V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec skupaj s predsednico Kulturnega društva Studenci Maribor Rozalijo Ogorevc predstavila to društvo, ki ima veliko članic in članov, hkrati pa tudi veliko izzivov pri ustvarjanju. Več kot sto članic in članov »Večina je žensk, drugače pa nas je 100, 102, 110, odvisno. Saj veste, eni prekinejo […]
Na posnetku si lahko ogledate prireditev ob kulturnem prazniku na OŠ Muta, ki je bila 7. 2. 2026.
The post Prireditev ob kulturnem prazniku na OŠ Muta (7. 2. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 20. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 5. 2. 2026.
The post 20. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (5. 2. 2026) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem. Pokrivajo območje kar 34 občin Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s […]
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor organizira za vse občane mesta Maribor in okoliških občin dan odprtih vrat z namenom množičnega cepljenja proti COVID-19.
Množično cepljenje bo potekalo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja Maribor, Koroška cesta 130, 2000 Maribor in sicer od torka 22.6.2021 do četrtka 24.6.2021, vsak dan med 8. in 13. uro, ter med 14. in 19. uro. Vsi zainteresirani bodo imeli možnost izbire cepiva.
Na cepljenje se ni potrebno predhodno naročiti
Občanke in občani, ki se želijo cepiti, morajo imeti s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument. Vsak posameznik bo, ob prihodu na mesto cepljenja, prejel list z zaporedno številko, so sporočili iz zdravstvenega doma.
Novi direktor UKC Maribor Anton Crnjac je danes podal izjavo za medije glede primopredaje poslov in načrtov v prihodnje.
Dejal je: “UKC ima odlične zaposlene, ki so predani svojemu delu, predvsem v zadnjih mesecih, so bili velik doprinos.”
“Bolnika postavljam v center dogajanja”
“So možne izboljšave, tako na strokovnem, organizacijskem področju,” je priznal in dodal: “Ena izmed stvari, ki sem si jo zadal kot prioriteto je en program, sestavljen iz štirih projektov. Naslov programa je Bolnikom prijaznejša in dostopnejša bolnišnica.” Želi si, da bi bili pogoji bivanja v bolnišnici boljši, krajšanje čakalnih seznamov, ureditev okolice in velik poudarek daje komunikaciji, tako z bolniki, kot svojci.
Evropska agencija za okolje (EEA) podatke o kakovosti zraka v večjih evropskih mestih sedaj prikazuje na posebnem prikazovalniku. Od slovenskih mest so podatki na voljo za Ljubljano in Maribor; Ljubljana z visoko onesnaženostjo zraka z drobnimi delci zaseda 260. mesto, Maribor pa z nekoliko bolj čistim zrakom 212. Prikazovalnik vključuje 323 mest.
“Onesnaženost zraka je v številnih evropskih mestih resen problem in predstavlja realno tveganje za zdravje,” so opozorili na EEA ob zagonu novega prikazovalnika kakovosti zraka v evropskih mestih prejšnji teden. “Na njem lahko preverite, kakšna je bila v zadnjih dveh letih kakovost zraka v mestu, v katerem živite, in podatke primerjate z drugimi mesti po Evropi,” so navedli.
Na EEA so v sporočilu za javnost izpostavili, da so bila tri mesta z najčistejšim zrakom v Evropi v 2019 in 2020 švedska Umea, finski Tampere in portugalski Funchal. Najbolj onesnažen zrak pa so dihali prebivalci poljskega mesta Nowy Sacz, sledila sta italijanska Cremona in hrvaški Slavonski Brod.
Med 323 vključenimi mesti je kakovost zraka kot dobra označena v 127 mestih
To pomeni, da je koncentracija trdih delcev PM2,5 manj kot 10 mikrogramov na kubični meter zraka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) to mejo ocenjuje kot tisto, nad katero dolgotrajna onesnaženost zraka predstavlja grožnjo zdravju.
EU v politikah čistega zraka v Evropi kot problematično letno koncentracijo trdih delcev navaja 25 mikrogramov na kubični meter. Kadar je koncentracija delcev PM2,5 na tej meji ali nad njo, je kakovost zraka v novem prikazovalniku označena za zelo slabo. Tak zrak dihajo prebivalci petih mest, ki se nahajajo na Poljskem, na Hrvaškem in v Italiji.
V Ljubljani je koncentracija trdih delcev 16,2 mikrograma na kubični meter, s čimer je slovenska prestolnica uvršča med mesta s slabo kakovostjo zraka.
V Mariboru pa je koncentracija 12,9 mikrograma na kubični meter, s čimer je Maribor mesto z zmerno kakovostjo zraka.
V zadnjem desetletju sicer EEA opaža občutno izboljšanje kakovosti zraka v Evropi, še vedno pa je leta 2018 izpostavljenost drobnim trdim delcem v 41 evropskih državah povzročila 417.000 prezgodnjih smrti, so še dodali.
NK Maribor se je odločil za prav posebno potezo. Kupcem lanskih sezonskih vstopnic so podarili sedeže.
Sedež na katerem so sedeli 20 let, prejeli v dar
Obrnili smo se na NK Maribor, kjer nam je Željko Latin pojasnil, da so stare sedeže poslali 400 obiskovalcem. “Kot darilo za zvestobo, z dodatno mero simbolike ob koncu možnosti ogleda tekem z nekdanje legendarne tribune oz. kot unikatno darilo za navijače. Sedeže so dobili tisti navijači, ki so bili kupci sezonskih vstopnic v sezoni 2019/20 na zahodni tribuni,” pojasni za lokalec.si. Preostale sedeže pa so namenili okoliškim kubom.
Pove tudi, da trenutno odziv prve faze prodaje novih sezonskih vstopnic kaže, da je opazna želja ljudi po vrnitvi na tribune po vmesnem dolgem premoru brez možnosti obiskovanja tekem.
Ponudba za najhitrejše, z dodatnimi ugodnostmi za kupce do 30. 6., tudi z možnostjo potovanja z ekipo na gostovanje v Armeniji, prinaša vsem zainteresiranim še razlog več za nakup.
Delovni vikend v Ljudskem vrtu. Moštvo zaključuje priprave v Moravskih Toplicah, medtem pa se nadaljuje sestavljanje kadrovskega mozaika. Prestopni rok, naslednje poglavje: novi član NK Maribor je Robert Voloder, 20-letni nemški branilec, ki bo v vijoličastem igral v statusu posojenega nogometaša iz Kölna.
FOTO: NK Maribor
“Na štoperskih položajih smo doživeli precej sprememb, zvrstilo se je nekaj odhodov. Iskali smo rešitev, kako zapolniti vrzel in našli igralca z izkušnjami iz mlajših nemških reprezentančnih selekcij. Robert Voloder ima nemško miselnost, s koreninami iz Bosne in Hercegovine. Gre za zelo ambicioznega, motiviranega fanta s tisto miselnostjo, ki ustreza našim zahtevam in jo nujno potrebujemo,” je športni direktor Marko Šuler za klubsko spletno stran predstavil novinca št. 4, obetavnega obrambnega nogometaša, prvega doslej v Ljudskem vrtu z nemškim potnim listom.
Posoja za eno leto
“Gre za enoletno posojo, z možnostjo odkupa od Kölna, kar je zelo realno. Verjamem, da ob tej posoji lahko postane tisti člen obrambe, na katerem lahko gradimo tudi v prihodnje. Ko se bodo po vrnitvi iz Moravcev nadaljevali treningi v Ljudskem vrtu, se bo priključil moštvu in bo pripravljen za prve boje, ki nas čakajo. S prihodom Roberta pa naše aktivnosti še niso zaključene. Prestopni rok postaja dinamičen, dogaja se kar precej in gradimo naprej. Pričakujemo lahko vsaj še dva prihoda, ni izključen niti kakšen odhod.”
Robert Voloder (184 cm, 78 kg) je rojen 9. maja 2001 v Frankfurtu, kjer je naredil prve nogometne korake. Dve leti je igral za mlajše selekcije Eintrachta, štiri leta za FSV Frankurt, pri petnajstih pa se je preselil v Köln. Po rednem igranju za moštvi U17 in U19 je v lanskem poletju po podpisu profesionalne pogodbe oddelal poletne priprave ter ostal do zime v slačilnici nemškega prvoligaša, nato ob ostri konkurenci v članskem moštvu igral za drugo ekipo Kölna v regionalni ligi, pred dnevi pa je nadaljnjo pot usmeril klic iz Ljudskega vrta.
Svojo pot želi uspešno nadaljevati v Mariboru
“Vem, da je Maribor najtrofejnejši klub v Sloveniji, dobro znan tudi v mednarodnem merilu z dolgoletnim nastopanjem v evropskih pokalih in po zelo dobrem ozračju na stadionu. Po igranju pri mlajših selekcijah sem v Kölnu pridobil tudi prve izkušnje v članskem nogometu, ponudbo iz Maribora pa sem sprejel, saj verjamem, da tukaj lahko uspešno nadaljujem razvojno pot, kar so potrdili tudi prvi vtisi ob prihodu. Stadion mi je všeč, prav tako celotno okolje in prvi stik s klubskim ustrojem. Prvenstvo smo končali šele pred dvema tednoma, tako da sem imel kratek premor in v dobrem telesnem stanju čakam, da se pridružim novim soigralcem. Z nestrpnostjo pričakujem nov izziv, rad bi z Mariborom postal prvak in pokazal, kar zmorem. Prišel sem na posojo, a če mi bo šlo vse po načrtih, si znam predstavljati, da bi ostal tudi dlje,” poudarja dosedanji reprezentant dveh držav z zanimivo predzgodbo.
Ker je najprej prejel povabilo iz očetove domovine, se je udeleževal akcij mlajših selekcij Bosne in Hercegovine U17, U18 in U19 (skupaj je zbral 14 nastopov). Potem pa je prišlo povabilo iz nemške nogometne zveze, ki ga ni mogel zavrniti. Dobil je priložnost v selekciji U19, nato pa postal tudi član nemške reprezentance U20, za katero je med drugimi denimo istočasno igral tudi čudežni deček Youssoufa Moukoko iz dortmundske Borussie. Robert Voloder si je za igranje v vijoličastem izbral št. 5, ki se je sprostila po odločitvi Blaža Vrhovca, da si v novi sezoni izbere štirico.
Na turističnem zemljevidu je Selnica ob Dravi še dokaj neznana in neraziskana. K prepoznavnosti kraja pa lahko prispevajo izvirne zgodbe ne samo s področja turizma, pač pa tudi kmetijstva, kulture in gospodarstva.
Tako so v Društvu Godi mi z namenom razvoja nove turistične destinacije Selnica ob Dravi jeseni 2020 raziskali stanje na terenu in marca 2021 povabili že obstoječe in potencialne ponudnike v kraju k izpolnjevanju ankete: “Da ne bi ostalo samo pri anketi vas 24. junija 2021 vabimo na 1. strokovno srečanje Turizem in trajnostni razvoj Občine Selnica ob Dravi z namenom vzpodbuditi obstoječe in potencialne lokalne ponudnike k razvoju svoje ponudbe. K sodelovanju smo povabili strokovnjake s področja gospodarstva, turizma in kmetijstva. Udeleženci bodo dobili osnovne informacije o možnostih financiranja, promocije in vključevanja v projekte.”
Primeri uspešnih podjetniških zgodb
V dokaz, da se v našem kraju da uspeti, pa so povabili tudi dva že uspešna lokalna ponudnika, da predstavita svojo zgodbo. Tako boste lahko prisluhnili županji dr. Vlasti Krmelj, Bernardi Korez (Društvo Godi mi), Mihi Kranjčeviču: Hram kulture Arnolda Tovornika in TIC, Tomi Prosnik: Priložnosti in dobre prakse v okviru LAS Drava, mag. Mojci Gregorič (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), Jasni Mak (RRA Podravje – Sektor za podjetništvo), Vanesi Zderić, Karmen Razlag (RRA Podravje – Maribor, Sektor za turizem), Roku Toplaku in Luciji Grahor.
Dogodek bo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v četrtek, 24.6. ob 16.00 uri. Udeležba je brezplačna, a pod pogoji COVID 19 predpisov.
V teku so zaključna dela prve etape obnove Urgentnega centra, ki bo obravnavo pacientov dvignila na višji nivo.
Obisk v zadnjem letu kljub koroni ni padel, zavedajo se, da najhujše šele prihaja, saj bo potrebno sanirati vse ostale zaostanke za leto in pol. Že dolgo beležijo tudi kadrovski manjko in to vodjo urgentnega centra Gregorja Prosena posebej skrbi. Potrebnih bi bilo najmanj 30 zdravnikov in več kot 20 medicinskih sester več. Več v prispevku.
Poudarja, da bo sicer dokončanje Urgentnega centra oskrbo pacientov dvignilo na še višji nivo in doda, da si želi, da bi bila zavest ljudi drugačna in da bi na urgenco prihajali le v nujnih primerih.
Mineva 90 let, od kar deluje Pihalni orkester Pošta Maribor. Danes so posebej zaradi visokega jubileja pripravili na Trgu svobode slavnostni koncert in zaigrali njihove uspešnice.
Pihalni orkester Pošta Maribor
Zbrani gledalci so uživali ob poslušanju klasičnih melodij, koračnic, filmske glasbe in drugih skladb iz repertoarja pihalnega orkestra. Veliko navdušenja so glasbeniki poželi za skladbo, v kateri je bil glavni solist na kolesu. Ja, na pravem poštarskem kolesu, na katerem je bil njegov instrument – zvonec.
Letos Pihalni orkester Pošta Maribor obeležuje 90-letnico umetniškega ustvarjanja. Orkester se je iz godbe poštnih delavcev, ustanovljene leta 1931, razvil v pihalni orkester najvišje kakovostne kategorije in evropskega slovesa. Dogodki zadnjih treh let so močno vplivali na delovanje orkestra. Leta 2019 je umetniško vodenje orkestra od dolgoletnega dirigenta Ervina Hartmana ml. uspešno prevzel Aleksander Čonč, mlad dirigent, skladatelj in dolgoletni član orkestra. Velikopotezne načrte je zaustavila pandemija, ki je spremenila življenje in ohromila delovanje na kulturnem področju. Tako se je zgodilo drugič, od kar deluje pihalni orkester, da je ta prekinil svoje delovanje. Prvič je bilo med 2. svetovno vojno, zdaj pa med epidemijo.
Danes so napovedali, da se s slavnostnim koncertom ob 90-letnici delovanja orkestra, ki je obenem tudi 50. tradicionalni spomladanski koncert, znova vračajo na odre.
Kakšen je vpliv politik Evropske unije na naše vsakodnevno življenje? Ga sploh zaznamo? Lahko državljanke in državljani nanj tudi vplivamo? Politike EU imajo velik vpliv na naša življenja, pa če se tega zavedamo ali ne. Morda se zdi vpliv državljanov na politiko majhen, a če ga ne bomo izkoristili, bo ničen.
V Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor so uspešno kandidirali za nepovratna sredstva na Directorate-General Communication (DG COMM) in pripravili projekt Evropa na našem pragu, s katerim bodo občane Podravja obveščali o nekaterih glavnih smereh razvoja EU ter Evropskega parlamenta. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije.
Danes smo obiskali Pohorsko tržnico v Občini Hoče-Slivnica, kjer so se danes nahajali. O projektu je spregovoril direktor Bojan Golčar.
Pripravili so mobilno razstavo v številkah, grafikah in predstavili konkretne načrte prihodnje ekološke politike, načrte za okrevanje po Covid-19, obvladovanje prihajajoče digitalizacije parlamenta ter možnosti vključevanja državljanov v soustvarjanje EU.
Hkrati zbirajo tudi mnenja, ideje in odzive občanov. Zanima jih, kaj so za njih najbolj pomembne teme, ki bi jih morala EU, njene inštitucije ter poslanci v evropskem parlamentu, morali naslavljati. Mimoidočim na Pohorski tržnici smo postavili nekaj vprašanj vezanih na epidemijo in delovanje EU.
Prikaz politik EU sicer poteka v vseh 41 občinah Podravja, več o tem nam je povedala Brigita Horvat, vodja projektov.
Razstavam bo sledilo deset piknikov, na katerih se boste lahko v neformalnem vzdušju pogovarjali s predstavniki Evropskega parlamenta in drugih inštitucij EU. “Na ta način bomo lahko neposredno vplivali na odgovorne politike. Po razstavah in piknikih pa bomo ob koncu leta izvedli Dialoge z državljani, na katerih boste imeli državljani priložnost razpravljati o ključnih temah, pomembnih za EU, z vrhunskimi strokovnjaki in politiki na lokalni, nacionalni in EU ravni,” so še sporočili v Zavodu PIP.
Spremljate jih lahko na Facebook strani TUKAJ, informacije najdete tudi na njihovi spletni strani TUKAJ.
Vodenje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor danes prevzema nekdanji strokovni direktor te druge največje bolnišnice v državi Anton Crnjac. Dosedanji direktor Vojko Flis pa po izteku štiriletnega mandata zapušča to ustanovo.
Doslej strokovni vodja klinike za kirurgijo in predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo Anton Crnjac je bil edini kandidat za direktorja UKC Maribor. Na začetku maja ga je potrdil svet zavoda, konec maja pa mu je soglasje k imenovanju dala vlada.
“Po več kot 30 letih dela v tej ustanovi ocenjujem, da ji lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomagam narediti korak naprej,” je v izjavi za medije ob izboru dejal Crnjac.
Kliničnemu centru želi dati “nov zagon” in utrditi položaj pomembne ustanove na številnih področjih tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Med drugim je napovedal krepitev sodelovanja z medicinsko fakulteto, “vrnitev pozitivne klime in zadovoljstva zaposlenih”, pomembno pa se mu tudi zdi, da se bolnikom zagotovi res vrhunsko obravnavo in dostojanstvo v ustanovi. “Vse prevečkrat gledam nezadovoljstvo bolnikov tudi z našimi prostorskimi pogoji,” je dejal.
Izkušenj v vodenju mu ne manjka
Vodstvenih izkušenj mu ne manjka, saj je bil vrsto let strokovni direktor UKC Maribor, ko je slednjega vodil dolgoletni direktor Gregor Pivec. Ta položaj je zasedal od oktobra 2004 do aprila 2010, med drugim v času, ko je bil UKC Maribor v središču pozornosti zaradi primera Nekrep. Velja za enega najbolj zaslužnih za vzpostavitev medicinske fakultete v Mariboru in preoblikovanje splošne bolnišnice v univerzitetni klinični center.
Dosedanji direktor Vojko Flis se umika ne le z direktorskega mesta ampak tudi zdravniškega. Kot je povedal za STA, je njegov mandat močno zaznamovala epidemija covida-19, a kljub temu meni, da pušča klinični center v dobri kondiciji.
“Ko sem prevzel ustanovo, je bila v rdečih številkah, a smo jo uspeli spraviti v pozitivne vode. To nam je omogočilo popolno prenovo medicinske tehnologije, kar je bolnikom v severovzhodni Sloveniji prineslo enak dostop do vrhunskih medicinskih storitev kot ostalim, in zagnali smo investicijski cikel, ki bo dober temelj za razvoj kliničnega centra v prihodnosti,” je dejal.
Strokovni direktor ostaja Vogrin
O razlogih, zakaj se ni odločil za ponovno kandidaturo, ne želi javno govoriti. “Konec koncev so še drugačni izzivi v življenju. Pomembno je, kje lahko kreativno, svobodno in brez večjih pritiskov delaš. Takšna epidemija pušča tudi posledice na duševnem in socialnem življenju, vsi smo jih na lastni koži doživeli, in včasih je dobro to spremeniti,” je še povedal Flis.
Strokovni direktor UKC Maribor ostaja Matjaž Vogrin, ki je bil na to mesto imenovan marca 2018.
VIR: STA
Sinoči so se ob tetraedru ob glavni cesti med Muto in Vuzenico poklonili spominu na postavljanje barikad ob osamosvojitvi Republike Slovenije in s tem obeležili tudi 30. obletnico od osamosvojitve naše države. Slavnostni govornik je bil major Zvezdan Markovič, ki je predstavil takratne zgodovinske dogodke po vsej Sloveniji, predvsem pa na Koroškem in Muti, kjer so tako kot drugod postavili barikade, da ne bi Jugoslovanska ljudska armada napredovala do mejnih prehodov.
Major Zvezdan Markovič ob spominskem obeležju barikad na Muti
Slovenska stran z več variantami načrta za ustavitev Jugoslovanske ljudske armade
Major mag. Zvezdan Markovič, višji častnik za muzeologijo, je izpostavil velik pomen postavljanje barikad in drugih dejavnosti v okviru priprav in izvedbe osamosvojitvene vojne: “Ko je slovenska stran opredelila v drugi polovici 1990 leta, da je Jugoslovanska ljudska armada tudi lahko eden od možnih agresorjev za slovensko ozemlje, je seveda začela pripravljati v teritorialni obrambi in v širših strukturah – ne smemo pozabiti na strukturo civilne obrambe -, tudi načrte za oviranje komunikacij, pri čemer je bilo mišljeno predvsem ceste povezave pri morebitnem poskusu prodiranja kolon, enot Jugoslovanske ljudske armade. Zato nas ne preseneča, da imamo razne načrte tukaj in seveda izvedenke variante teh načrtov, kot je Kamen, kjer je bilo predvideno, kje bi bile te najugodnejše lokacije, kjer bi se postavile barikade oziroma ovire pri prodiranju teh kolon. In seveda, vsi načrti so nekaj na papirju, nekaj pa v realnem stanju, v posameznih primerih je bilo treba tudi improvizirati, se znajti zelo hitro.” Dejal nam je, da je bilo dobro, da se je s tem pridobilo nekaj operativnega časa, da se je lahko kje drugje postavila neka druga barikada, ki je bila načrtovana, in dodal: “Dejstvo je, da se je pričakovalo reakcijo enot Jugoslovanske ljudske armade in pa tudi zveznih organov, ker so to napovedovali ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije. In marsikdo je bil presenečen nad intenzivnostjo te reakcije.”
Z nekaterimi barikadami so uspeli zadržati kolone toliko časa, da so lahko postavili tudi nove barikade
“Tukaj, v tej zgodbi,” je spomnil Markovič na dogodke izpred 30 let, “imamo zgodbo enot, ki so spadale ali pod 31. korpus s sedežem poveljstva v Mariboru ali pa s hrvaškega ozemlja, 32. korpus, ki je imel poveljstvo v Varaždinu. In seveda je bilo treba te barikade postavljati na določene točke, kjer se težje preide mimo barikade, kjer je teren tudi tak.” Opomnil je, da so bili tudi taki primeri, ko so posamezne enote zaradi nepoznavanja terena skušale obiti barikado in šla ob sami cesti, a so naletele na močvirnato območje. In tam obstale. Ponekod so vseeno obšle prve barikade, a naletele na naslednje, kjer niso mogle naprej. Spomnil se je tudi na primere, kjer pa so ljudje uničevali barikade. Pa tudi, da je Jugoslovanska ljudska armada izgubila značaj ljudske armade, ampak je postala agresorska armada.
V križišču je bilo “pol Mute in pol Vuzenice”
Na slovesnosti je bil tudi Marjan Kos, ki je bil pred 30 leti prisoten ob postavljanju barikad. Še vedno se spomni postavljanja barikad, kot da bi se zgodilo pred kratkim, je dejal in opisal, kako je bilo. Vedeli so, da se pripravlja nekaj hudega, in ko se je res zgodilo, ko so kolone armade šle na pot, so ljudje tudi samoiniciativno “stopili skupaj”. Dejal je, da je bilo v križišču “pol Mute in pol Vuzenice, res neka enotnost, povezanost, pripravljenost, da koloni preprečimo, da odide dalje.” Omenil je še, da je bilo veliko prerekanja, pogovarjanja z vojaki, ki “sploh niso vedeli, kaj delajo tu. Tudi nekaj Slovencev, ki smo jih hoteli pretihotapiti v gozd, ampak so rekli, a so rekli, da ni pametno, da bi skušali zbežati …” Zaključil je, da je vojaška kolona zelo dolgo obtičala v barikadi, kar pa je Dravograjčanom omogočilo, da so postavili zadnjo barikado.
Obvarovanje samostojne države
Župan Mute Mirko Vošner je poudaril, da so pred leti postavili v spomin na tiste izjemne dogodke obeležje, tetraeder, v spomin in opomin na 27. junij, ko so ljudje, člani teritorialne obrambe, policisti in tudi civilisti za več ur ustavili oboroženo kolono vojakov. Pomembno je bilo namreč, da kolona ne bi prišla – in tudi res ni – na mejni prehod Holmec. Izpostavil je, da se je takrat branila dva dni stara svobodna Slovenija in tudi odprtost Slovenije s prijateljsko državo Avstrijo.
Brez delitve na leve in desne, ampak za enotnost vseh
Opomnil je, da se zdaj ne bi smeli deliti na leve in na desne, morali bi spoštovati nekajstoletne želje naroda po samostojnosti države. In da bi morali biti zaradi podpore, ki smo jo Slovenci dobili pred 30 leti od drugih držav mnogo bolj hvaležni, čeprav smo v teh letih bili kdaj tudi v krizi. Ob tem pa še upa, da bomo kmalu spet enotni, tudi ker prihaja polletno predsedovanje Evropske unije.
Zelena japka je trgovina, kjer ponujajo skrbno izbrane izdelke, prijazne človeku in naravi. Ti so brez plastične embalaže, ekološki, prav tako pa niso testirani na živalih.
Preverili smo njihove police, kjer se nahaja pestra ponudba, vse od stročnic, žit, do detergentov, zobnih ščetk in ostalih kozmetičnih pripomočkov. Trenutno imajo 500 izdelkov in kar 80 procentov je slovenskih. Mnoge imajo za seboj globoko zgodbo.
Miselnost ljudi se je predvsem v zadnjem letu, ko smo bili več doma, precej spremenila. Zato mnogi spreminjajo svoje nakupovalne navade. Obisk trgovine je zagotovo izrednega pomena, saj stranke dajo stari embalaži ponovno možnost in hkrati ne ustvarijo nove.
Osrednja prireditev ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj, se je v Občini Duplek odvila danes ob 18. uri.
Danes so tako ob šesti uri v novi Športni dvorani imeli svečanost ob občinskem prazniku Občine Duplek. Na svečanosti so bila podeljena priznanja odličnjakom, najboljšim športnikom in najzaslužnejšim občanom. Prireditev pa je s svojim nastopom popestrila priznana slovenska glasbenica Eva Boto.
Nagrade in priznanja
Glonarjeva priznanja najboljšim učencem, ki so v šolskem letu 2020/2021 zaključili osnovnošolsko izobraževanje so prejeli UČENCI OŠ KORENA: ŠPELA ARNUŠ, TJAŠA KRAJNC, LIJA MUMLEK, GABRIEL ŠABEDER, KLEMEN SENEKOVIČ, NELI TURK in UČENCI OŠ DUPLEK: ALINA BARBARIČ, SOFIIA BARSUCHENKO, NIKO BREZNIK, PATRICIJA GOLE, MAŠA KAJBIČ, ZOJA KNUPLEŽ, JAN LUDVIK, KATJA PINTERIČ, SARA PODGORELEC, ZARA ŠAUPERL, JULIJA ZUPAN, ALINA BRATOVČAK, ANEJA ČEH, STOJAN ĐORĐEVIĆ, MANCA GJURA, TIM KOKOL, ZOJA MIHOLIČ, MATIJA POLNER, LANA REPIČ, TIA VOGLAR, ŽIGA ZEMLJIČ.
Priznanje za perspektivnega športnika za leto 2020 so prejeli Niko Grajfoner (judo), Jan Ludvik (karate) in Damjan Žinko (karate).
Priznanje za športne dosežke za leto 2020 so prejeli Žana Ivana Halužan Sagadin (odbojka), Karin Ludvik (karate), Sara Rojs (karate) in Jana Rojs (karate).
Priznanje za vrhunske športne dosežke za leto 2020 so prejeli Tilen Mulec (judo), Tajda Senekovič (Judo) in Staš Kokotovič (judo).
Priznanje za zasluge na področju športa so prejeli Robert Pintarič – KEGLJANJE, Dejvi Pavlin – NOGOMET in Matej Verbošt- KARATE.
Športnica leta občine Duplek za leto 2020 je postala Lija Mumlek – TENIS, športnik leta pa je postal Jurij Beber – ATLETIKA.
Priznanja civilne zaščite so prejeli Natalija Jakopec, Bojan Turčin, Darja Rojko, Mitja Horvat, Ekipa PP CZ Občine Duplek in Režijski obrat Občine Duplek.
Županova priznanja so prejeli Tanja Usar, Darja Rojko, Matjaž Velikonja in Jože Murko.
Glonarjeva plaketa je letos odšla v roke Andreje Zelenik, zlati grb pa je prejela Doc. dr. Breda Mulec.
Naziv častni občan Občine Duplek pa je prejel Ivan VODEB, župnik iz Župnije Svetega Martina pri Vurberku.
Različne prireditve in prizorišča
Dupleški teden 2021 je skupek prijetnih dni, ko zadiši po poletju, ko je čas, da se mnogokdo odpravi z družino in prijatelji v naravo, pod sončno nebo, v dvorano, na grad, kjer vsak najde nekaj zase v Občini Duplek. Letošnje dogajanje bo potekalo od 18. junija do 25. junija na različnih prizoriščih po občini Duplek. Številne prireditve, ki se bodo zvrstile, zaradi varovanja zdravja ljudi tudi letos še ne bodo v polnem obsegu, bo pa zagotovo veliko pozitivne energije.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je danes podelila Občini Muta listino Občina prijazna invalidom. Redko katera občina v Sloveniji je do zdaj pridobila to listino. A Muta si je to prislužila za storjenih veliko korakov v to smer, odkar so se na pobudo domačega društva invalidov leta 2019 prijavili, pred tem pa odpravili nekaj arhitekturnih ovir za gibalno ovirane, poskrbeli pa so tudi za druge skupine invalidov.
Prejem listine Občina prijazna invalidom na Muti. Janez Tratnik, Mirko Vošner, Drago Novak.
Predsednik Društva invalidov Muta je ob prejemu listine Občina prijazna invalidom dejal, da so zelo ponosni na to, a da je bilo pred tem treba še marsikaj postoriti, da so dobili to listino.
Leta 2019 so namreč prijavili na razpis Zveze delovnih invalidom Slovenije. Društvo pa je prepričalo lokalno skupnost, župana in občinski svet za prijavo. Še pred prijavo pa so se morali nato lotiti odprave raznih pomanjkljivosti. Takrat so ugotovili veliko, tudi to, da niso v redu spuščeni pločniki za gibalno ovirane pa tudi da bi v javnih ustanovah lahko bilo poskrbljeno za slabše slišeče.
Listina in skulptura, ki jo je županu Mute Mirku Vošnerju predal predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak, sta priznanje za načrtno delo na področju invalidskega varstva s poudarkom na udejanjanju pravic človeka in državljana. Ob tem pa je Muta 34 občina, ki je pridobila to listino za svoje dosežke, je poudaril Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Tudi župan Mirko Vošner se zaveda, da bo treba narediti še več naprej, predvsem da različna društva in organizacije sodelujejo in nadaljujejo ta projekt. Saj ne gre samo za odpravo arhitekturnih ovir, ampak da ljudi tudi ozaveščajo, motivirajo, invalide pa delovno usposabljajo in jih vključujejo v družbo.
In ne nazadnje prav z zavedanjem, da s tem, ko omogočijo invalidom bolj kakovostno življenje, naredijo s tem več tudi za celotno družbo.
Mariborsko sodišče je ustavilo postopek o prekršku tudi za zadnjo od treh dijakov, ki so bili vabljeni na sodišče zaradi sodelovanja na februarskem mirnem shodu za vrnitev v šolske klopi. “Sodišče je postopek o prekršku ustavilo iz razloga, ker dejanje ni prekršek,” je danes za STA povedala predsednica okrožnega sodišča Alenka Zadravec.
Februarski protesti dijakov
Omenjena dijakinja se je morala pred sodnikom za prekrške zglasiti 19. maja, ta pa ji je svojo odločitev sporočil ta teden v pisni obliki
Tako kot na predhodnih dveh narokih je zagovornik mladoletnih dijakov, obdolženih kršitve določil zakona o nalezljivih boleznih, Dino Bauk tudi v tem primeru predlagal ustavitev prekrškovnega postopka iz razloga smotrnosti, saj je po njegovih besedah v vseh treh primerih dejansko šlo za poskus sankcioniranja dijakov zaradi izražanja stališč in ne zbiranja. Ponovil je, da so policisti na shodu 9. februarja popisali samo tiste udeležence, ki so izražali svoja stališča.
V primeru njenih dveh sošolcev, ki sta zaradi domnevnega kršenja zakona o nalezljivih boleznih stopila pred sodnika za prekrške aprila, je sodišče ustavilo prekrškovni postopek, saj je ugotovilo, da sta mladoletnika na mirnem shodu in ob upoštevanju vseh varovalnih ukrepov zgolj opozarjala na nevzdržnost in nesorazmernost omejevanja pravice do izobraževanja.
Na mirnem shodu na mariborskem Trgu svobode 9. februarja, s katerim so dijaki zahtevali vrnitev v šolske klopi, so policisti zaradi domnevnega kršenja zakona o nalezljivih boleznih odredili šestim osebam globo v višini 400 evrov. Trije pa so zato, ker so bili mladoletni, prejeli pozive na zagovor pred sodnikom za prekrške. Vsi trije so dijaki II. gimnazije Maribor.
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so se odločili, da bodo tudi jutri organizirali dan odprtih vrat z namenom množičnega cepljenja proti COVID-19.
FOTO: Pixabay.com
Cepljene bo potekalo med 8. in 13. uro, do porabe zalog
Na voljo je cepivo Pfiser 1.000 odmerkov, Johnson&Johnson 400 odmerkov, nato AstraZeneca. Množično cepljenje bo potekalo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja Maribor, Koroška cesta 130, 2000 Maribor.
“Na cepljenje se ni potrebno predhodno naročiti. Občanke in občani, ki se želijo cepiti, morajo imeti s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument. Vsak posameznik bo, ob prihodu na mesto cepljenja, prejel list z zaporedno številko,” so sporočili iz zdravstvenega doma Maribor.
Epidemija še naprej upada in Slovenija bo po spremenjenih evropskih merilih v nedeljo prešla v zeleno fazo, ugotavljajo na IJS.
FOTO: Pixabay.com
Reprodukcijsko število je v zadnjem obdobju strmoglavljalo in trenutno znaša približno 0,53, predvidoma zaradi prehajanja v toplejši letni čas in počitniško obdobje, uvajanja aktivnega sledenja stikov ter cepljenja.
Da bi preprečili možnost naraščanja bolj kužnih različic virusa, kot je različica delta, mora reprodukcijsko število ostati pod 0,6, na Institutu Jožef Štefan opozarjajo v danes objavljeni projekciji širjenja covida-19 v Sloveniji. Kot so zapisali, to svojo oceno temeljijo na predpostavki, da je delta različica 64 odstotkov bolj kužna od dominantne alfa. “To bo Sloveniji z dovolj hitrim cepljenjem predvidoma uspevalo, upajmo da tudi jeseni in pozimi,” so zapisali.
Tedensko povprečje znaša 92
Izpostavili so še, da glede na tedensko povprečje dnevno potrjenih okužb, ki znaša 92, lahko epidemiologi učinkovito spremljajo stike in tako pomagajo še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji.
Od postavitve prve hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave naprej se v Dravskih elektrarnah Maribor zavedajo, da so na reki gost, ki koristi njeno vodnatost za proizvodnjo električne energije, in da je njihova dolžnost ter zaveza prihodnjim generacijam, da tako reko, kot obrečna področja ohranjajo v najprimernejši različici za sobivanje okolja, ljudi in proizvodnih objektov.
Prav pri slednjem so se srečale poti Dravskih elektrarn Maribor in Mestne občine Maribor in rezultirale v projektih sonaravne večnamenske ureditve brežin reke Drave.
Smeli in celovito zastavljeni načrti Mestne občine Maribor glede ureditve obrečnih površin so jih povezali pri naslednjih dve projektih:
– Sonaravna večnamenska ureditev brežin na levem bregu bazena hidroelektrarne Mariborski otok, ki je izhajala iz ciljev trajnostnega razvoja območja Brestrniškega jezera. Dravskim elektrarnam Maribor, kot izvajalcu del, je bilo naročeno, da naj ureditev vključuje ekološke funkcije jezera, krajnski in funkcionalni vidik ter poleg energetske rabe ter varstva narave upošteva tudi možnost izboljšanja turistične in športno-rekreativne rabe jezera. Tako je na območju levega brega reke Drave, jugozahodno od nekdanjega motela Jezero v Brestrnici nastal »naravni amfiteater«, ki ga sestavlja devet osemnajstmetrskih klopi, namenjenih postankom kolesarjev oziroma umirjenemu ogledu reke Drave in dogajanjem na njej (pri čemer velja še posebej izpostaviti aktivnosti Veslaškega kluba – katerega klubski prostori so v neposredni bližini – člani pa dosegajo vrhunske rezultate tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih.
– Ureditev servisne poti med Meljem in Metavo. S ciljem sledenja razvoju novih dejavnosti, ne da bi bila okrnjena osnovna vodnogospodarska in energetska dejavnost, je družba Dravske elektrarne Maribor v letošnjem letu pristopila k izvedbi omenjene servisne poti, ki pa bo, z nadgradnjo in dodatno ureditvijo in označitvijo s strani Mestne občine Maribor, omogočala varno pot za kolesarje – kot del Dravske kolesarske poti – in pešce.
Ob tem je potrebno poudariti, da so brežine reke Drave skozi Maribor umetne tvorbe (zgrajene za potrebe delovanja hidroelektrarne Zlatoličje leta 1968) in je zaradi pritiska vode vedno prisotna možnost porušitve in s tem poplavna ogroženost okolice. Ravno zaradi zagotavljanja varnosti je potreben stalni nadzor nad stanjem brežin hidroenergetskega bazena, ki ga neprestano izvajajo strokovne službe Dravskih elektrarn Maribor.
Z izvedeno omenjeno servisno potjo je nadgrajena varnost brežine, ki bo hkrati občanom in turistom omogočala uporabo poti za rekreacijo ali sproščen sprehod. Omenjena izvedena projekta pa nista edina, pri katerih sodelujemo. Še v letošnjem letu bodo Dravske elektrarne Maribor nadaljevale z utrjevanjem in zaščito brežine na odseku Melje – Metava in na levem bregu Drave na lokaciji Lenta – od Studenške brvi do starega mostu, s čimer se bo omogočil začetek izvedbe del za projekt Dravska promenada. Prav tako se nadaljuje z urejanjem servisne poti na desnem bregu reke Drave (skozi Maribor), ki je z nekaj dodatnega vložka – vsaj za sedaj, pred začetkom del celovite prenove s strani občine – primernejši za pešce in kolesarje in lepši na pogled.
“Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije”
Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor je ob tem povedal: “Osnovna dejavnost družbe Dravske elektrarne Maribor je varna in zanesljiva proizvodnja električne energije. V skladu s koncesijsko pogodbo za energetsko rabo reke Drave smo dolžni vzdrževati brežine reke, v kolikor pa jih lahko ob tem nadgradimo na način, da so lepše in koristnejše za občane in turiste, bomo to vedno, v kolikor bo le v naši moči, tudi storili. Zato izkoriščam priložnost in prosim uporabnike omenjenih površin, da jih ne uničujejo temveč le uporabljajo in na ta način vzdržujejo v dobro vseh.”
“Projekt sonaravnega amfiteatra ob Dravi, ki tvori preplet športno-rekreativnega in nenazadnje kulturi namenjenega prostora”
Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, je ob tem dejal: “Vesel sem izjemno dobrega sodelovanja med Dravskimi elektrarnami Maribor in Mestno občino Maribor. Za prizadevanja ureditve naše skupne okolice se zahvaljujem direktorju DEM in ekipama sodelavcev, ki so izvedli projekt sonaravnega amfiteatra ob Dravi, ki tvori preplet športno-rekreativnega in nenazadnje kulturi namenjenega prostora.”
Dodal je, da z Dravskimi elektrarnami dobro sodelujejo tudi na področju med Meljem in Metavo, kjer bo degradirano območje kmalu postalo prijetno za sprehajalce in kolesarje: “ne smem pa pozabiti tudi na sodelovanje pri projektu ureditve nabrežja reke Drave med Sodnim in Vodnim stolpom na Lentu. Vse našteto je dober pokazatelj sodelovanja med gospodarstvom in lokalno skupnostjo.”
Glavna avtobusna postaja v Mariboru je od danes bogatejša za manjši, a pomemben aparat: v objektu je na pokritem hodniku na javno dostopnem mestu pritrjen nov avtomatski defibrilator.
Elektronsko napravo, ki lahko rešuje življenja ob nenadnem srčnem zastoju, so podjetju Marprom kot upravljavcu avtobusne postaje podarile Lekarne Maribor. Na območju glavne avtobusne postaje v Mlinski ulici se vsakodnevno nahaja veliko število potnikov in drugih obiskovalcev, zato je defibrilator, ki je bil nameščen v dogovoru z Mestno občino Maribor in Lekarnami Maribor, toliko pomembnejša pridobitev.
Sodoben aparat
Gre za sodoben aparat HeartSine samaritan PAD 500P, ki ob reševanju ne zagotovi samo elektrošoka, temveč tudi vizualne in govorne povratne informacije za reševalca glede sile in hitrosti pritiskov med oživljanjem. Nahaja se v posebni omarici v bližini perona 10, kjer je dostopen 24 ur/dan, seveda pa si vsi želimo, da bi bil v praksi uporabljen čim redkeje.
V Marpromu s to novostjo dokazujejo, da sta varnost potnikov in družbena odgovornost pomembni vrednoti v podjetju: “Lekarne Maribor pa z nabavo in donacijo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, za kar se iskreno zahvaljujemo, sledijo svojemu temeljnemu poslanstvu – skrbi za zdravje ljudi. Ta med drugim vključuje prizadevanja za širitev mreže defibrilatorjev na javnih in lahko dostopnih površinah v Mariboru.”
Eko patrulja: Društvo IndiJanez z zeleno iniciativo tudi letos v mariborskih parkih.
Z ekološko usmerjeno akcijo želijo uporabnike priljubljenih zelenih površin opozarjati na primerno ravnanje z odpadki in druge okoljske probleme.
Ob nastopu poletja in vse večjem sproščanju epidemioloških ukrepov se najbolj obiskana mariborska zbirališča spet hitro polnijo. Prijazno vreme in želja po druženju mnoge prebivalce mesta vodita v njegove številne parke in zelene površine, pred prihajajočimi poletnimi počitnicami pa velik delež predstavljajo mladi, ki se na travi in pod drevesi družijo po pouku in med odmori. Takšno druženje je nepogrešljivi del javnega življenja in v društvu ga brez zadržkov pozdravljajo in spodbujajo, saj gre za bogatenje mestne kulture.
Manjše in večje skupine obiskovalcev mestnih zelenic pa lahko za seboj prinesejo tudi odpadke, ki nemalokrat obležijo kar ob klopeh, pod drevesi in na sprehajalnih poteh.
Okoljevarstvena akcijo – Eko patrulja
V teh prvih poletnih tednih bo Društvo IndiJanez zato ponovno zagnalo svojo okoljevarstveno akcijo z imenom Eko patrulja, ki so jo izvajali že v preteklih letih. Z njo želijo dvigniti raven ozaveščanja o primernem ravnanju z odpadki in skrbi za čisto okolje. V društvu so sestavili posebno ulično ekipo, ki se bo ob določenih terminih podala v nekatere izmed najbolj obiskanih parkov v Mariboru: Magdalenski park, park na Trgu generala Maistra in seveda Mestni park. Tam bodo v času popoldanskih zbiranj z direktnim, a “diplomatskim” pristopom po nekaj ur pazili na smetenje, obiskovalcem pa bodo za čim lažje odlaganje odpadkov delili tudi biološke vreče za smeti in jih s tem spodbujali k aktivni skrbi za okolje.
Želijo opozoriti na primerno ravnanje z odpadki
“Namen akcije ni, da nekoga okregamo ali osramotimo. Zakaj opozarjamo na primerno ravnanje z odpadki? Ker gre za javni prostor, ki ga želimo vsi uporabljati v najboljšem stanju, za kar ga je potrebno takšnega tudi pustiti,” pravi Ines Terbovšek, ena od izvajalk akcije. Druga izvajalka, Katja Zgoznik, dodaja: “Med ljudi želimo vnesti dialog in zavest o skrbi za okolje. Z metanjem smeti v za to namenjen koš ne bomo rešili vseh globalnih okoljskih problemov, lahko pa ohranjamo čistočo v domači skupnosti in to je pomemben začetek.”
Ekipa se bo poleg tako imenovanih mehkih intervencij z obiskovalci tudi pogovarjala o pomenu odgovornega ravnanja z odpadki in temu, kaj varovanje okolja sploh pomeni. Njihovo “patruljiranje” in deljenje vreč za odpadke bodo tako dopolnjevale kratke in vljudne interakcije z mladimi in drugimi uporabniki zelenih površin z okoljevarstveno noto.
Akcija Eko patrulja se prične v petek, 18. junija 2021 ob 13.00, na vhodu v mestni park na Tyrševi ulici v Mariboru. Predvidoma bo potekala v več terminih med 18. in 24. junijem.
Zaradi izvedbe 42. kolesarski maraton Okoli Pohorja bo jutri, v soboto, med 8. in 15. uro popolna “mobilna” zapora na različnih relacijah.
Slika je simbolična
In sicer na relaciji na proga 1: Trg svobode (start)-Partizanska–Titova–Tržaška (do odcepa za Betnavo)-Streliška do Razvanjske-Razvanjska-Papeževa (do traktorske poti)-traktorska pot proti Hočam do državne ceste in nato pri povratku: Mariborska in Celovška cesta-Kobanska-Vrbanska-Mladinska-Strossmayerjeva-Gregorčičeva-Trg generala Maistra-Trg svobode (cilj).
Druga relacija pa velja za progi 2 in 3: Trg svobode (start)-Partizanska–Titova-Tržaška do odcepa za Betnavo-Streliška-Lackova-rondo Limbuš in nato pri povratku: Mariborska-Celovška-Kobanska-Vrbanska-Mladinska-Strossmayerjeva-Gregorčičeva-Trg generala Maistra-Trg svobode.
Trase in zapore so razvidne tudi na posnetkih, ki jih lahko vidite spodaj.
Na slavnostni seji občine Muta ob 27. občinskem prazniku so podelili naziv častnega občana ter pisna priznanja župana in pisna priznanja občine. Častni občan je postal nekdanji župan te občine Boris Kralj, bronasti grb pa je dobila Berta Proje.
Dobitniki priznanj občine Muta in župana 2021 skupaj z županom Mirkom Vošnerjem
Pred slavnostno sejo je ob prihodih vabljenih vseh dobitnikov priznanj in nazivov, občinskih svetnikov, občinske uprave in župana pred občinsko zgradbo Kienhofen zaigrala Kmečka godba Pernice in tako naznanila uvod v občinski praznik Mute.
Na sami slovesnosti pa so najvišji naziv častnega občana podelili nekdanjemu županu Borisu Kralju. Dejal nam je, da je presenečen za naziv častnega občana, a hkrati, še ves čas spremlja dogajanje na Muti, tudi po tistem, ko je bil kar tri mandate sam župan. Se je pa pred kratkim ponudil za prostovoljnega šoferja v projektu Prostofer.
Bronasti grb pa je dobila Berta Proje, na pobudo lokalne karitas. Projetova je bila sicer zelo presenečena, dejala je, da si zagotovo priznanje zasluži kdo drug, pa vendar si zasluži priznanje, saj dolga leta deluje dobrodelno. Povedala nam je, kaj pravzaprav dela skupaj z drugimi sodelavkami, prostovoljkami v lokalni karitas.
Župan Občine Muta Mirko Vošner je vsem dobitnikom čestital in se jim tudi zahvalil za njihovo delo, ob tem pa dejal, da je hvaležen in vesel, da deluje prav na Muti.
Poleg naziva častni občan in bronastega grba pa so na slovesnosti podelili še pisna priznanja občine in pisna priznanja župana. Priznanja občine so dobili Kmetija Pihler, Marko Forneci, CUDV Črna na Koroškem – VDC Muta, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Območna enota Maribor. Pisno priznanje župana pa Verma, Vojko Verdinek; Ansambel diaton Muta-Vuzenica in Društvo upokojencev Muta.
Policisti Postaje prometne policije Maribor obravnavajo prometno nesrečo I. kategorije, v cilju razjasnitve okoliščin prosijo za pomoč.
V četrtek dne 17. 6. 2021 ob 10.50 uri se je v semaforiziranem križišču Titove ceste ter Ulice Pariške Komune pri Telekomu pripetila prometna nesreča med osebnim avtomobilom znamke Škoda, tip Rapid, modre barve ter osebnim avtomobilom znamke BMW, 316, črne barve, karavan izvedbe.
“Vse morebitne očividce prometne nesreče naprošamo, da se zglasijo na PPP Maribor, Ptujska cesta št. 117, Maribor, ali pokličejo na telefonsko številko 02 450 20 30 oziroma interventno številko 113,” prosijo na PU Maribor.
V sredo, 16. junija 2021, je potekala konstitutivna seja novega Sveta zavoda RRA Podravje – Maribor. Svet zavoda, ki ga sestavlja 6 članov, je bil imenovan v skladu z novim Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, ki je pričel veljati 15. decembra 2020.
Uroš Rozman in Marko Soršak na ustanovni seji Razvojnega sveta regije Podravje
Z novim Odlokom se je spremenila sestava Sveta zavoda. Svet zavoda RRA Podravje – Maribor, ki je bil imenovan za obdobje štirih let, sedaj sestavlja 6 članov, in sicer: 3 predstavniki Mestne občine Maribor kot večinske ustanoviteljice, 1 predstavnik ostalih petih občin ustanoviteljic, 1 predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti ter 1 predstavnik delavcev zavoda.
Novoustanovljeni Sveta zavoda RRA Podravje – Maribor se je seznanil z organiziranostjo, delovanjem in aktivnostmi agencije.
Agencija, ki deluje v okviru štirih sektorjev izvaja številne regijske projekte. Med pomembnejšimi so: Partnerstvo za Pohorje, Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, PONI Podravje, Drava Natura 2000, Naša Drava, Regionalno skrbništvo SPIRIT ter Privabljanje investitorjev. Agencija prioritetno pripravlja Regionalni razvojni program za obdobje 2021–2027, prav tako pa izvaja 6 projektov, vezanih na reko Dravo.
Pomemben člen podpore podjetništvu
Ena izmed pomembnejših prioritet RRA Podravje – Maribor na področju podjetništva v letu 2021 je vzpostavitev t. i. Mrežnega podjetniškega inkubatorja Podravje kot pomembnega člena podpore podjetništvu v občinah in predstavlja nadgradnjo podpornega okolja za podjetništvo na regionalni ravni, ob tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, pospešuje ustanavljanje novih podjetij in nudi konkretno pomoč pri delovanju, rasti ter razvoju ustanovljenih podjetij.
V okviru Sektorja za raziskave, razvoj in inovacije bo agencija sledila prizadevanjem za vzpostavitev raziskovalne skupine in poglobljeno sodelovanje z gospodarstvom, Javim holdingom Maribor, Univerzo v Mariboru ter ostalimi regijskimi institucijami na področju krožnega gospodarstva, pametnih mest in industrije 4.0.
Povezati turizem in turistične produkte
S sektorjem za turizem pa želi RRA Podravje – Maribor povezati turizem in turistične produkte na območju reke Drave (Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot), Pohorja (Partnerstvo za Pohorje) in Podravja.
RRA Podravje – Maribor pospešeno nadaljuje tudi z aktivnostmi za priključitev Štajerskega tehnološkega parka. Sveta zavoda pa je na včerajšnji seji podal tudi soglasje za nakup in pripojitev Inštituta Wcycle.
Neva Pipan, predsednica Sveta zavoda, je povedala: “RRA Podravje – Maribor uspešno sledi zastavljenim ciljem, dosega izjemne rezultate in izvaja številne uspešne projekte. Spodbuja sodelovanje in povezovanje občin in drugih deležnikov v regiji, prav tako pa uspešno izvaja aktivnosti povezovanja na področju gospodarstva in razvoja turizma v regiji.”
Na današnji novinarski konferenci Vlade vezano na covid-19, je minister za zdravje podal tudi informacijo o tem da bodo določeni sektorji oz. delovna mesta, po novem deležna dodatkov za delu v času epidemije.
Kot je povedal Janez Poklukar, minister za zdravje bodo dodatek dobili tudi tisti na vodstvenih položajih: “Naslednji ukrep je dodatek za delo v rizičnih razmerah za direktorje v dejavnostih vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva in v raziskovalni dejavnosti za obdobje od 19. oktobra 2020 pa do 15. junija letos.”
Nagrajevanje lokalnih odločevalcev
“Podobno smo dodali tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za župane, podžupane in direktorje občinskih uprav. Zadnja dva ukrepa sta namenja temu, da se tudi te odgovorne odločevalce na lokalnem in drugih nivojih lahko ustrezno nagradi,” še o tako imenovani nagradi pojasni Poklukar.
Vse predlagane rešitve prinašajo hitre in preproste ukrepe s ciljem večje učinkovitosti ter odpravljanja posledic epidemije. “Ukrepi bodo olajšali vsakdan,” še doda minister.
Mestna občina Maribor je pridobila pravnomočno dovoljenje za gradnjo Centra Rotovž – inovativnega centra, usmerjenega k promociji knjige, izobraževanja, kulture in digitalizacije.
Projekt v 50 % financiran s strani proračuna Ministrstva za kulturo
Prav tako je Vlada Republike Slovenije na današnji seji uvrstila gradnjo centra v veljavni Načrt razvojnih programov 2021–2024 in tako zagotovila delno sofinanciranje projekta. Projekt Center Rotovž v vrednosti 25 milijonov evrov bo v 50 % financiran s strani proračuna Ministrstva za kulturo. MO Maribor pa je v proračunih 2021 in 2022 (kasneje tudi 2023) rezervirala sorazmerni delež sofinanciranja glede na zastavljeno časovnico gradnje.
Pričetek del že letos ali v pričetku prihodnjega leta
Gradbena dela se bodo pričela konec letošnjega oz. v začetku prihodnjega leta, in sicer z rušenjem trenutnega objekta. Gradnja novega objekta bo sledila takoj za tem. MO Maribor bo tako za rušitev kot gradnjo pripravila skupno javno naročilo predvidoma še ta mesec.
Z nastopom nove mestne uprave leta 2018 se je obudila in nadgradila ideja o razširitvi mestne knjižnice v centru mesta ter zasnovi skupnega prostora, kjer bi se prepletale različne kulturne vsebine. Tik pred izvedbo je oživitev Rotovškega trga preko povezujočih se vsebin in programov Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Artkina, ki bo tvoril skupni kreativni, kulturni izobraževalni medgeneracijski prostor.
Namesto nekdanje restavracije Rotovž planiran Art kafe
Na območju nekdanje restavracije Rotovž je planiran Art kafe, ki bo ponujal oddih in okrepitev za vse obiskovalce in mimoidoče. Nov objekt je podjetje Medprostor – Arhitekturni atelje projektiralo tako, da je njegova univerzalna raba maksimalno omogočena. Osrednji družabni prostori predstavljajo stične točke vseh programov. Največji del objekta, namenjen povezovanju vseh programov, je multimedijski prostor, ki se lahko preuredi v prireditveni prostor za večje število obiskovalcev. Ta se nahaja v kleti objekta in je oblikovan kot 2 amfiteater.
Druga skupna točka so manjše učilnice oziroma ustvarjalnice, ki se bodo formirale v
zahodnem traktu Rotovža. Na tem mestu se bodo izvajali različni izobraževalni programi s poudarkom na izobraževanju uporabnikov tretjega življenjskega obdobja. Ostali študijski programi so smiselno razporejeni po objektu, tako da se med seboj ne motijo.
Novost noveliranega projekta je ukinitev uporabe obstoječega objekta Pionirske knjižnice s premestitvijo le-te v sam sklop novega objekta in ukinitev tehnične kleti, ki se nadomešča v najvišjih etažah obeh novih objektov. MO Maribor s projektom novega kulturnega centra stremi k ohranjanju kulturne dediščine in ustrezni umestitvi novih delov objekta v staro mestno jedro, zato je že pri samem projektiranju tesno sodelovala z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Rotovški trg bo posodobljen tako, da bo ponovno povrnjen v stanje pred zadnjo prenovo
Projekt bo povezal mesto v dveh smereh: Glavni trg s Slomškovim trgom in Gosposko ulico z Lekarniško. Na nivoju trga je v skladu z natečajnim projektom predvidena rekonstrukcija arhitekturne zasnove Rotovškega trga iz leta 1960, s prepoznavno geometrijo, ki je delo arhitekta Branka Kocmuta.
Kvalitetna tlorisna geometrija zasnove smiselno povezuje heterogeno okoliško gradnjo, odstopanja pa se pojavljajo v sami materialnosti. Ta bo bolje odgovarjala novi kletni etaži in novemu programu trga, ko bo Center Rotovž zaživel, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Na sojenju Igorju Šalamunu in Borisu Špesu, obtoženima omogočanja dopinga v atletiki, Večer poroča, da sta pričala rekreativni tekač iz Pomurja in mati rekreativnega metalca kladiva, ki je dobil zdravilo na črno.
FOTO: Pixabay.com
Trener atletike Igor Šalamun in rekreativni tekač Boris Špes, ki jima v Mariboru sodijo zaradi omogočanja dopinga v atletiki, na zatožni klopi še vedno molčita zapišejo pri časniku ter dodajo, da se po njihovih informacijah nameravata zagovarjati šele, ko bo pred sodnico stopila ključna priča, hrvaška atletinja Danijela Kuna, zaradi katere sta pristala v kazenskem postopku. Potem ko je Kuna aprila 2017 zmagala na maratonu v avstrijskem Linzu, a bila diskvalificirana, ker je zaradi prepovedane substance darbepoetin padla na dopinškem testu, je namreč izdala, da sta jo s sporno snovjo oskrbovala Šalamun in Špes.
Ženska pripeljala k Špesu 15-letnega sina
Kot še zapišejo so ju policisti aretirali 3. aprila 2018. Dan kasneje pa so odšli tudi k ženski iz Velenja, ki je jeseni 2017 k Špesu pripeljala svojega, takrat le 15-letnega sina, da mu je vbrizgal snov za dvig železa v krvi. Velenjčanka naj bi bila prepričana, da je Špes zdravnik, ko pa je od policistov izvedela, da ni tako, je proti Špesu podala ustno kazensko ovadbo.
Sojenje se nadaljuje julija
V sodni dvorani pa je ženska pojasnila, da je sina, nekoč rekreativnega atleta, k osumljenemu, pripeljala zaradi slabokrvnosti. Še pred tem je najstnika peljala k zdravniku. Ugotovilo se je, da ima prenizko vrednost železa v krvnem serumu, a mu zdravnik ni predpisal nobenih zdravil, pač pa je priporočil le nakup vitaminov. Ker so se težave pri sinu stopnjevale, je na koncu končala pri Špesu. Verjela je podatku, da je zdravnik, in tako svojega sina dvakrat odpeljala k njemu. Petnajstletniku je Špes injiciral iropren in za dva obiska računal 70 evrov. Velenjčanka se je prejšnji teden na sodišču spominjala, da je imel sin po prvi dozi rahlo vrtoglavico, po drugi pa ni tožil o nobenih težavah, še zapišejo pri Večeru. Sojenje se sicer nadaljuje 9. julija.
Pred osrednjo turistično sezono, ko se prometna varnost običajno poslabša, in ob današnji krvodajalski akciji, so policisti PU Maribor, UKC Maribor in Rdeči Križ Slovenije (OZ Maribor) prometne udeležence pozvali k varni vožnji.
FOTO in VIDEO: PU Maribor
Včeraj so se tudi mariborski policisti pridružili poostrenim aktivnostim v evropsko usklajenem nadzoru, katerega namen je zmanjšanje deleža povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi.
130 mariborskih policistov vsakoletno daruje kri
Zaposleni na PU Maribor se dvakrat letno udeležijo organizirane krvodajalske akcije, ki jih že približno tri desetletja pripravljamo skupaj z RK Slovenija (OZ Maribor). Približno 130 zaposlenih tako vsako leto izkaže svojo solidarnost, nekateri pa se krvodajalskih akcij udeležujejo individualno.
A tudi tisti, ki niso krvodajalci, lahko s svojim vedenjem pripomorejo k temu, da kri ostane tistim, ki jo nujno potrebujejo za svoje zdravljenje – in sicer z odgovornim vedenjem v prometu, s strpno in varno vožnjo, s katero obvarujemo sebe, svoje najbližje in vse udeležence v prometu, je danes izpostavil Boštjan Koletnik s Policijske uprave Maribor.
“Se spomniš slike, ki si jo videl na prometni nesreči, ko je človek izgubil življenje, ali ljubljene osebe”
“Kot policisti se srečujem vsak dan s prometnimi nesrečami, včasih tudi s hujšimi, katere človeku pustijo pečat. Mogoče se tega niti ne zavedaš, ampak ostane v tebi, kot neka asociacija. V določenem trenutku vidiš kakšen preblisk, se spomniš slike, ki si jo videl na prometni nesreči, ko je človek izgubil življenje, ali ljubljene osebe,” je opisal policist PPP Maribor Andrej Nemeš.
Med poletno turistično sezono je na cestah veliko voznikov, gneča povzroča nejevoljo, svoje naredi še vročina … Vse to vpliva na slabšo prometno varnost, zato policisti med poletjem, pripravljamo ukrepe, s katerimi želimo zagotoviti varnost cestnega prometa. V ta namen tudi mariborski policisti od včeraj izvajamo poostrene aktivnosti nad psihofizičnim stanjem voznikov v okviru evropsko usklajenega nadzora, ki bo potekal vse do 22. junija.
Med poletnimi meseci se pričakujejo nižje zaloge krvi
“V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, zato so številne krvodajalske akcije več kot potrebne. V nesrečah s hujšimi poškodbami ponesrečenci potrebujejo tudi do 30 enot krvi (15 litrov), za kar je potrebnih kar od 20 do 30 krvodajalcev,” je med drugim povedala Tatjana Žižek iz Rdečega križa Slovenije (OZ Maribor). Med poletnimi meseci se pričakujejo nižje zaloge krvi, zato je pomembno, da se odzovemo na krvodajalske akcije, je dodala Bojana Živković, dr. med (CTM UKC Maribor).
Danes, 17. 6. 2021, in jutri, 18. 6. 2021, lahko zaradi povezovanja krmilnih naprav s semaforsko centralo v Center za avtomatsko vodenje prometa MO Maribor pride do kratkotrajnih motenj delovanja semaforiziranih križišč.
V soboto, 19. 6. 2021, in nedeljo, 20. 6. 2021, se bo izvajalo povezovanje celotnih koordiniranih potez semaforiziranih križišč. “Ker bo v tem času motena koordinacija med semaforiziranimi križišči, bo čez ves dan občasno prihajalo do kratkotrajnih izpadov t. i. zelenega vala. Danes in jutri lahko pride do motenj v semaforskem sistemu po 18. uri, v soboto in nedeljo pa ves dan,” so sporočili iz mariborske občine.
Udeležence v prometu prosijo za strpnost, previdnost in razumevanje!
Mariborski vodovod bo izvajal preventivno dezinfekcijo pitne vode na celotnem območju Mestne občine Maribor, Občine Ruše ter Občine Selnica ob Dravi.
FOTO: Pixabay.com
Do konca meseca preventivna dezinfekcija pitne vode
Uporabnike pitne vode na območju Mestne občine Maribor in drugih občin, ki jih s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod d.d. obveščajo, da se bo od srede 16.6.2021 do predvidoma srede 30.6.2021, izvajala preventivna dezinfekcija pitne vode na celotnem območju Mestne občine Maribor, Občine Ruše ter Občine Selnica ob Dravi, v delu, kjer se ta običajno ne izvaja.
Namen preventivne dezinfekcije, ki jo izvaja Mariborski vodovod do dvakrat letno je preprečiti razvoj mikroorganizmov v vodovodnem sistemu, ki bi lahko eventualno poslabšali kakovost pitne vode. Izbran čas preventivne dezinfekcije sovpada s pričakovanimi vremenskimi razmerami in preprečitvijo razvoja mikroorganizmov v vodovodnem omrežju in pri uporabnikih.
“Ukrep je začasen in ne vpliva na kakovost pitne vode! Voda bo tudi v času izvajanja preventivne dezinfekcije zdravstveno ustrezna, primerna za pitje, pripravo hrane in osebno higieno,” so še zapisali na Mariborskem vodovodu.
