari prostori namreč niso več ustrezali standardom, saj se stanovalci starajo, mnogi pa imajo tudi gibalne težave.

Nova lokacija pa jim omogoča lažji dostop, hkrati pa je v neposredni bližini varstveno-delovnega centra, kjer večina stanovalcev preživi del dneva. Vnuk je ob tem poudaril tudi podporo Mestne občine Maribor, ki je pripomogla k uresničitvi Benkove dolgoletne pobude.

Gre za edino stanovanjsko skupino, ki jo vodi društvo Sožitje, medtem ko ima več manjših skupnosti v Mariboru Varstveno delovni center Polž, s katerim Sožitje tesno sodeluje. Po Vnukovih besedah bi Maribor za zadostitev dejanskim potrebam potreboval vsaj še deset podobnih enot, saj se generacija uporabnikov, ki so varstveno-delovne centre obiskovali pred 20 ali 30 leti kot mladi odrasli, danes bliža ali že presega 50. leto starosti, zato pogosto ne more več bivati v domačem okolju.

The post V Mariboru odprli novo stanovanjsko skupnost društva Sožitje appeared first on Lokalec.si.

Nigrad se je pripravil na izvedbo zimske službe. Pregledali so vozila in naprave. Imajo večjo zalogo posipnega materiala. Občani ga bodo lahko na mestnih četrteh in krajevnih skupnostih nekaj tudi prevzeli. Načrt posipavanja in pluženja je pripravljen, ob vsem tem pa pristojne službe, inšpektorji in policisti opozarjajo tudi na dejanja, ki jih morajo opraviti občani, da zagotovijo varnost.

Na predstavitvi izvajanja zimske službe pa so izpostavili tudi skrb ljudi za odstranjevanje ledenih sveč, da se ne sme metati snega na cesto in da morajo očistiti vozila pred začetkom vožnje, da ne prihaja do nesreč in poškodb.

Ob tem pa na prvem mestu Nigrad izpostavlja, da imajo zalogo soli in posipnega materiala, 80 plužnih enot in 150 zaposlenih, ki upravljajo s temi napravami. Prav tako tudi, da imajo prioritetni seznam cest, poti, kolesarskih poti, pločnikov itd., ki se ga bodo držali pri opravljanju zimske službe.

The post VIDEO: Začenja se zimska služba, Nigrad in ostali pripravljeni appeared first on Lokalec.si.

Labodka Oli, ki je bila po dolgi rehabilitaciji 7. novembra 2025 izpuščena na Lent v Mariboru, je morala le teden dni kasneje ponovno v urgentni sprejem. Prostovoljci so 13. novembra opazili, da močno šepa, se po nekaj korakih sesede, izogiba jati, drugi labodi pa jo odganjajo – znak, da je resno oslabela.

Po pričevanjih naj bi jo nekdo preganjal proti vodi, pri čemer je zdrsnila in se poškodovala ob kamnito brežino. Zaradi občutljive anatomije labodjih nog lahko že kratek zdrs povzroči poškodbe sklepov ali mehkih tkiv.

Ob sprejemu 14. novembra je bila Oli deležna kliničnega pregleda, protibolečinske terapije, pregleda okončine ter testiranja na aviarno influenco. Nameščena je bila v varno okolje, kjer lahko nogo razbremeni. “Čakajo jo terapije, počitek, posebna podlaga, nadzor in postopna rehabilitacija,” so zapisali v AniMals matter in dodali: “Zima bo zanjo dolga. In zanjo bo zahtevna.”

“Potrebovala bo mehko podlago, posebno hrano, protibolečinska zdravila, vsakodnevne kontrole, okrevanje, toploto, varnost … in čas. Veliko časa. Če bi ji radi pomagali na tem težkem, a upanja polnem delu poti , vsaka pomoč, tudi najmanjša, zanjo pomeni ogromno. Hrana. Nastilj. Zdravila. Podpora za njeno rehabilitacijo. To so stvari, ki jih lahko omogočimo samo skupaj.”

Pošlji DIVJINA5 ali DIVJINA10 na 1919

The post Labodka Oli znova poškodovana: Nekdo jo je preganjal, zdrsnila je in se poškodovala appeared first on Lokalec.si.

Javno podjetje Snaga bo s 15. novembrom 2025 na obeh zbirnih centrih v Mariboru uvedlo prisotnost varnostne službe.

“Odločitev je bila sprejeta zaradi vse pogostejših primerov nestrpnosti, nespoštljivega in neprimernega vedenja posameznikov do zaposlenih in drugih uporabnikov zbirnih centrov,” so sporočili na Snagi.

Zaposleni v zbirnih centrih vsakodnevno opravljajo zahtevno in odgovorno delo, zato si zaslužijo varno in spoštljivo delovno okolje.

Prisotnost varnostne službe bo prispevala k večji varnosti zaposlenih in obiskovalcev ter k bolj urejenemu poteku dela na obeh lokacijah – v Plinarniški in Lahovi ulici.

Snaga obiskovalce zbirnih centrov prijazno spominja, da je ob vstopu treba pokazati položnico za odvoz odpadkov in osebni dokument ali se identificirati z registracijo v aplikacijo Moja Snaga. Prav tako je treba upoštevati navodila zaposlenih in odpadke odlagati v ustrezne kesone.

Snaga ob tem ponovno poziva vse uporabnike, naj spoštujejo pravila uporabe zbirnih centrov in delo zaposlenih, ki si prizadevajo, da bi storitve potekale nemoteno in v korist vseh občank in občanov.

The post Snaga z današnjim dnem na zbirnih centrih s prisotnostjo varnostnikov appeared first on Lokalec.si.

V Medgeneracijskem centru Muta so javnosti predstavili prenovljene prostore, ki bodo odslej služili kot prijeten prostor za druženje, ustvarjanje in povezovanje vseh generacij. Dogodek je privabil številne obiskovalce različnih starosti, ki so si z zanimanjem ogledali prenovljene prostore ter bogat program, pripravljen posebej za to priložnost.

Sinergija s šolo in dom za lokalna društva

Ena ključnih prednosti novega centra je tesna povezanost s tamkajšnjo šolo s prilagojenim programom, s katero bodo v prihodnje razvijali številne skupne projekte. Sodelovanje med mladimi in starejšimi bo omogočalo prenos znanja, ustvarjanje novih vsebin ter krepitev medgeneracijskih odnosov.

Prostori centra se nahajajo v zgodovinsko pomembni stavbi nekdanjega samostana, ki so ga s prenovo ponovno oživili in mu dali novo namembnost. Veliko pridobitev za lokalno okolje predstavlja tudi to, da so društva, ki so se v preteklosti pogosto selila med neustreznimi prostori, zdaj dobila stalno mesto za svoje delovanje. Med njimi so Čebelarsko društvo Muta, Društvo Zvon, Ženski pevski zbor Klasje, Društvo gobarjev Ježek, Lokostrelski klub in druga aktivna društva, ki so pomemben del družabnega in kulturnega utripa občine. Nova infrastruktura jim omogoča bolj stabilno, kakovostno in dolgoročno delo.

Korak k večji socialni vključenosti

Angelca Mrak, županja občine Muta, je ob dnevu odprtih vrat izrazila zadovoljstvo ob novi pridobitvi: “Prostor je zelo pomemben za našo občino. Verjamem, da bo privabil veliko organizatorjev različnih vsebin, predvsem pa naše občane in občanke, otroke, mlade in manj mlade, da se bodo tukaj lahko družili, ustvarjali, delili in dali dodatno vrednost naši lokalni skupnosti.”

Društva so bila v preteklosti soočena s pomanjkanjem ustreznih prostorov, zato je projekt Medgeneracijskega centra odgovoril na večletne potrebe lokalnih organizacij.

Projekt “Medgeneracijski center Muta” je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru 1. javnega poziva za izbor projektov Strategije lokalnega razvoja območja LAS MDD 2027 za programsko obdobje 2021–2027.

Medgeneracijski center bo po besedah županje pomembno prispeval k večji socialni vključenosti, še posebej ranljivih skupin. Program centra bo spodbujal aktivno staranje, ohranjanje zdravja, prenos izkušenj in kompetenc na mlajše generacije ter medgeneracijsko sodelovanje.

Dan odprtih vrat kot poklon skupnosti

Dan odprtih vrat je bil več kot zgolj predstavitev prenovljenih prostorov – postal je poklon povezani lokalni skupnosti, ki se zaveda pomena sodelovanja in medsebojne podpore. Obiskovalci so si lahko ogledali tematske delavnice, predstavitve društev, kulturne nastope in spoznali načrte za prihodnje aktivnosti centra.

Medgeneracijski center v starem samostanu tako ne predstavlja le arhitekturne prenove, temveč novo središče družabnega življenja, ki bo občino Muta še dolgo povezovalo, bogatilo in spodbujalo k ustvarjalnosti.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

The post FOTO: Dan odprtih vrat Medgeneracijskega centra Muta appeared first on Lokalec.si.

Na univerzi Alma Mater Europaea so ustanovili Center za inovacije in prenos znanja.

Sodobno stičišče znanja, ustvarjalnosti in podjetnosti

Njegov namen je povezovati raziskovalne dosežke z gospodarstvom in spodbujati razvoj inovacij, ki imajo konkreten učinek na družbo in okolje. V njem bodo sodelovali raziskovalci, podjetniki, študenti in institucije, v katerih se ideje razvijajo v projekte in podjetniške zgodbe. Center namreč predstavlja sodobno stičišče znanja, ustvarjalnosti in podjetnosti, katerega namen je spodbujanje razvoja inovativnih rešitev, ki imajo oprijemljive učinke na družbo in okolje. Njegovo poslanstvo je jasna zaveza, da se raziskovalni dosežki učinkovito prenesejo v prakso ter ustvarijo rešitve, ki prispevajo k razvoju gospodarstva, skupnosti in trajnostne družbe.

Namenjen za podporo študentom

Posebno nalogo bo imel za študente, saj omogoča mentorstvo, podjetniške izzive in povezovanje z gospodarstvom, s čimer krepi ustvarjalnost, podjetnost in zaposljivost mladih. Raziskovalcem pa bo nudil pomoč pri zaščiti intelektualne lastnine, komercializaciji znanja in razvoju inovacij. Krepil pa bo tudipovezavo med univerzo in okoljem.

Center bo omogočal tudi mreženje z vodilnimi strokovnjaki

Center namreč že ob zagonu povezuje ključne slovenske inovacijske institucije in strokovnjake, na primer Inkubator Sežana, Tovarna Podjemov, Impact Hub Slovenia), kar ustvarja temelje za prebojne projekte in partnerstva.

Znanje, ki ima vpliv, učinek in pomen za gospodarstvo, za družbo in za ljudi

Barbara Toplak Perovič, dekanja Fakultete ECM, Univerza Alma Mater Europaea, je ob ustanovitvi centra poudarila: “Svet se spreminja hitreje kot kdaj koli prej. Umetna inteligenca, digitalna preobrazba in zelene tehnologije niso več prihodnost, temveč sedanjost, ki jo že živimo. Toda tehnologija sama po sebi še ne prinaša napredka, napredek ustvarjajo ljudje, ki znajo povezati znanje z resničnimi izzivi in ga uporabiti za dobro družbe. Na Alma Mater verjamemo in smo se vselej zavzemali, da mora znanje postati gibalo napredka, ne samo akademska kategorija ter da moramo skupaj ustvarjati znanje, ki ima vpliv, učinek in pomen za gospodarstvo, za družbo in za ljudi.”

Sodelovanje z inovacijskimi partnerji

Center za inovacije in prenos znanja deluje kot prostor sodelovanja med raziskovalci, podjetniki, študenti in institucijami, ki delijo skupno vizijo in znajo povezovati znanje z resničnimi izzivi. S podporo inovacijskim projektom, mentorstva in povezovanje z gospodarstvom omogoča, da raziskovalni potencial preraste v konkretne podjetniške zgodbe. Ob zagonu se center povezuje z vodilnimi slovenskimi inovacijskimi akterji, ki so delili svoje poglede na pomen povezovanja in inovacij.

Povezovanje s strokovnjaki

Na današnji predstavitvi Centra za inovacije in prenos znanja je bilo prisotnih več strokovnjakov, ki so podprli delovanje centra. Tako je Matej Rus iz Tovarne podjemov povedal: “Prebojne inovacije nastajajo tam, kjer se podjetniška miselnost sreča z znanjem in prenosom tehnologij. Podjetništvo je ključno gonilo trajnostnega razvoja, saj povezuje inovacije, raziskave in odgovorno rabo virov v rešitve, ki ustvarjajo skupno vrednost za gospodarstvo in družbo.”  Dorijan Maršič iz Inkubatorja Sežana pa je povedal svoj primer: “Inkubator Sežana je sodoben podjetniški in razvojni center, ki že več kot tri desetletja povezuje inovativne posameznike, startupe in podjetja iz različnih panog. S celovito podporo, od mentorstva in svetovanja do izobraževanj in povezovanja z gospodarstvom, spodbuja ustvarjalnost, inovacije in podjetniško rast. Pomembno prispeva k razvoju regionalnega gospodarstva in oblikovanju dinamične podjetniške skupnosti ter razvija tudi nove študijske programe na področju oblikovanja materialov.”

Jan Peloza, Impact Hub Slovenia, pa je izpostavil: “Prihodnost podjetništva ni zgolj v inovacijah, temveč v odgovornosti. Impact podjetništvo povezuje dobiček s pozitivnim vplivom na družbo in okolje. Prav univerzitetni inkubatorji lahko postanejo središča sprememb, kjer nastajajo rešitve za izzive naše družbe. Zato je sodelovanje med akademskim in podjetniškim okoljem ključ do trajnostnega razvoja.” Na predstavitvi je bila tudi Sonja Majcen iz Inkubatorja Savinjske regije: “Inkubator Savinjska regija že več kot tri desetletja povezuje inovativne posameznike in podjetja, ki soustvarjajo razvoj regije in širše. Z našim sodelovanjem želimo študentom omogočiti, da ideje, ki nastanejo v izobraževalnem okolju, prerastejo v podjetniške projekte z realnim vplivom. Verjamemo, da je prihodnost v povezovanju znanja, podjetnosti in kreativnosti.”

Center za inovacije in prenos znanja Univerze Alma Mater Europaea tako postaja pomemben povezovalni člen slovenskega inovacijskega prostora ter zaupanja vreden partner pri razvoju znanja, podjetnosti in trajnostnega razvoja.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post FOTO: Na univerzi Alma Mater Europaea ustanovili Center za inovacije in prenos znanja appeared first on Lokalec.si.

V tem tednu so na PU Maribor na območju PP Lenart in PP Ptuj izvedli dve hišni preiskavi, pri tem pa med drugim našli prirejen prostor za gojenje prepovedane droge in zasegli večje število sadik, za katere sumijo, da gre za prepovedano drogo konopljo, v enem primeru pa tudi orožje.

Pri 35-letniku našli 378 sadik

S PU Maribor so sporočili, da so v ponedeljek, 10. novembra, so policisti PP Ptuj, na podlagi odredbe OS na Ptuju, pri 35-letniku iz Maribora opravili hišno preiskavo v okolici Ptuja in tam odkrili prirejen prostor za gojenje prepovedane droge konoplje. “Pri tem je bilo zaseženih 378 sadik, za katere sumimo, da gre za prepovedano drogo konopljo in pripomočke za njeno gojenje.”

Osumljenec je bil včeraj, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, priveden k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zoper njega odredil pripor. “Za omenjeno kaznivo dejanje je predpisana kazen zapora od enega do desetih let.”

Pri 44-letniku našli lovski puški

V torek, 11. novembra, so policisti PP Lenart, na podlagi odredbe OS v Mariboru, pri 44-letniku opravili hišno preiskavo v okolici Lenarta ter zasegli približno 500 gramov posušenih rastlinskih delcev, 198 stebel sadik, za katere sumimo, da gre za prepovedano drogo konopljo, pa tudi dve lovski puški, za kateri osumljeni ni imel izdanega orožnega lista, oziroma dovoljenj za nabavo.

“Zoper osumljenega bo podana kazenska ovadba na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), uveden bo tudi prekrškovni postopek zaradi kršitve določil Zakona o orožju.”

The post FOTO: V dveh hišnih preiskavah na območju PU Maribor med drugim zasežena konoplja in orožje appeared first on Lokalec.si.

Od 14. do predvidoma 18. novembra 2025 bo za avtobusni promet popolnoma zaprta Cesta Graške gore.

V času zapore bodo avtobusi linije G4 vozili po Limbuški in Lackovi cesti v obeh smereh. Avtobus linije P19 pa bo vozil samo do postajališča Supernova. Izravnavo voznega časa bo opravil na postajališču Limbuška – Lesarska.

Na obeh linijah izpadeta postajališči Limbuška – Lesarska šola in Pekre.

The post Obvoz na linijah G4 in P19 appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru je potekala okrogla miza z naslovom »Evtanazija – med etiko, pravom in sočutjem«, ki sta jo organizirala Slovenska ljudska stranka (SLS) in Stolna župnija Maribor. Dogodek je potekal le nekaj dni pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki bo 23. novembra.

Na pogovoru so sodelovali doc. dr. Tina Bregant, predsednica SLS, dr. Andrej Bergauer, doc. dr. Gregor Prosen in dr. Ivan Štuhec. Vsi so se strinjali, da je vprašanje evtanazije izjemno občutljivo in da trenutni predlog zakona odpira številna etična, pravna in družbena vprašanja.

Doc. dr. Tina Bregant: »Zakon uzakonja laž kot vzrok smrti«

Predsednica SLS, pediatrinja in fiziatrinja dr. Tina Bregant, je poudarila, da bo sama na referendumu glasovala proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Kot je povedala, zakon uzakonja laž kot vzrok smrti, zdravnikom in medicinskim sestram jemlje avtonomijo ter s tem krši temeljno družbeno pogodbo med zdravstvenimi delavci in bolniki. »Bolniki pridejo, da bi jim lajšali bolečine, ne pa jih usmrtili,« je pojasnila. Opozorila je tudi na tveganje zlorab, povezanih z zavarovalninami in morebitnimi nagradami za svojce, ter na nevarnost širših družbenih pritiskov, zlasti pri ranljivih skupinah.

»Sama delam z ljudmi, z otroki, z mladostniki s posebnimi potrebami že skoraj 25 let in vem, da radi živijo in da je zelo težko vzdržati pritiske družbe, ki ti dopoveduje, da nisi vreden, če nisi zdrav,« je dejala.

Bregantova si želi živeti v družbi, kjer bomo vsi spoštovani in enakovredni v človečnosti – ne le takrat, ko smo zdravi in veseli, ampak tudi takrat, ko nam je težko. Poudarila je, da bi se morali najprej pogovoriti o zakonu o paliativni oskrbi, saj hudo bolni ljudje predvsem potrebujejo dostojno in sočutno podporo. Ob tem je državljane pozvala, naj si pred referendumom temeljito preberejo besedilo zakona.

Dr. Andrej Bergauer: »Zakon sili tako pacienta kot zdravnika«

Kirurg dr. Andrej Bergauer meni, da trenutni predlog zakona ne varuje avtonomije pacienta, saj vsebuje preveč določil v smislu »moram«. Po njegovem mnenju to ustvarja pritisk – tako na pacienta kot na zdravnika, ki je vpet v zdravstveni sistem.

»Potrebovali bi dobro paliativno oskrbo, ki bi jo bilo treba najprej tudi finančno podpreti,« je dodal. Ob tem je opozoril, da si »nihče ne želi umreti sam, nekje v čakalni vrsti, pod neonskimi lučmi«.

Dr. Ivan Štuhec: »Gre za individualno odločitev, ki pa gre na račun skupnosti«

Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je poudaril, da pri vprašanju evtanazije ne izhaja zgolj iz krščanskega pogleda, temveč iz širše človeške etične tradicije, ki jo ponazarja zdravniška zaprisega.

Po njegovih besedah je »življenje temeljna vrednota, ki so jo zdravniki zapriseženi do konca varovati in ščititi«, zato meni, da je trenutni zakon napad na zdravniško integriteto. Kot kristjan pravi, da mu je zakon »irelevanten«, vendar ga moti njegov širši družbeni vpliv:

»Gre za individualno odločitev nekoga, ki pa gre na račun skupnosti. In skupnost je v to vpletena na več načinov. Najprej so tu vpleteni zdravniki, medicinsko osebje in zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujemo vsi državljani te države.«

Tudi on poudarja, da bi se morali najprej sistemsko ukvarjati s paliativno oskrbo, kjer so v ospredju medčloveški odnosi in skrb za sočloveka.

Doc. dr. Gregor Prosen: »Dokler ne poskrbimo za osnovno raven pomoči, se o evtanaziji ne moremo pogovarjati«

Urgentni zdravnik dr. Gregor Prosen meni, da se družba ne more resno pogovarjati o tako radikalnem ukrepu, dokler ne poskrbi za osnovne pogoje oskrbe bolnikov: »Tega diskurza se ne moremo iti, dokler imamo dobesedno na desetine tisočev pacientov, večinoma starejših, krhkih, soobolevnih, mnogokrat dementnih, katerim pa ne pomagamo na čisto osnovni ravni, in to je dobra, kakovostna, dostopna paliativna oskrba. In če razmišljamo še širše – dolgotrajna oskrba.«

Prosen meni, da bi moral zdravstveni sistem pacientom zagotavljati kakovostno življenje tudi ob hudih kroničnih boleznih ter aktivno spodbujati paliativno oskrbo na vseh ravneh zdravstvenega sistema.

Udeleženci okrogle mize so bili enotni, da je razprava o evtanaziji potrebna, a da trenutni zakon po njihovem mnenju ni primeren

Preden se družba odloči o tako resnem vprašanju, bi morali najprej urediti paliativno in dolgotrajno oskrbo, zagotoviti spoštovanje bolnikov ter podpreti zdravstvene delavce v njihovi temeljni vlogi – varovanju življenja.

The post Okrogla miza o evtanaziji: “Najprej paliativna oskrba, šele nato pogovor o koncu življenja” appeared first on Lokalec.si.