Aktualne oddaje

    Festivalni veče...
    Na posnetku si lahko ogledate Festivalni večer narodno zabavne glasbe na Vurberku, ki je bil 18. 9. 2026. The post Festivalni večer narodno zabavne glasbe na Vurberku (18. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    Praznik jabolk i...
    Na posnetku si lahko ogledate praznik jabolk v Selnici ob Dravi in 50-letnica Turističnega društva Selnica ob Dravi, ki sta bila 26. 9. 2026. The post Praznik jabolk in 50-letnica TD Selnica ob Dravi (26. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    27. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 27. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 1. 10. 2026. The post 27. redna seja občinskega sveta Občine Muta (1. 10. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    Slovesnost ob 50...
    Na posnetku si lahko ogledate slovesnost ob 5o-letnici delovanja TD Selnica ob Dravi, ki je bila 26. 9. 2026. The post Slovesnost ob 50-letnici delovanja TD Selnica ob Dravi appeared first on Lokalec.si.

Ob svetovnem dnevu prezgodaj rojenih otrok bodo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pripravili že tretje srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin. Dogodek bo potekal v torek, 17. novembra 2026, od 15.15 dalje v avli Porodnišnice Maribor.

Srečanje je namenjeno prezgodaj rojenim otrokom, njihovim staršem in družinam, ki jih povezuje posebna življenjska izkušnja. Organizatorji želijo z dogodkom ustvariti priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in ponovno srečanje z zdravstvenim osebjem, ki je spremljalo prve korake najmlajših borcev.

Pester program za otroke in starše

Dogajanje se bo začelo ob 15.15 z zbiranjem udeležencev v avli porodnišnice, ob 15.30 pa bodo sledili pozdravni nagovori. Ob 15.50 je predviden simboličen spust vijoličnih biorazgradljivih balonov. Vijolična barva je simbol ozaveščanja o prezgodnjem rojstvu.

Od 16. ure dalje bodo obiskovalcem na voljo različne aktivnosti za otroke, glasbeno razvajanje in foto kotiček, kjer bodo lahko družine ustvarile spomine na skupno srečanje.

Udeleženci si bodo lahko ogledali tudi stojnico in spoznali delo enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov. Poskrbljeno bo tudi za prijetno druženje ob manjši pogostitvi in prigrizkih.

Srečanje, ki povezuje družine

Prezgodnje rojstvo otroka je za številne družine povezano z negotovostjo, skrbmi in številnimi izzivi. Prav zato so tovrstna srečanja pomembna priložnost za povezovanje družin, ki so se znašle v podobnih življenjskih okoliščinah, ter za ozaveščanje o prezgodnjem rojstvu.

V UKC Maribor ob tej priložnosti vljudno vabijo vse starše prezgodaj rojenih otrok in njihove družine, da se jim pridružijo na tretjem srečanju.

Dogodek bo v torek, 17. novembra 2026, ob 15.15 v avli Porodnišnice Maribor.

The post V Mariboru bo potekalo 3. srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin appeared first on Lokalec.si.

V občini Hoče-Slivnica se je začelo postavljanje zbiralnic za odpadno jedilno olje iz gospodinjstev. V okviru projekta »Zbirajmo olje, za boljše okolje« bo občina pridobila pet zbiralnic, gospodinjstva pa bodo v prihodnjem obdobju prejela tudi namenske posodice za zbiranje odpadnega olja.

Pet zbiralnic na različnih lokacijah po občini

Projekt, ki ga izvaja Javno podjetje Snaga v sodelovanju s partnerjema Osnovno šolo Starše in Turističnim društvom Miklavž na Dravskem polju, je namenjen zmanjševanju obremenjevanja okolja in naravnih virov ter spodbujanju pravilnega ravnanja z odpadnim jedilnim oljem.

V občini Hoče-Slivnica bo postavljenih pet zbiralnic, ki bodo prebivalcem omogočile enostavnejše in dostopnejše oddajanje odpadnega olja.

Zbiralnice bodo na naslednjih lokacijah:

V bližini podružnične Osnovne šole Reka–Pohorje na Hočkem Pohorju.

Pri Občini Hoče-Slivnica, ob obstoječem zabojniku ZEOS.

Pri Domu krajanov Rogoza na Rogoški cesti 60.

Pri Avto moto društvu Orehova vas na Orehovi cesti 26.

Pri Osnovni šoli Franca Lešnika-Vuka, ob avtobusni postaji na Mariborski cesti 4.

Gospodinjstva bodo prejela posebne posodice

V okviru širšega projekta je do konca leta 2026 predvidena postavitev še desetih zbiralnic in razdelitev približno 5.000 namenskih posodic za zbiranje odpadnega jedilnega olja.

Posodice bodo v prihodnjem obdobju razdeljene tudi vsem gospodinjstvom v občini Hoče-Slivnica.

Prebivalci bodo o terminih razdeljevanja obveščeni s posebnim dopisom Javnega podjetja Snaga, zato jih pozivajo, naj spremljajo pošto v svojih poštnih nabiralnikih.

Zakaj odpadnega jedilnega olja ne smemo zlivati v odtok?

Odpadno jedilno olje lahko ob nepravilnem odlaganju povzroči številne okoljske in infrastrukturne težave.

Če ga zlivamo v kuhinjski odtok, lahko prispeva k zamašitvam kanalizacijskih cevi, otežuje pretok odpadnih voda in povzroča dodatne težave pri delovanju čistilnih naprav.

Prav tako ga ne smemo zlivati na kompost ali neposredno v tla, saj lahko s tem onesnažujemo okolje in ogrožamo kakovost podtalnice.

Pravilno ravnanje je preprosto. Uporabljeno jedilno olje najprej ohladimo, nato ga prelijemo v namensko zbirno posodo. Ko je posoda polna, olje odnesemo do najbližje zbiralnice ali zbirnega centra.

Majhni koraki za čistejše okolje

S postavitvijo novih zbiralnic želijo prebivalcem približati možnosti za odgovorno ravnanje z odpadki ter spodbuditi ločeno zbiranje jedilnega olja.

Projekt predstavlja pomemben korak k zmanjševanju onesnaževanja okolja, varovanju vodnih virov in bolj trajnostnemu ravnanju z odpadki v lokalni skupnosti.

Vsaka pravilno oddana količina odpadnega jedilnega olja prispeva k čistejšemu okolju. Z majhnimi spremembami vsakodnevnih navad lahko gospodinjstva pomembno pripomorejo k ohranjanju narave za prihodnje generacije.

Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani Javnega podjetja Snaga.

The post V občini Hoče-Slivnica bodo postavili pet novih zbiralnic za odpadno jedilno olje appeared first on Lokalec.si.

Ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, so v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor opozorili na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni, ustreznega zdravljenja in zdravega življenjskega sloga. Sodobna medicina je v zadnjih dveh desetletjih na področju diabetologije močno napredovala, vendar sladkorna bolezen še vedno zahteva celostno in dolgoročno obravnavo.

V UKC Maribor so svetovni dan sladkorne bolezni obeležili že v petek, ko sta Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo ter Internistični ambulantni center Klinike za interno medicino v avli klinike pripravila informativno stojnico. Obiskovalcem so omogočili meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka ter jih ozaveščali o pomenu skrbi za zdravje.

Zdravljenje sladkorne bolezni je danes bistveno drugačno kot pred 20 leti

Predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo Urška Kšela, specialistka interne medicine, je poudarila, da je diabetologija v zadnjih dveh desetletjih doživela izjemen razvoj. Pomemben napredek predstavljajo predvsem sodobne tehnologije, kot so senzorji za spremljanje krvnega sladkorja in inzulinske črpalke, pa tudi nova zdravila, ki so bistveno spremenila obravnavo bolnikov.

Ob tem je opozorila, da zdravljenje že dolgo ni več usmerjeno zgolj v uravnavanje krvnega sladkorja. Zdravniki danes veliko pozornosti namenjajo tudi drugim dejavnikom tveganja, kot so povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, prekomerna telesna teža in debelost.

Sladkorna bolezen lahko prizadene številne organe

Posebno pozornost zdravniki namenjajo preprečevanju in spremljanju kroničnih zapletov, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja. Med njimi so okvare ledvic, oči in jeter ter srčno-žilni zapleti. Prav zato je redno spremljanje zdravstvenega stanja oseb s sladkorno boleznijo izjemno pomembno. Kšela je poudarila, da v ambulantah bolnike spodbujajo k zdravemu življenjskemu slogu, opustitvi kajenja in doslednemu jemanju predpisane terapije.

Cilj ni le zdravljenje bolezni, temveč kakovostno in dolgo življenje

Sodobna obravnava sladkorne bolezni tako temelji na celostnem pristopu, pri katerem zdravniki poleg vrednosti krvnega sladkorja spremljajo tudi druge dejavnike tveganja in morebitne zaplete. Prav z napredkom zdravljenja, rednim spremljanjem bolezni in sodelovanjem bolnikov je mogoče pomembno prispevati k boljši kakovosti življenja ter omogočiti dolgo in aktivno življenje oseb s sladkorno boleznijo.

The post Danes obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni: V UKC Maribor opozarjajo na pomen pravočasnega ukrepanja appeared first on Lokalec.si.

Med finalnim soočenjem županskih kandidatov na BK TV so lahko gledalci prek QR-kode sodelovali v neformalni spletni anketi in odgovorili na vprašanje, kateri izmed sodelujočih kandidatov jih je najbolj prepričal.

Kot smo napovedali že med finalnim soočenjem, na portalu Lokalec.si po zaključku soočenja objavljamo rezultate glasovanja.

Rezultati ankete:

Največ glasov je prejel Bor Greiner (54,4 %), sledili so mu Andrej Bauman (24,6 %), Igor Jurišič (14 %) in Katja Koren (7 %).

Pojasnilo uredništva: Anketo je v okviru spremljanja finalnega soočenja samostojno pripravilo uredništvo BK TV. Sodelovanje je bilo prostovoljno in brezplačno, glasovanje pa je potekalo prek spletne povezave, dostopne s QR-kodo med oddajo. V anketi so bili vključeni izključno štirje kandidati, ki so sodelovali na soočenju: Andrej Bauman, Bor Greiner, Igor Jurišič in Katja Koren. Matevž Frangež se soočenja ni udeležil, zato v anketi ni bil naveden.

Anketa ni bila izvedena na reprezentativnem vzorcu in ne predstavlja javnomnenjske raziskave. Rezultati odražajo izključno glasove sodelujočih ter jih ni mogoče posploševati na volilno telo Mestne občine Maribor ali uporabljati kot napoved volilnega izida.

Finalno soočenje na BK TV: Od težav v Nigradu do zdravstva in vprašanja, kdo bo vodil Maribor

Na BK TV so se v petek, 13. novembra, na finalnem soočenju pomerili štirje kandidati za župana Maribora – Andrej Bauman, Bor Greiner, Igor Jurišič in Katja Koren. Povabljen je bil tudi Matevž Frangež, vendar so iz njegove ekipe sporočili, da se ga ne bo udeležil. Razpravljali so o težavah v javnih podjetjih, zdravstvu, odnosu občine do podjetnikov, zelenih površinah in prihodnjem vodenju mesta. Odgovarjali so tudi na nekoliko bolj osebna vprašanja.

Nigrad: Opozorila o težavah zaposlenih

Soočenje se je začelo z navedbami, da naj bi zaposleni v Nigradu imeli težave s pomanjkanjem delovnega orodja. Kandidati konkretnih primerov niso mogli potrditi, so pa opozorili na potrebo po učinkovitejšem upravljanju javnih podjetij.

Andrej Bauman je poudaril, da je treba zagotoviti več zaposlenih in sredstev za urejanje mesta. Bor Greiner je opozoril na izgubljanje nekdanjih zmogljivosti podjetja: »Problem je, da Nigrad, ki je včasih bil praktično v ponos mestu, izgublja kompetence in reference.«

Igor Jurišič je bil kritičen do stroškov upravljanja holdinga, Katja Koren pa je poudarila potrebo po preverjanju navedb in poslovanja: »Holding je zato, da je stroškovno bolj učinkovit, ampak ne zato, da bodo posamezne družbe zato prikrajšane.«

Občina in podjetniki: Kdo bo odpravljal birokratske ovire?

Ob primeru gostinca, ki naj bi imel težave pri urejanju nadstreška na občinskem poslovnem prostoru, so kandidati razpravljali o odnosu občinske uprave do podjetnikov.

Bauman je predlagal jasnejše postopke z določenimi odgovornimi osebami in roki. Greiner je poudaril: »Mesto mora v komunikaciji z Mariborčani in Mariborčankami narediti korak naprej.«

Jurišič je dejal, da mora občina postati servis občanom in podjetnikom, Koren pa je opozorila, da je treba rešitve iskati v okviru predpisov in po potrebi spreminjati odloke.

Zdravstvo: Kako do več zdravnikov in krajših čakalnih dob?

Pri vprašanju dostopnosti zdravstvenih storitev je Bauman izpostavil vlaganja v zdravstveni postaji Magdalena in Tezno ter pomen kadrovskih stanovanj. Greiner je opozoril na dolge čakalne dobe v Mariboru in poudaril: »Tu je treba biti potrpežljiv in povezovat, pomagat stroki, da naredi lahko svoj posel.« Jurišič je predlagal hitrejše zdravniško svetovanje na daljavo pri določenih receptih, Koren pa zagotavljanje ambulant in stanovanj za zdravstveni kader.

Akvarij-terarij: Obnova ali nova lokacija?

Kandidati so spregovorili tudi o prihodnosti mariborskega Akvarija-terarija. Bauman je izpostavil njegov pomen za družine in otroke, Greiner pa predlagal večjo promocijo in po potrebi selitev: »Če je na neprimernem prostoru, ga pa premaknemo, razširimo in mu dajemo prostor za marketinško dihanje.« Jurišič bi najprej pripravil projektno dokumentacijo in poiskal sredstva, Koren pa bi pred odločitvijo preverila potrebe in finančno stanje ustanove.

Več zelenja in manj betona?

Pri prilagajanju mesta poletni vročini je Bauman predlagal ugodnejše vozovnice za Pohorsko vzpenjačo, Greiner pa zaščito dreves, dodatne zasaditve in javno dostopne ohlajene prostore.

Jurišič je zagovarjal dolgoročno načrtovanje drevoredov in nadomestnih zasaditev. Koren je opozorila na preveč tlakovanih površin ter predlagala dodatno senco na mestnih trgih.

Kdo bi vodil mestno upravo?

Eno konkretnejših vprašanj je bilo povezano z izbiro direktorja mestne uprave. Bauman je kot najboljšo trenutno možnost izpostavil Lidijo Krebl. Tudi Greiner je njeno delo ocenil pozitivno, vendar dokončne izbire še nima. Jurišič je omenil Sanjo Geder, Koren pa konkretnega imena ni razkrila in poudarila, da bi najprej preverila obstoječe kadre.

Tudi osebna vprašanja in politične povezave

V nekoliko bolj neposrednem delu soočenja je Greiner pojasnil okoliščine najema prostora za volilni štab za 50 evrov in zavrnil namigovanja o sporni ugodnosti. Bauman je odgovarjal na vprašanja o svojem premoženju in avtomobilih, Koren o podpori političnih strank, Jurišič pa o svoji povezanosti z Mariborom.

Kandidati so odgovarjali tudi na sproščena vprašanja o glasbi, življenju v Mariboru in svojih željah za prihodnost mesta.

The post Kako so glasovali gledalci finalnega soočenja BK TV? appeared first on Lokalec.si.

Na spletnem portalu Lokalec.si smo po soočenju kandidatov za župana oziroma županjo Občine Selnica ob Dravi na BK TV izvedli anketo, v kateri smo bralce vprašali, kdo jih je na soočenju najbolj prepričal.

Anketa je trajala 24 ur, skupno pa je bilo oddanih 1.067 glasov.

Največ glasov je prejel Jurij Lep, ki ga je podprlo 563 sodelujočih oziroma 53 odstotkov. Na drugo mesto se je uvrstila Vlasta Krmelj s 340 glasovi oziroma 32 odstotki, tretji pa je bil Tomaž Ozim, ki je prejel 164 glasov oziroma 15 odstotkov.

The post Kdo je najbolj prepričal na soočenju kandidatov za župana Občine Selnica ob Dravi na BK TV? appeared first on Lokalec.si.

Na portalu lokalec.si je potekala anketa, v kateri smo naše bralce vprašali, kdo vas je najbolj prepričal na soočenju kandidatov za župana Občine Vuzenica. Rezultat je ob koncu pokazal, da je eden od obeh dobil nekoliko več odstotkov.

Na soočenju sta sodelovala dva kandidata. Eden je bil aktualni župan Franjo Golob, ki ponovno kandidira na lokalnih volitvah, drugi pa je je bil Peter Ferk, ki se je odločil, da se bo potegoval za položaj župana.  Ob koncu ankete je nekoliko več odstotkov dobil Peter Ferk, saj je zanj glasovalo 54 odstotkov oziroma 261 sodelujočih v anketi, Franjo Golob pa je dobil 46 odstotkov oziroma 223 glasov. Vseh sodelujočih v anketi je bilo 484.

The post Kdo vas je najbolj prepričal na soočenju kandidatov za župana občine Vuzenica? Tako kažejo rezultati ankete appeared first on Lokalec.si.

Na BK TV lahko v živo spremljate soočenje list in strank, ki kandidirajo za Mestni svet Mestne občine Maribor.

Na soočenju so Franc Kangler, SDS – Slovenska demokratska stranka, Boris Sovič, SD – Socialni demokrati, Davorka Pregl, Gibanje Svoboda, Karin Jurše, Bor za spet naš Maribor, Tatjana Frangež, Levica, Marijan Papež, Bauman. Za Maribor, Lidija Divjak Mirnik, LPR – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, in Aleksandar Jovanović, SMS – Zeleni Evrope.

The post V ŽIVO: Soočenje list in strank za Mestni svet Mestne občine Maribor appeared first on Lokalec.si.

Na BK TV so se pred lokalnimi volitvami soočili trije kandidati za župana Občine Selnica ob Dravi: aktualna županja Vlasta Krmelj, nekdanji župan Jurij Lep in neodvisni kandidat Tomaž Ozim. Razprava je tekla o občinskih financah, cestah, oskrbi s pitno vodo, športni dvorani in drugih razvojnih vprašanjih. Med Krmeljevo in Lepom je večkrat prišlo do izmenjave očitkov glede dosedanjega vodenja občine, Ozim pa je poudarjal predvsem potrebo po reševanju konkretnih težav občanov. Soočenje je vodil Jan Rajh.

Občinske finance: različni pogledi na zadolženost

Ena osrednjih tem soočenja je bilo finančno stanje občine. Vlasta Krmelj je poudarila, da je zadovoljna s trenutnim stanjem občinskega proračuna, in opozorila na zadolževanje v času prejšnjega vodstva. »Za mano bo tisti kandidat, ki bo izvoljen, dobil zelo zdrav in pregleden proračun,« je dejala Krmeljeva. Jurij Lep je njene navedbe zavrnil in poudaril, da je treba zadolženost presojati na podlagi zaključnih računov. »Takrat, ko smo mi, ko sem jaz končal mandat z našo ekipo, smo bili zadolženi 530 evrov po občanu,« je navedel. Tomaž Ozim se v njuno razpravo ni želel vključevati. »V bistvu ne bom sploh komentiral, samo vzdržal bi se tega dvoboja,« je dejal.

Pitna voda in kanalizacija: različni pogledi na nadaljnje investicije

Vsi trije kandidati so oskrbo s pitno vodo in urejanje komunalne infrastrukture izpostavili kot pomembni nalogi občine. Krmeljeva je opozorila, da širitev kanalizacijskega omrežja zaradi razgibanosti občine ni povsod ekonomsko upravičena. Izpostavila je tudi dosedanja vlaganja v vodovodno omrežje. »Mi že od leta 2019 aktivno vlagamo in investiramo v širitev vodovodnega omrežja,« je poudarila. Lep je zagovarjal nadaljnje priključevanje gospodinjstev na kanalizacijski sistem in poudaril, da morajo biti vodovod, kanalizacija in ceste temeljne naloge občine. Ozim je opozoril na težave gospodinjstev, ki so bila med poletno sušo odvisna od gasilskih prevozov vode. »Jaz mislim, da imamo v prvi vrsti problem, ker se za vse analize in vse predolgo čaka,« je dejal in se zavzel za hitrejše reševanje težav.

Ceste in prometna varnost: kdaj bodo urejeni pločniki?

Kandidati so razpravljali o stanju lokalnih cest, varnosti pešcev ob glavni cesti Maribor–Dravograd in načrtovanem krožišču proti Rušam. Krmeljeva je med prednostnimi cestnimi odseki navedla Hamidov jarek oziroma Felpoharjevo grabo, Lipovšev jarek in Selniško grabo. Poudarila je, da si občina prizadeva za izboljšanje prometne varnosti ob državni cesti. Lep je ocenil, da je bilo vlaganj v cestno infrastrukturo v zadnjih letih premalo in da odlašanje z obnovami povzroča dodatne stroške. Opozoril je tudi na pristojnosti države pri urejanju glavne ceste. Ozim je izpostavil pomanjkanje pločnikov, nevarna avtobusna postajališča in potrebo po boljšem usklajevanju cestnih ter komunalnih investicij.

Športna dvorana: podpora projektu, vprašanje ostaja financiranje

Pomembna tema soočenja je bila načrtovana gradnja športne dvorane, ki ostaja eden večjih neuresničenih projektov v občini. Krmeljeva je poudarila, da je projekt pripravljen za naslednjo fazo. »Zdaj pa imamo za novi mandat gradbeno dovoljenje za športno dvorano in seveda pridobljenih 1,3 milijona nepovratnih sredstev,« je povedala. Lep je zagotovil, da bi začete projekte nadaljeval tudi v primeru svoje izvolitve, vendar bi bilo treba najprej preveriti finančno stanje občine in določiti prioritete. Ozim je gradnjo športne dvorane podprl, ob tem pa opozoril, da občina ne sme zanemariti osnovne infrastrukture in prevzeti prevelikega finančnega bremena.

Stanovanja, mladi in skrb za starejše

Kandidati so spregovorili tudi o možnostih, da bi mladi ostajali v občini, ter o zagotavljanju dostopnih stanovanj. Krmeljeva je izpostavila prizadevanja za nove stanovanjske gradnje in opozorila na dolgotrajne prostorske postopke. Lep je poudaril pomen dostopnih stanovanj in urejene infrastrukture, Ozim pa potrebo po hitrejšem urejanju dovoljenj, kjer je to mogoče. Dotaknili so se tudi pomoči starejšim, dostopnosti storitev in možnosti ureditve doma za starejše.

Gospodarstvo, dvorec Viltuš in različni pogledi na razvoj občine

Kandidati so izpostavili pomen lokalnega podjetništva, novih delovnih mest in razvoja turizma. Spregovorili so tudi o prihodnosti dvorca Viltuš ter možnostih financiranja njegove obnove. Soočenje so zaznamovala tudi nesoglasja med aktualno županjo in nekdanjim županom. Krmeljeva je večkrat opozorila na odločitve iz Lepovih mandatov, Lep pa je očitke zavračal in poudarjal, da bi se morala razprava bolj osredotočiti na prihodnost. »Povej, kaj boš ti naredila, povej, kaj bomo mi naredili,« je med razpravo dejal Lep. Ozim je poudaril pomen sodelovanja in odmika od preteklih političnih razhajanj. »Po mojem mnenju je treba gledati zdaj in za naprej za občino,« je dejal. V zaključnem delu so kandidati predstavili še svoje prioritete za prihodnji mandat. Krmeljeva je izpostavila nadaljevanje začetih projektov, Lep urejanje osnovne infrastrukture, Ozim pa sodelovanje in reševanje potreb občanov.

The post Soočenje kandidatov za župana oziroma županjo Selnice ob Dravi: Krmeljeva, Lep in Ozim o občinskih financah, infrastrukturi in prihodnjih projektih appeared first on Lokalec.si.

V Dvoržakovi ulici v Mariboru so danes slovesno odprli prenovljene prostore programa socialne kuhinje, ki vsak dan zagotavlja topel obrok okoli 250 socialno najšibkejšim posameznikom. Mestna občina Maribor je za obnovo namenila približno 50.000 evrov. Prenova pa ne pomeni le boljših pogojev za delo zaposlenih, temveč tudi prijaznejše in dostojnejše okolje za ljudi, ki se znajdejo v življenjski stiski.

Prenovljeni prostori za boljše pogoje dela in pomoč ljudem

Obnova je zajemala zamenjavo talnih in stenskih oblog, stavbnega pohištva ter prenovo električne in vodovodne napeljave. Namestili so tudi novo sanitarno opremo in uredili ogrevanje.

Vodja kuhinje Simona Repina je ob odprtju poudarila, da bodo prenovljeni prostori zaposlenim omogočali prijetnejše delo, hkrati pa bo njihovo vzdrževanje precej lažje.

Pomen investicije je izpostavil tudi župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je poudaril, da gre za pomembno naložbo v pomoč ljudem, ki se znajdejo v najtežjih življenjskih okoliščinah.

“Obrok ni samo hrana, je tudi sporočilo, da človek ni pozabljen”

Socialna kuhinja pa ni zgolj prostor, kjer ljudje prejmejo topel obrok. Za številne predstavlja pomembno obliko podpore, občutek sprejetosti in stik s skupnostjo.

Kot je poudarila Teodora Gal, strokovna sodelavka Centra za socialno delo Maribor, ki skrbi za program socialne kuhinje in zavetišče za brezdomce, je namen programa veliko širši od zagotavljanja prehrane. “Obrok ni samo hrana, je tudi sporočilo človeku, da ni pozabljen in da v svoji stiski ni sam,” je dejala.

Pojasnila je, da v socialno kuhinjo prihajajo ljudje, ki se soočajo z različnimi življenjskimi preizkušnjami, od revščine in brezposelnosti do bolezni, osamljenosti in drugih osebnih stisk. “Socialna kuhinja ni prostor, kamor ljudje prihajajo po miloščino. Je program, ki zagotavlja podporo ljudem v okoliščinah, na katere pogosto nimajo neposrednega vpliva,” je poudarila.

Program ima tako pomembno vlogo tudi pri preprečevanju socialne izključenosti, prepoznavanju stisk in povezovanju posameznikov z drugimi oblikami pomoči.

Vsak dan razdelijo okoli 250 toplih obrokov

V okviru programa socialne kuhinje v Mariboru dnevno razdelijo približno 250 toplih obrokov, ki jih pripravljajo v Domu pod Gorco. Del obrokov dostavijo v zavetišče za brezdomce, posamezniki, ki so upravičeni do socialnega obroka, pa jih lahko prevzamejo v prostorih socialne kuhinje med 11. in 12. uro. Upravičenost do obroka potrdi Center za socialno delo Maribor.

Poleg socialne kuhinje pomembno pomoč zagotavlja tudi Nadškofijska karitas Maribor, ki v Ljudski kuhinji Betlehem na Strossmayerjevi ulici dnevno pripravi okoli 60 kosil. Skupno tako v Mariboru vsak dan pomoč v obliki toplega obroka prejme približno 310 posameznikov.

Za socialne programe letno okoli deset milijonov evrov

Po besedah Lilijane Zorko, vodje občinskega sektorja za zdravstvo in socialno varstvo, je število prejemnikov toplih obrokov danes sicer manjše kot pred leti, ko so jih morali dnevno zagotoviti tudi več kot 500.

Župan Saša Arsenovič je ob odprtju spomnil, da Mestna občina Maribor za različne programe pomoči socialno šibkejšim letno namenja okoli deset milijonov evrov. Ob tem je izrazil upanje, da bo tudi prihodnje vodstvo občine ohranilo posluh za najranljivejše skupine prebivalcev.

Pomen solidarnosti je poudaril tudi Goran Frangež, direktor Doma pod Gorco. “Kakovost družbe se kaže v tem, kako družba poskrbi za tiste, ki so najbolj potrebni pomoči,” je dejal.

Več kot le prenova prostorov

Odprtje prenovljene socialne kuhinje je tako pomembna pridobitev za zaposlene in uporabnike programa. Sodobnejši in urejeni prostori bodo omogočali boljše pogoje za izvajanje pomoči, predvsem pa prispevali k dostojanstvenejši obravnavi ljudi, ki jo potrebujejo.

Za marsikoga je namreč topel obrok edini pravi obrok dneva. Ob tem pa je pomembno tudi zavedanje, da v težkih trenutkih ni ostal sam in da v skupnosti še vedno obstajajo ljudje, ki jim je mar.

The post V Mariboru prenovili socialno kuhinjo: “Obrok ni samo hrana, je tudi sporočilo, da človek ni pozabljen” appeared first on Lokalec.si.

Maribor je znan še v preteklem in polpreteklem času po mnogih uspehih športnikov in športnih ekip, po močnih ekipah. Hkrati pa je znano tudi to, da so nekateri športni objekti dotrajani, potrebni prenove. To se pozna tudi pri telovadnicah in večnamenskih dvoranah, v katerih se sicer izvajajo športna vzgoja, treningi, prostor pa dobijo tudi rekreativci. Da je ponekod stanje zaskrbljujoče, so izpostavili na soočenju na BK TV predstavniki strank in list, ki kandidirajo na lokalnih volitvah za mestni svet Mestne občine Maribor.

Na soočenju BK TV, ki ga je vodil Andrej Okreša, so se sodelujoči dotaknili več različnih tem. Med drugim so govorili tudi o športni infrastrukturi. Pa ne samo v centru, ampak tudi po mestnih četrteh in krajevnih skupnostih. Opozorili so tudi na neizkoriščene potenciale, saj bi  v nekaterih delih mesta, na Dravi in sploh na Pohorju zastavili športno infrastrukturo tako, da bi se lahko razvile vsebine za vse leto, ne samo v enem ali drugem letnem času. Niso manjkale niti pripombe o obnovi telovadnic in večnamenskih dvoran.

Zastarelo športno infrastrukturo je treba obnoviti

Bernard Memon (Nova Slovenija – NSi) je že na začetku te teme izpostavil, da bo treba v naslednjih letih narediti veliko več, da se bo obnovilo zastarelo športno infrastrukturo, sploh ker je ponekod v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih podhranjena. Meni tudi, da je treba narediti smele načrte, da bodo turisti, ki pridejo v Maribor, lahko recimo z eno karto obiskali več prireditev, tako športnih kot kulturnih. 

Športna infrastruktura kot dolg mesta

V zaključnem delu soočenja BK TV je Uroš Kogal (Demokrati) opozoril na po njegovi oceni zelo slabo stanje športne infrastrukture. Dejal je, da je Maribor »na zgodovinsko najnižji ravni kadarkoli« na področju športa. Opozoril je na potrebe vrhunskega športa in na zastarele objekte. Strinja se, da se potrebuje športno infrastrukturo v vseh mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, a da mesto potrebuje tudi infrastrukturo za vrhunski šport. “Ukvarjam se z olimpijci, z vrhunskimi športi, uvajam mlade v prehodu iz mladinskega v resen šport,” je povzel in poudaril, da ni osnovnih pogojev za tak prehod. In da je njihova pot “neverjetno boleča”.

Divjak Mirnik: Razvanje brez telovadnice

Lidija Divjak Mirnik (LPR) je zahtevala, da športna infrastruktura ne ostaja le v centru. Po njenih navedbah Razvanje nima telovadnice, izpostavila pa je tudi Pobrežje in Kovinar. Zavzela se je za športne in kulturne prostore v vsaki mestni četrti oziroma krajevni skupnosti. Izpostavila je, da v LPR menijo, da si vsaka mestna četrt in krajevna skupnost “zasluži vsaj kulturni dom in pa neko športno infrastrukturo. Tudi igrala za otroke nenazadnje. Mi imamo namreč v tem trenutku tudi Krajevno skupnost Razvanje, kjer nimajo niti telovadnice.” Izpostavila je še Pobrežje, ne nazadnje pa še, da se potrebuje prav v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti kulturno in športno infrastrukturo, ne samo v centru. 

Pri prenovah dobrodošla tudi pomoč podjetij, ki so v dobri kondiciji

Franc Kangler (Slovenska demokratska stranka – SDS) je dodal še Bresternico in veslaški center, ki bi bil lahko do konca urejen, pri tem pa bi si lahko pomagali tudi s podjetji, ki so v dobri kondiciji. Sam še meni, da je treba vlagati za mlade, v otroke, da bi lahko bili čez 15 do 20  let profesionalni športniki.

Jurše za brezplačne možnosti

Karin Jurše (BOR za spet naš MB) je izpostavila neizkoriščeni potencial Drave in potrebo po celoletnih vsebinah na Pohorju. Opozorila je, da novi objekti niso dovolj, če si uporabe otroci, starejši in druge skupine ne morejo privoščiti. Po njenem bi morali imeti ljudje možnost tudi brezplačne rekreacije. “Treba je najti nove vsebine, ki jih lahko vsak med nami uporablja in to po možnosti brezplačno, ker nič nam ne koristijo novi objekti, za katere bo treba plačati,” razlaga in dodaja, da če otroci in starejši ne bodo imeli denarja, si tega ne bodo mogli privoščiti: “Torej vsak od nas mora imeti priložnost brezplačnega športanja v naravi ali v nekem zaprtem prostoru.” 

Različne investicijske prednostne naloge

Boris Sovič (SD) je predlagal dolgoročno obnovo šolskih telovadnic in začetek načrtovanja nove večnamenske dvorane. Srečko Vilar (Gibanje Svoboda) je poudaril dokončanje nedokončanih objektov in vzpostavitev urbano-športnih centrov.

Marijan Papež (Lista Bauman. Za Maribor) pa povezovanje šolskih prostorov s športnimi dejavnostmi. Kandidati so se strinjali o potrebah, ne pa povsem o vrstnem redu vlaganj.

The post Kogal ostro o mariborskem športu, Divjak Mirnik opozorila na Razvanje in Pobrežje, Jurše zahtevala dostopno rekreacijo appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru bo v ponedeljek in torek, 16. in 17. novembra, ponovno krvodajalska akcija “Daruj več kot le kri. Daruj življenje.” K darovanju krvi vabijo študente in vse druge, ki želijo s svojo gesto pomagati sočloveku.

Krvodajalsko akcijo skupaj organizirajo Študentski svet Univerze v Mariboru, Območno združenje Rdečega križa Maribor in Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor.

Krvodajalska akcija na dveh lokacijah

V ponedeljek, 16. novembra 2026, bodo krvodajalci lahko kri darovali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, in sicer med 8. in 13. uro.

V torek, 17. novembra, pa bo krvodajalska akcija v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor, kjer bo darovanje krvi mogoče med 8. in 17. uro.

Pred prihodom se je treba dogovoriti za termin

Organizatorji študente in vse druge, ki bi želeli darovati kri, prosijo, da svoj prihod predhodno potrdijo in se dogovorijo za uro darovanja. Naročanje poteka na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor 041 479 242 in 041 320 796, vsak delovni dan med 7. in 15. uro, ob torkih pa do 17. ure.

Z akcijo “Daruj več kot le kri. Daruj življenje.” organizatorji ponovno vabijo k solidarnosti in darovanju krvi, s katerim lahko posamezniki pomembno prispevajo k pomoči tistim, ki jo potrebujejo.

The post V Mariboru prihodnji teden dvodnevna krvodajalska akcija: Daruj več kot le kri, daruj življenje appeared first on Lokalec.si.

Na BK TV sta se v soočenju pred lokalnimi volitvami srečala aktualni župan Občine Vuzenica Franjo Golob in njegov protikandidat Peter Ferk, ki je občinski svetnik že dva mandata.

Čeprav sta oba poudarila, da je bilo v občini v preteklih letih veliko narejenega, so se njuni pogledi razšli predvsem pri hitrosti izvajanja projektov, obveščanju občanov in sodelovanju z občinsko upravo. Razprava je bila na trenutke živahna, zlasti ko sta se dotaknila občinskega proračuna, komunalnih investicij in odgovornosti občinskih svetnikov. Soočenje je vodila Tea Tošić Golob.

Proračun in investicije: Ferk bi nekatere stvari naredil drugače, Golob zagovarjal dosedanje delo

Franjo Golob, ki občino vodi že 16 let, je svojo ponovno kandidaturo utemeljil z izkušnjami in željo po dokončanju začetih projektov. »Sam svojega dela ne jemljem kot službo, ampak kot poslanstvo,« je poudaril in dodal, da je občina po njegovih besedah med manj zadolženimi v Sloveniji.

Peter Ferk je ocenil, da je bilo dosedanje delo župana dobro, vendar bi se lahko marsikaj izboljšalo. Med odločitvami, ki bi jih danes sprejel drugače, je izpostavil ureditev gramoznice na Svetem Vidu, kjer bi po njegovem morali več sredstev nameniti vzdrževanju cest, po katerih vozijo tovornjaki. Golob je odgovoril, da je občina pri tem odločala v okviru svojih prostorskih pristojnosti in omogočila nadaljnji razvoj gospodarske dejavnosti.

Med kandidatoma se je odprlo tudi vprašanje sodelovanja občinskih svetnikov pri sprejemanju proračuna

Golob je večkrat poudaril, da imajo svetniki možnost predlagati spremembe in pridobiti pojasnila občinske uprave. Ferku je očital, da se v zadnjih štirih letih ni oglasil pri njem, da bi se podrobneje seznanil s proračunskimi zadevami. Ferk je pojasnil, da se z županom o določenih vprašanjih sicer ni neposredno posvetoval, a je ob tem dejal, da se je ob nekaterih vprašanjih na občinskih sejah počutil nezaželenega. Golob je zanikal, da bi bil Ferk nezaželen.

Ceste in prometna infrastruktura: oba za nadaljnje urejanje, Ferk tudi za večji pritisk na državo

Pomemben del soočenja je bil namenjen obnovi državne ceste med Trbonjami, Vuzenico in Vuhredom ter urejanju lokalnih cest.

Golob je pojasnil, da je občina sodelovala pri pripravi projektne dokumentacije in pridobivanju zemljiških soglasij. Izpostavil je nadaljevanje obnove državne ceste ter vlaganja v lokalno cestno omrežje, za katero občina po njegovih navedbah vsako leto namenja več sto tisoč evrov. Ferk je priznal, da bi se obnove državne ceste verjetno lotil podobno kot sedanji župan, vendar bi si prizadeval za hitrejše ukrepanje države. Predlagal je tudi, da bi ob cestnih delih, kjer bi bilo to mogoče, sočasno uredili vodovodno infrastrukturo.

Oba sta se strinjala, da so bile na področju prometne infrastrukture izvedene pomembne izboljšave, vendar je treba nadaljevati urejanje cest, predvsem na bolj oddaljenih območjih občine.

Kanalizacija in pitna voda: različna pogleda na roke in obveščanje občanov

Pri komunalni infrastrukturi je bila v ospredju dograditev kanalizacijskega omrežja, katerega vrednost je bila v soočenju predstavljena v višini približno 2,7 milijona evrov. Golob je povedal, da so za projekt pridobili evropska in državna sredstva ter da se dela že izvajajo. Po njegovih navedbah je predviden zaključek gradbenih del do konca leta 2027. Ferk je poudaril, da podpira širitev kanalizacije, vendar meni, da bi morali občanom jasneje predstaviti dejanske roke izvedbe.

»Ljudje naj vedo, kdaj se bo naredilo in kdaj bo končana investicija,« je dejal.

Golob je odgovoril, da so bile zamude povezane predvsem s čakanjem na razpoložljiva evropska sredstva in da so informacije predstavljene tudi na občinskih sejah. Razprava se je razvila še pri oskrbi s pitno vodo. Ferk je opozoril na gospodinjstva, ki po njegovih informacijah nimajo ustrezne pitne vode, in poudaril potrebo po širjenju javnega vodovoda. Golob je izpostavil dosedanja vlaganja in načrtovano nadaljnjo širitev vodovodnega sistema. Ob tem je poudaril, da kakovost vode spremlja pristojno komunalno podjetje, podatki o vzorčenju pa so javno dostopni.

Poplavna varnost: Ferk meni, da občina ni bila dovolj pripravljena, Golob poudaril zahtevnost naravnih nesreč

Različna stališča sta kandidata predstavila tudi glede pripravljenosti občine na poplave in druge naravne nesreče. Ferk je ocenil, da so pretekle poplave pokazale pomanjkljivosti pri pripravljenosti, zato bi bilo treba izkušnje uporabiti za izboljšanje zaščite prebivalcev. Ob tem je poudaril, da ne želi osebno očitati županu, temveč opozoriti na možnosti za izboljšave.

Golob je spomnil na poplave leta 2012 in naravne nesreče v poznejših letih ter izpostavil delo gasilcev, prostovoljcev in občinskih služb. Poudaril je, da občina pri urejanju vodotokov nima vseh pristojnosti in da je veliko odvisno od države.

Gospodarstvo in evropska sredstva: soglasje o podpori podjetnikom, različni pristopi do pridobivanja denarja

Pri razvoju gospodarstva sta kandidata poudarila pomen lokalnih podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest. Golob je predstavil načrte za komunalno opremljanje zemljišč, namenjenih malim in mikro podjetjem, ter izpostavil uspešnost občine pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev. Ferk je podprl nadaljnji razvoj podjetništva, vendar opozoril na prostorske omejitve obstoječe obrtne cone. Zavzel se je za iskanje dodatnih možnosti za podjetja in večje vključevanje zunanjih strokovnjakov pri pripravi projektov za razpise.

»Še več denarja leži nekje v Ljubljani ali nekje v Evropi, katerega lahko počrpamo,« je ocenil Ferk.

Golob je odgovoril, da občina že uspešno pridobiva sredstva in ima pripravljene nove projekte.

Mladi in stanovanja: Ferk bi pospešil projekte, Golob izpostavil pripravljena zemljišča

Pri vprašanju, kako mlade zadržati v Vuzenici, sta oba kandidata poudarila pomen novih stanovanj. Ferk je opozoril na upadanje števila prebivalcev in potrebo po hitrejšem izvajanju stanovanjskih projektov. Po njegovem bi morala občina pregledati prostorske možnosti in poiskati investitorje za gradnjo.

Golob je odgovoril, da je občina že pridobila približno 10.000 kvadratnih metrov zazidljivih zemljišč, kjer načrtuje stanovanja za približno 60 prebivalcev. Prav pri tej temi je ponovno prišlo do izmenjave očitkov o poznavanju občinskih dokumentov in sodelovanju med županom ter občinskim svetom.

Starejši, zdravstvo in šolstvo: oba za ohranjanje storitev in nadaljnje izboljšave

Ferk je na področju skrbi za starejše predlagal vzpostavitev centra za dnevno druženje oziroma varstvo, ki bi starejšim omogočal daljše bivanje v domačem okolju. Zavzel se je tudi za dodatno občinsko sofinanciranje pomoči na domu. Golob je izpostavil obstoječe socialne programe, podporo društvom in načrtovano povečanje subvencioniranja vrtca. Povedal je, da bi si v prihodnjem mandatu prizadeval za povečanje občinskega deleža sofinanciranja ekonomske cene vrtca.

Pri zdravstvu sta oba ocenila, da je za občane razmeroma dobro poskrbljeno. Ferk je poudaril pomen pravočasnega zagotavljanja novih zdravnikov, Golob pa predstavil obstoječe ambulante in napovedal prihod dodatne zdravnice. Dotaknila sta se tudi šole, vrtca in športne infrastrukture. Ferk je predlagal razmislek o nadaljnji ureditvi športne dvorane, Golob pa poudaril, da so idejne rešitve za širitev že pripravljene.

Odnos do občanov: Ferk bi uvedel več srečanj po zaselkih, Golob poudaril svojo dostopnost

Ob zaključku vsebinskega dela sta kandidata predstavila tudi različna pogleda na sodelovanje z občani. Ferk je napovedal pogostejša srečanja po zaselkih, na katerih bi občani lahko neposredno predstavili svoje težave in predloge. Golob je poudaril, da je že zdaj veliko na terenu, sodeluje z društvi in se udeležuje številnih prireditev. Ob tem je ponovno opozoril, da bi si želel večje prisotnosti občinskih svetnikov na dogodkih v občini.

Kljub različnim pogledom poudarila dolgoletno prijateljstvo

V zaključnem delu soočenja sta kandidata odgovarjala tudi na nekoliko bolj osebna vprašanja. Ob vprašanju, kaj najbolj cenita drug pri drugem, sta oba izpostavila dolgoletno poznanstvo in prijateljstvo. Ferk je povedal, da Goloba pozna že približno 45 let in da ga kljub političnim razlikam ceni kot človeka. Golob je prav tako poudaril njuno dolgoletno povezanost in skupno športno preteklost, ob tem pa izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju.

V zaključnem nagovoru je Golob izpostavil izkušnje, dosedanje delo in željo po nadaljevanju začetih projektov, Ferk pa je svojo kandidaturo strnil v sporočilo, da je čas za spremembe ter hitrejše in učinkovitejše delo.

The post Soočenje županskih kandidatov v Vuzenici: Golob in Ferk o dosedanjem delu občine ter načrtih za prihodnost appeared first on Lokalec.si.

Po družbenih omrežjih je zaokrožila objava, v kateri dolgoletni prostovoljni sprehajalci psov v Zavetišču za živali Maribor opozarjajo, da naj bi jim vodstvo zavetišča s 19. novembrom 2026 onemogočilo nadaljnje sprehajanje psov zaradi uvedbe novega programa usposabljanja.

Avtorji objave izražajo zaskrbljenost glede dobrobiti živali, saj opozarjajo na domnevno pomanjkanje zaposlenih in se sprašujejo, kdo bo v času omejitve dostopa prostovoljcev zagotavljal redne sprehode in socializacijo psov. Ob tem vodstvu očitajo tudi neustrezen odziv na nedavni incident s psom Rokijem, na domnevne nepravilnosti pa naj bi opozarjali že pred dogodkom. Menijo, da bi bilo treba ugotoviti odgovornost za morebitne kršitve, ne pa omejevati sodelovanja izkušenih prostovoljcev.

Avtorji objave zato zahtevajo preklic napovedane omejitve, neodvisen nadzor nad kadrovskim stanjem in zagotovitev ustrezne oskrbe živali.

Na spletni strani zavetišča smo našli zapis: “Pomembno obvestilo za dosedanje in nove sprehajalce”

Navedeno je: “Od 19. novembra 2026 do zaključka usposabljanja in preverjanja znanja redno prostovoljsko sprehajanje psov ne bo mogoče. Prekinitev velja za celotno obdobje usposabljanja in zaključnega preverjanja, ne samo za dneve posameznih srečanj. Sprehajanje bodo izvajali zaposleni Zavetišča za živali Maribor ter v okviru praktičnega dela tečaja udeleženci prve skupine pod strokovnim nadzorom. Za pse bo tudi v tem času ustrezno poskrbljeno. Osebje zavetišča bo še naprej zagotavljalo gibanje, sprehode, izpuste in druge aktivnosti v skladu z dosedanjo organizacijo ter zdravstvenimi in vedenjskimi potrebami posameznega psa.”

Za pojasnila smo se obrnili na Zavetišče za živali Maribor in jih prosili za konkretne odgovore o razlogih za sprejeto odločitev, njenem trajanju ter o tem, kako bodo ob trenutni kadrovski zasedbi zagotavljali redne sprehode in ustrezno oskrbo vseh psov. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

 

The post Bodo dolgoletni prostovoljci po 19. novembru ostali brez možnosti sprehajanja psov v mariborskem zavetišču? appeared first on Lokalec.si.

V petek, 13. novembra 2026, se bosta ob 20.45 na stadionu Ljudski vrt v Mariboru pomerili nogometni reprezentanci Slovenije in Švice. Policija pred tekmo opozarja na povečan promet, morebitne zastoje in varnostne ukrepe, ki bodo veljali na prizorišču ter v njegovi okolici.

Zaradi pričakovanega večjega števila obiskovalcev bo v središču Maribora, okolici stadiona ter na dostopnih cestah in parkiriščih promet predvidoma povečan. Možni bodo tudi občasni zastoji, zato policisti obiskovalcem priporočajo pravočasen prihod.

Da bi se izognili prometni gneči, svetujejo uporabo javnega potniškega prometa ali prihod na stadion peš.

Policija bo uporabljala tudi snemanje iz zraka

Za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ter dokumentiranje policijskih postopkov bo policija uporabljala tehnična sredstva za fotografiranje in videosnemanje.

Snemanje bo potekalo na zbirališčih navijačev, v okolici stadiona in na samem stadionu, in sicer tako s tal kot iz zraka.

Policisti voznike pozivajo, naj parkirajo izključno na označenih parkirnih površinah ter upoštevajo prometno signalizacijo in navodila policistov ter redarjev. Intervencijske poti in dostopi za intervencijska vozila morajo ves čas ostati prosti.

Na stadion se odpravite pravočasno

Obiskovalci naj upoštevajo tudi možnost daljših čakalnih vrst na vhodih, kjer bodo potekali varnostni pregledi. Policija zato svetuje, da na prizorišče prispejo dovolj zgodaj.

Vse udeležence pozivajo k strpnosti, razumevanju in upoštevanju navodil pristojnih služb, da bo nogometna tekma potekala varno in nemoteno.

The post Nogometni spektakel v Ljudskem vrtu: Policija bo dogajanje spremljala tudi iz zraka appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor je zaključila glasovanje v okviru petega cikla participativnega proračuna “Maribor jutri” za obdobje 2027–2028. Med 177 projekti, uvrščenimi na glasovanje, je bilo za izvedbo izbranih 100 projektov v skupni vrednosti 976.000 evrov. Komisija za presojo projektnih predlogov je po pregledu fizično in digitalno oddanih glasovnic preverila in potrdila rezultate glasovanja, na podlagi katerih je bil ob upoštevanju razpoložljivih sredstev oblikovan končni izbor projektov.

Največ glasov za obnovo dvorane TOTI DCA

Peti cikel participativnega proračuna je zaznamovalo rekordno število oddanih projektnih predlogov. Občani so jih predlagali kar 357, po strokovni presoji pa se jih je na glasovanje uvrstilo 177. Za izvedbo je bilo izbranih 100 projektov oziroma približno 56 odstotkov vseh, o katerih so prebivalci glasovali.

Največ podpore je prejel projekt obnove dvorane Dnevnega centra aktivnosti za starejše TOTI DCA v Mestni četrti Magdalena, ki je zbral 470 glasov.

Na drugo mesto se je s 178 glasovi uvrstila klimatizacija Osnovne šole Rada Robiča Limbuš, sledil pa je projekt SRČNA NIT MARIBORA – ustvarjamo toplino, povezujemo ljudi v Krajevni skupnosti Kamnica s 169 glasovi.

Med petimi projekti z največ glasovi sta tudi obnova doma krajanov Bresternica s 159 glasovi in Knjigobežnica Gaj s 151 glasovi. Vseh pet projektov je bilo uvrščenih na seznam za izvedbo.

Največ projektov na območju Limbuša, Peker, Razvanja in Radvanja

Mestna občina Maribor je za peti cikel participativnega proračuna namenila milijon evrov, od tega 980.000 evrov za izvedbo projektov.

Največ projektov, skupno 26 v vrednosti 196.400 evrov, je bilo izbranih na območju 3. Najvišjo skupno vrednost izbranih projektov pa beleži območje 2, ki vključuje Krajevno skupnost Malečnik – Ruperče ter mestni četrti Center in Ivan Cankar. Tam bo za 19 projektov namenjenih 200.500 evrov.

Na območju 1 je bilo izbranih 20 projektov v vrednosti 179.700 evrov, na območju 4 skupno 16 projektov v vrednosti 199.000 evrov, na območju 5 pa 19 projektov v vrednosti 200.400 evrov.

Od razpoložljivih 980.000 evrov je bilo tako razporejenih 976.000 evrov oziroma približno 99,6 odstotka sredstev. Preostalih 4.000 evrov ni bilo mogoče razporediti tako, da bi v izbor vključili še dodaten projekt.

Več predlogov, a manj glasovalcev kot v prejšnjem ciklu

Čeprav je letošnji cikel prinesel rekordno število predlogov, je bilo sodelovanje pri glasovanju manjše kot v prejšnjem ciklu. V četrtem ciklu je sodelovalo 2.581 glasovalcev, ki so projektom namenili skupno 6.864 glasov. Tokrat je glasovalo 1.731 občanov, oddanih pa je bilo 5.269 glasov.

Povečalo se je število predlagateljev, in sicer s 116 na 157, prav tako je bilo izbranih več projektov. V prejšnjem ciklu jih je bilo za izvedbo potrjenih 86, tokrat pa 100.

Pomembna novost letošnjega glasovanja je bila možnost oddaje glasu prek brezplačne mobilne aplikacije Naš Maribor. Digitalno je glasovalo 938 občanov, osebno pa 793.

Kdaj se bodo začeli izvajati izbrani projekti?

S potrditvijo rezultatov se peti cikel participativnega proračuna seli v fazo načrtovanja izvedbe. Mestna občina Maribor bo v naslednjem mesecu pripravila časovni načrt in določila, kateri projekti se bodo začeli izvajati leta 2027 in kateri leta 2028. Časovnica bo odvisna od zahtevnosti posameznih projektov, potrebne dokumentacije, predpisanih postopkov, finančne vrednosti in drugih okoliščin, ki vplivajo na njihovo izvedbo. Izbrani projekti zajemajo različna področja, od urejanja javnih in zelenih površin ter športne infrastrukture do prostorov za druženje, medgeneracijskega povezovanja in drugih izboljšav lokalnega okolja.

Celoten seznam izglasovanih projektov je dostopen na spletni strani participativnega proračuna Mestne občine Maribor, objavljen pa bo tudi v aplikaciji Naš Maribor.

The post V participativnem proračunu Maribora izbranih 100 projektov v vrednosti 976.000 evrov appeared first on Lokalec.si.

Tokrat vas sprašujemo: Kdo vas je na soočenju kandidatov za župana oziroma županjo Občine Selnica ob Dravi na BK TV najbolj prepričal?

Glasujte spodaj.

Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.

Anketa je odprta do 13. novembra 2026, do 20.00 ure.

The post ANKETA: Kdo vas je na soočenju kandidatov za župana oziroma županjo Občine Selnica ob Dravi na BK TV najbolj prepričal? appeared first on Lokalec.si.

Na BK TV v živo poteka soočenje kandidatov za župana oziroma županjo Občine Selnica ob Dravi, na katerem sodelujejo Vlasta Krmelj (SDS), Jurij Lep (Gibanje Svoboda) in Tomaž Ozim, ki kandidira s podporo volilk in volivcev.

V oddaji predstavljata svoja stališča, poglede na dosedanji razvoj občine, ključne izzive ter načrte in prednostne naloge za prihodnje obdobje.

Spremljajte soočenje spodaj.

The post V ŽIVO: Na BK TV soočenje kandidatov za župana oziroma županjo Občine Selnica ob Dravi appeared first on Lokalec.si.

Maribor ima razmeroma veliko stanovanj, vendar številni mladi, družine in starejši še vedno težko pridejo do primernega doma. Javni stanovanjski fond se je v zadnjih sedmih letih zmanjšal, nekateri načrtovani projekti se spreminjajo oziroma zamikajo, cene nepremičnin pa rastejo. Na stanovanjsko problematiko in predvsem na možnosti boljše uporabe obstoječih stanovanj je v svojih javnih nastopih večkrat opozoril tudi županski kandidat Bor Greiner. Greiner je med drugim na nedavnem Večerovem soočenju izpostavil vprašanje približno 8.000 praznih stanovanj v Mariboru in možnosti, kako bi jih lahko vključili na najemni trg. Ob tem se odpira širše vprašanje, zakaj mesto kljub razmeroma velikemu številu stanovanj številnim prebivalcem ne zagotavlja dostopnega bivanja.

Ker stanovanjska problematika pomembno vpliva na kakovost življenja in prihodnji razvoj Maribora, smo se v uredništvu Lokalec.si odločili to temo podrobneje osvetliti. O stanju javnega stanovanjskega fonda, načrtovanih gradnjah, praznih stanovanjih, turističnem oddajanju in možnostih za izboljšanje dostopnosti stanovanj smo se pogovarjali z županskim kandidatom Borom Greinerjem, ki je na to problematiko že večkrat javno opozoril.

Gospod Greiner, začniva pri podatku, ki preseneča. Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor je imel konec leta 2018 na območju mesta 1.995 stanovanj, konec leta 2025 pa le 1.939. Torej 56 manj. Kaj nam ta številka pove?

Bor Greiner: Pove nam, da moramo resno preveriti, kako deluje naš stanovanjski sistem. Ni pomembno samo, koliko stanovanj sklad zgradi ali kupi, ampak koliko jih ima na koncu na voljo za prebivalce. JMSS sam opozarja, da prihodki od najemnin ne zadostujejo za vse potrebno vzdrževanje in nove investicije. To je finančni problem, ki ga ne more rešiti samo uprava sklada. Mestna občina Maribor je njegova največja ustanoviteljica in ima pomembno odgovornost pri zagotavljanju razvojnih pogojev.

Potrebujemo jasen pregled premoženja, stroškov in investicijskih možnosti ter letno javno poročanje o tem, ali se fond dejansko povečuje.

Na Dvořakovi so napovedovali 60 stanovanj, zdaj jih načrtujejo 45. Na Vrbanski se je število spreminjalo od deset na štirinajst in spet na deset. Ali imamo težavo z načrtovanjem?

Bor Greiner: Ti podatki zahtevajo pojasnila, saj kažejo na to, da se načrtovanja ne lotevamo sistematično. Pri Vrbanski je bil obstoj podzemnega zaklonišča znan že med pripravo projekta. Smiselnost lokacije na Dvořakovi niso izpostavljali samo okoliški stanovalci, ampak tudi nekateri mestni svetniki in stroka. Odnose z okoliškimi prebivalci, njihove pravice in sodelovanje v postopkih niso nekaj, kar bi investitor smel odkriti šele na koncu načrtovanja, ko že pride do pritožb.

Na Večerovem soočenju ste opozorili na približno 8.000 praznih stanovanj v Mariboru. Omenili ste tudi številko 8.160. Toda uradni podatki SURS govorijo o 9.121 nenaseljenih stanovanjih. Kako pojasnjujete razliko?

Bor Greiner: Uradni podatek za leto 2021 je 9.121 statistično nenaseljenih stanovanj od skupno 52.893 stanovanj v Mariboru v tem letu.

Številko 8.160 sem predstavil kot približno oceno potencialno uporabnih stanovanj, pri kateri sem upošteval tudi vprašanje stanovanj brez osnovnih bivalnih pogojev, na primer kopalnice, in morebitnih počitniških stanovanj. Bistvo mojega predloga je, da začnemo ugotavljati dejansko stanje. Koliko stanovanj je zares praznih? Koliko jih potrebuje prenovo? Koliko bi jih lastniki ob ustreznih pogojih oddali? Maribor je imel leta 2021 približno 2,15 prebivalca na stanovanje, kar kaže, da je treba poleg novogradenj proučiti tudi boljšo uporabo obstoječega fonda.

Toda zakaj bi zasebni lastnik stanovanje oddal preko javnega sklada, če ga lahko sam oddaja po tržni najemnini?

Bor Greiner: Lastniku mora organizirano oddajanje ponuditi oprijemljivo korist. To je lahko pomoč pri pogodbah, iskanju najemnikov, upravljanju stanovanja in zmanjševanju tveganj. Državna javna najemna služba že obstaja. Preučiti je smiselno, kako bi jo lahko Maribor učinkoviteje dopolnil na lokalni ravni. Pri stanovanjih, ki potrebujejo prenovo, bi lahko preverili tudi finančne spodbude v zameno za dolgoročno oddajanje. Ob tem je nujno, da so javni stroški in obveznosti lastnikov vnaprej določeni. Omenjal sem tudi NUSZ kot možen instrument spodbujanja uporabe nepremičnin. Je pa pomembno, da vsak ukrep ima jasno zakonsko podlago.

V zadnjih letih se vedno več govori o Airbnbju in Bookingu. V nekaterih evropskih mestih se stanovanja spreminjajo v turistične apartmaje, stalni prebivalci pa odhajajo. Ali se lahko tudi mariborsko središče spremeni v nekakšno mesto duhov?

Bor Greiner: To je tveganje, ki ga ne smemo prezreti, vendar moramo najprej ugotoviti, kako veliko je v Mariboru. Turizem je pomemben za gospodarstvo mesta. Hkrati pa lahko pretirana koncentracija kratkotrajnega oddajanja zmanjša ponudbo stanovanj za domačine in spremeni življenje v soseskah.

Zato potrebujemo pregled registriranih turističnih nastanitev po posameznih območjih in oceno njihovega vpliva na dolgoročni najem. Novi Zakon o gostinstvu občinam omogoča tudi določanje časovnih omejitev kratkotrajnega oddajanja. Maribor ni na državnem seznamu občin z visokim tveganjem za leti 2027 in 2028, vendar lahko na podlagi zakonsko predpisane analize sprejme lokalne ukrepe. Pomembno je razlikovati med občasnim oddajanjem lastnega stanovanja in dejavnostjo, pri kateri se več stanovanj pretežno uporablja za turistične nastanitve. Cilj mora biti ravnotežje med turizmom, lastninskimi pravicami in kakovostjo bivanja prebivalcev.

Če bi bolje uporabili obstoječa stanovanja, ali novih sploh še potrebujemo?

Bor Greiner: Da, saj obstoječi fond ne ustreza nujno današnjim stanovanjskim potrebam. Nekatera stanovanja so premajhna, druga potrebujejo prenovo, tretja niso na voljo za dolgoročni najem. Zato potrebujemo kombinacijo ukrepov: aktiviranje obstoječih stanovanj, javno najemno gradnjo in prenovo primernih objektov. Pri novih projektih moramo najprej preveriti občinska zemljišča in lokacije z ustrezno infrastrukturo. Smiselno je tudi sodelovanje z investitorji, pri katerem občina prispeva zemljišče oziroma ustrezno pravico, v zameno pa pridobi dolgoročno zagotovljena javna najemna stanovanja.

Državni stanovanjski sklad je Pod Pekrsko gorco zgradil 400 stanovanj. Od kod bi Maribor dobil sredstva za podobne projekte?

Bor Greiner: Državna gradnja Pod Pekrsko gorco je pomembna pridobitev za mesto. Zakonodaja iz leta 2025 predvideva do 100 milijonov evrov letno na državni ravni za financiranje javnih najemnih stanovanj. Med upravičenci so tudi občine in medobčinski stanovanjski skladi. Na voljo so različni instrumenti, tudi ugodna dolgoročna posojila. Toda sredstva niso samodejno dodeljena Mariboru. Potrebujemo pripravljene projekte, urejena zemljišča in finančne načrte.

Med razvojnimi lokacijami je tudi območje Puhove ulice, kjer je potrebno preveriti možnost etapne gradnje in sodelovanja z državnim stanovanjskim skladom.

Čeprav se stanovanja gradijo, so cene še vedno visoke. Ali lahko večja ponudba res pomaga?

Bor Greiner: Več stanovanj lahko dolgoročno zmanjša pritisk na cene, vendar ne pomeni, da bo cena novogradnje samodejno dosegljiva povprečnemu kupcu. Glede na sorazmerno veliko število stanovanj v Mariboru in stanovanjsko stisko mladih, družin in starejših, bi lahko sklepali, da se stanovanja kupujejo kot investicijski vložki in ne za namene bivanja. Zato potrebujemo tudi javna najemna stanovanja. Pri njih lahko pogoji dodeljevanja in najemnine neposredno izboljšajo dostopnost za upravičena gospodinjstva.

Na soočenju sem govoril o tem, da bi moralo biti bivanje finančno dosegljivo glede na prihodke gospodinjstva. Primer, ki ga velja strokovno preučiti, je strošek najema v višini približno tretjine dohodkov.

Govorite tudi o medgeneracijskih soseskah. Kako bi to delovalo?

Bor Greiner: Stanovanjske potrebe se z življenjskimi obdobji spreminjajo. Starejši človek morda živi sam v velikem stanovanju, mlada družina pa išče večji dom.

Smiselno je razvijati prostovoljne možnosti zamenjav stanovanj, primerna oskrbovana stanovanja in soseske, v katerih so povezane različne generacije. Pri tem so pomembne tudi bližina javnih storitev, dostopnost in pomoč na domu. To ni samo stanovanjska politika, ampak tudi vprašanje kakovosti življenja in socialne povezanosti.

V javnosti so odmevali tudi nepremičninski posli JMSS in občine, med drugim Ob Dravi 1 in Gospejna 13. Kako zagotoviti večjo preglednost?

Bor Greiner: Pri prodaji javnih nepremičnin mora biti jasno, zakaj se prodajajo, kako so bile ocenjene in ali jih je bilo mogoče uporabiti za javne potrebe. Posamezne očitke o morebitnih nepravilnostih morajo preveriti pristojni organi. To pa ne preprečuje, da občina javno objavlja potrebne informacije in pojasnjuje odločitve o svojem premoženju. Enako pomembno je, da je mogoče preveriti, kako se izkupiček od prodaje uporablja in kakšen je njegov dolgoročni učinek na stanovanjski fond.

In zadnje vprašanje. Po čem naj prebivalci čez štiri leta presojajo rezultate stanovanjske politike?

Bor Greiner: Po konkretnih podatkih. Koliko se je povečalo število javnih najemnih stanovanj? Koliko obstoječih stanovanj je bilo vključenih v dolgoročni najem? Koliko jih je bilo prenovljenih? Kakšni so bili stroški in koliko gospodinjstev je dobilo primerno stanovanje? Odgovori na ta vprašanja morajo biti javni in primerljivi iz leta v leto. Le tako lahko prebivalci sami presodijo, ali so se stanovanjske razmere izboljšale.

 

 

The post Maribor ima več kot 50.000 stanovanj. Zakaj je do doma tako težko priti? appeared first on Lokalec.si.

Tokrat vas v naši anketi sprašujemo, kateri od obeh kandidatov vas je na soočenju za župana Občine Vuzenica bolj prepričal.

Franjo Golob ali Peter Ferk?

Oddajte svoj glas spodaj.

Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.

The post ANKETA: Kdo vas je na soočenju županskih kandidatov Občine Vuzenica na BK TV bolj prepričal? appeared first on Lokalec.si.

V živo na BK TV lahko spremljate soočenje županskih kandidatov Občine Vuzenica.

Svoja stališča, poglede in načrte za prihodnost občine predstavljata Franjo Golob in Peter Ferk.

Kateri kandidat vas bo bolj prepričal?

Soočenje si lahko ogledate v spodnjem videu.

The post V ŽIVO: Na BK TV soočenje kandidatov za župana Občine Vuzenica appeared first on Lokalec.si.