Kot smo že poročali je jasno, da bodo Občine solastnice morale prodati Farmadent in lastništvo zakonsko urediti najkasneje do 27. januarja prihodnje leto, a se nekateri župani tega očitno ne zavedajo. Brezbrižnost ali prelaganje odgovornosti na druge, jih lahko konkretno “udari po žepu”.
FOTO: Galerija keramike
Prvi pogoj za pričetek prodaje Farmadenta je, da se mora s prodajo strinjati večinski lastnik (Mestna občina Maribor) in najmanj eden od manjšinskih lastnikov – to pomeni ena od okoliških občin, ki so solastnice. Župan MO Maribor ali župan katerekoli od drugih občin pa tega ne more storiti sam, ampak morajo mestni ali občinski svetniki teh občin pred takšno odločitvijo sprejeti ustrezni sklep.
FOTO: farmadent.si
Župani in uradniki so zmedeni
Vsem županom občin solastnic Fadramenta smo poslali isto vprašanje: Kdaj in kako nameravate sprožiti postopke za prodajo podjetja Farmadent? Njihovi odgovori so zelo različni, primerjava vseh pa je pokazala, da je prvemu pogoju za pričetek prodaje že zadoščeno. Nujnosti prodaje se namreč zavedajo večinski lastniki ter Občina Hoče-Slivnica. Na MO Maribor so odgovorili: “Postopke želimo sprožiti v najkrajšem možnem času, ker nam zakon nalaga prodajni postopek zaključiti do konca leta 2017.” Tudi Marko Soršak, župan Občine Hoče-Slivnica meni, da je treba “čimprej začeti s postopki prodaje.” Podobno Mitja Horvat, župan Občine Duplek, pravi, da bodo morali časovnico in način prodaje “uskladiti z vodstvom podjetja in vsemi lastniki. Zagotovo bo to tematika na prvem skupnem sestanku.”
Na drugi strani pa se nujnosti prodaje nekateri očitno ne zavedajo. Zvonko Fištravec, direktor občinske uprave na Občini Miklavž na Dravskem polju je zapisal, da Občina “nima namena sprožiti postopka za prodajo družbe Farmadent d.o.o.“. Zorica Zajc Kvas, direktorica občinske uprave na Občini Rače-Fram je zapisala, da “konkretnih odgovorov na zastavljena vprašanja ne moremo podati, saj odločitev lastnikov še ni sprejeta“. Da so sami solastniki očitno ni merodajno. Morda še najbolj brezbrižen pa je bil odgovor Bojana Kirbiša, župana Občine Starše: “Zaradi nedoročene zakonske podlage, se bomo o postopkih za prodajo in prodaji odločali, ko bo za to čas.” Po doslej znanih podatkih, je ta čas že nastopil.
FOTO: farmadent.si
“Ignorantia iuris nocet” – Nepoznavanje prava škoduje
Že iz zgodb pri prodaji Marifarma je jasno, da postopki, iskanje kupcev, pogajanja in urejanje celotne dokumentacije terjajo več mesecev, zato nas je zanimalo kakšne bi bile morebitne sankcije, če občinam solastnicam v zakonsko določenem roku ne bi uspelo prodati njihovega premoženja. Na Ministrstvu za zdravje so bili jasni, da se po 27.1.2018 “z globo v primeru nespoštovanja omejitve iz 26. člena kaznuje za prekršek pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe.” To pomeni, da bi župani občin solastnic v takem primeru morali plačali med 3.000 in 10.000 evrov kazni, občine pa od 5.000 do 100.000 evrov. “V primeru nespoštovanja določil zakona, se kazen lahko izreče večkrat“, še dodajajo na Ministrstvu. V kolikor bi se kazen (hipotetično) izrekala vsak dan kršitve, bi višina globe za župane lahko v mesecu dni dosegla najmanj 90.000 evrov oz. največ 300.000 evrov. Maksimalna kazen za občine pa kar vrtoglavih 3 milijone evrov.
