Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026.
The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026.
The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6.
The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.
Prostori nekdanje kinodvorane Udarnik v središču Maribora prehajajo v last arhitekta Matjaža Durjave, ki je bil najugodnejši ponudnik na javnem razpisu Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU). V dvorani načrtuje trajno postavitev razstave slikarskih del Jožeta Ciuhe, s katerim je sorodstveno povezan.
“Trudimo se, da bi njegova bogata trenutno uskladiščena slikarska zapuščina dobila primeren okvir, Maribor pa prepoznaven kulturni prostor,” je v izjavi za medije pojasnil Durjava. Ob tem je poudaril, da nepremičninski posel še ni zaključen, zato je o podrobnostih prezgodaj govoriti.
“Glede na zapuščeno in zanemarjeno stanje objekta smo si naložili kar veliko breme, zato se zavedamo, da je pred nami dolga pot,” je dodal.
Po poročanju časnika Večer je arhitekt Matjaž Durjava leta 1996 sodeloval pri zadnji obnovi kina Udarnik.
Omenjeni prostori so že več let prazni. Leta 2010 jih je na lastno pest obnovila ekipa Zavoda Udarnik in jih po več letih propadanja ponovno napolnila s kinematografskim programom in drugimi dogodki, a se ji načrti finančno niso izšli.
Zadnji najemnik prostorov je bilo Društvo za spoznavanje alternativne kulture, ki je najemno pogodbo z DSU prekinilo leta 2019, piše Večer.
Odkar kino Udarnik ne deluje, je Maribor brez mestnega kina. Občina je lani storila korak naprej in nabavila digitalni projektor, ki je zdaj nameščen v Lutkovnem gledališču Maribor. Prvič ga bodo uporabili za Letni kino Minoriti, ki se začne ta konec tedna.
Mesto za filmske programe se napoveduje v delu načrtovanega Centra Rotovž, ki so ga začeli graditi letos.
Vir: STA
Program Art kampa nadaljujemo z butičnimi vikend programi Poletnega Art kampa. Med 9. julijem in 4. septembrom 2022, ob sobotah in nedeljah med 9. in 20. uro, vabijo vse družine k pravljično lepemu paviljonu v Mestnem parku Maribor.
“Na Odru Triglav gostimo glasbene zasedbe, predstave za otroke, pravljice in plesne delavnice. V sodelovanju z Zavodom MARS Maribor pripravljamo posamične sklope delavnic, usmerjene v rabo naravnih materialov ter reciklažne delavnice, s katerimi izpostavljamo pomen ponovne uporabe odsluženih. S prikazi mojstrstev se nam pridružujejo rokodelci in rokodelke. Za zvedave so na voljo intermedijske delavnice mreže konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki deluje pod okriljem MKC Maribor. Športne, gibalne in igralne aktivnosti organizira ŠD Junak. Na Ciproševi stojnici si lahko izberemo knjigo za poletno branje,” so sporočili iz Narodnega doma Maribor.
Podroben program dogajanja pa najdete na tej povezavi.
Pozno popoldne in zgodaj zvečer je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru prevladoval dež, a v zaodrju in na odru, kjer je bil še pred dnevi Glavni oder Festivala Lent, so se pripravljali na koncert Piše se leto 2022. Ajdovci z mariborskim bobnarjem združeni v bend Elvis Jackson so upali, da jih Mariborčani ne bodo pustili na cedilu, prav tako tudi domači bend Happy Ol’McWeasel.
Še pred začetkom koncerta – ta se je začel ob 21.30 – je dež ponehal. In publika je prišla, čeprav ni bilo več tako vroče kot med Festivalom Lent, saj so se temperature spustile zaradi skoraj celodnevnega dežja.
Na oder so prvi stopili člani Happy Ol’McWeasel in takoj pokazali, iz kakšnega testa so. Udarni, nabriti, glasni, neizprosni in samosvoji. Občinstvo je bilo sicer prej maloštevilčno kot pa kaj drugega, a saj veste: zvesta publika pride ne glede na vreme in ali je koncert sredi tedna ali konec tedna.
Podlasice pa so seveda pokazale svoje energijo tam gor na odru. Gregor Jančič je skakal na svojo pručko, nagovarjal ljudi pod odrom in pel, ostali so mu glasovno in instrumentalno pomagali. In izrazili spoštovanje tistim, ki so prišli, oni pa njim. In pesmi so se vrstile ena za drugo.
In po vsem času, ki so ga preživeli ena na eno s publiko, so stopili z odra, tja pa so se spravili člani benda Elvis Jackson. Nekaj čez enajsto zvečer so prebudili še zadnje zaspance (no, teh niti ni bilo, a če bi bili, bi bili takrat zagotovo zbujeni). David Kovšca je prav hitro skočil z odra med publiko, kjer se je objemal z drugimi, pel – prevladala je ljubezen.
PIše se leto 2022: Elvis Jackson, David Kovšca takoj pri publiki
Ajdovci so skupaj z Mariborčanom Markom Soršakom Sokijem prav tako pokazali, da se ne bodo predali ne hladnejšim stopinjam ne dežju, če bi ta spet začel padati, sploh pa ne kakemu malodušju. David je skakal kot vedno – seveda se je že v zaodrju dobro ogrel za to -, ostali pa so prav tako pokazali, koliko energije premorejo in da so jo pripravljeni dati publiki.
Marko Soršak Soki
Nihče ni bil na miru. In spet so našli neplavalko, da so jo lahko ponesli nad publiko na blazini. Tradicija, ki mora biti, pa je, kakor pač je. Trajalo je do enih zjutraj. Kot se spodobi za Piše se leto. Poklonili so se publiki, ki je prišla, pozdravili so z aplavzom tudi tiste, ki so bili doma na kavču. A na prvem mestu so se z vsem svojim bitjem tako prvi kot drugi posvetili tistim, ki so jih prišli pogledat in poslušat. Saj zato pa je Piše se leto, kajne?
Tudi kakšno majico so Podlasice našle za koga, Elvisi pa jih bodo dali še delati, tokrat jih je zmanjkalo.
Na gradu Vurberk v Dupleku so včeraj priredili Vurkofest. Gre za projekt Osnovne šole Duplek in Korena ter obeh vrtcev. Otroci so projekt skupaj z učitelji in vzgojitelji priredili drugič in tako popestrili dogajanje v kraju.
Obe osnovni šoli in vsi vrtci v občini Duplek so se na Vurkofest pripravljali že nekaj časa, danes pa so vse tudi pokazali. Kulturno umetniške vsebine in igre za vse generacije so pripravili učenci OŠ Duplek in Korena z enotami vrtca. Vrčtčevski otroci in osnovnošolci so že v popoldanskih urah na prireditvenem prostoru, v amfiteatru, priredili glasbene vsebine, ki so potekale skozi ves dan. Na odru se jim bodo pridružili še glasbeni gostje Rok Terkaj, Igor Saksida, Ana Resnik, bobnarji Sokijeve bobnarske šole Soki’s in drugi.
Osnovnošolci so bili pod izjemnim vtisom. Pravijo, da se izjemno veseli, da so bili lahko del takega projekta in, da se bodo naučili tudi nekaj kar jim bo še kdaj prišlo prav. Prav tako pa so nanje ponosne tudi v sodelujoči iz obeh šol in vrtcev. So pa ob tem združili tudi medgeneracijske vezi. Ob bogateh delavnicah , športnih in kulturnih vložkih, ki so jih pripravili, so poskrbeli tudi za hrano in pijačo.
V Kulturnem domu Vurberk pa so pripravili še razstavo fotogradij na temo razglednice kraja.
Na pogovor smo povabili Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor in prvega moža Festivala Lent. Spregovorili smo o tem, kaj nas letos čaka na festivalu, kaj se dogaja med pripravami v zakulisju, o prizoriščih, pogledih na prihodnost festivala in še marsičem zanimivem.
Intervju smo opravili v samem centru Maribora, lahko bi rekli kar v dnevni sobi mesta. Lokacija je bila izbrana z namenom – Trg Leona Štuklja.
Gospod Rukavina, tukaj na Trgu Leona Štuklja bo med Festivalom Lent glavni oder, kajne?
“Tako je, tukaj bo letos glavni oder. Spet se selimo, kot smo že navajeni. Od Drave v mesto, z Rotovškega trga na Glavni trg, zdaj pa smo tukaj. Torej trenutno midva sediva na odru, nekoč smo imeli oder na drugi strani trga, velikokrat improviziramo in v tem je pravzaprav čar. Če ne drugega, pridejo ljudje pogledati, kako so odri obrnjeni in kje so. Ja, trenutno smo v teku priprav na nekaterih starih, na nekaterih novih prizoriščih, v upanju in čakanju, da bo pa končno spet Lent naše prizorišče in da bo predvsem obnovljeno.”
24. 6., datum se neumorno bliža, letos 30., jubilejni Festival Lent. A ste zaradi te številke kaj bolj pod pritiskom?
“Zaradi te številke sem samo malo starejši. Pritiski, pa veste, so enaki. Takrat ko smo začeli, pred 29 leti torej, ker je to 30. Festival Lent, takrat smo bili pod pritiskom, ker niti nismo vedeli, kaj nas pri vsem tem skupaj čaka. Potem so se ti pritiski stopnjevali, postajali različni, česar smo se navadili, ampak seveda po drugi strani stvari z dobro ekipo potekajo razmeroma ustaljeno. Seveda slišimo na primer, da tam ne bo elektrike, da se bo tam še zidalo, ampak to so stvari, na katere smo navajeni, in jaz mislim, da jim bomo kos.”
Torej tiste stvari, na katere imate vpliv, so pod kontrolo, včasih pa pride tudi do situacije, na katere nimate vpliva?
“Vse znamo skontrolirati, edino seveda vreme je pa tisto, na katerega nimamo nobenega vpliva, čeprav smo že za mašo dali, pa ne vem kaj še, ampak na koncu – kaj ‘čmo. Že na začetku je bilo tako, da če je bil dež, so ljudje vzeli palerine, dežnike in so prišli. Upam da bo letos tega dežja čim manj, ampak če bo, pa upam, da bodo ljudje seveda, ki komaj čakajo na pričetek Festivala Lent, prišli v polnem številu in naredili Maribor prazničen.”
Dajte nam malo odstreti zavese v zakulisje, kaj se pravzaprav pri organizatorjih zdaj dogaja, če rečeva, nekaj dni pred začetkom Festivala Lent? Program je postavljen, kaj so torej zadnje finese?
“Vseeno se dogaja še predvsem pri tehniki, dejansko na naše načrte seveda vplivajo podražitve, ki so izzvane s krizo, z vsem tem skupaj in v zadnjem momentu pride to vsega tega. Lovimo zadnje sponzorje, tudi zaradi tega lovimo zadnje donatorje. Usklajujemo stvari z mediji, večina stvari je že natisnjenih, urejamo še zadnje “hospitality riderje” za nastopajoče. Ogromno tega je, Narodni dom je kot nek čebelnjak, telefoni pregorevajo, maili letijo … Ampak smo v prijetnem pričakovanju.”
Kaj čaka Mariborčane in seveda vse tuje goste, ki se bodo letos udeležili Festivala Lent? Vem, vrhuncev je ogromno, pa vendar, da malce predstaviva program.
“Vedno je nehvaležno govoriti o teh vrhuncih ravno zaradi tega, ker jaz trdim, da je to festival, na katerem najde vsakdo nekaj zase. Tudi letos je program zastavljen na ta način. Začniva recimo pri Art kampu, ki se pridružuje Festivalu Lent v parku za družine, za otroke. Ustvarjalnice, krasni programi seveda tudi popoldan in zvečer. Pa če gremo skozi mesto, ulično gledališče letos z najmanj dvema spektakloma, spet bomo ljudi dvignili na 20 metrov višine, jim bodo odzgoraj igrali, ustvarjali, plesali … Povorke folkarta skozi mesto pa zopet otvoritev folkarta tukaj na tem trgu. Ker vse te noše, ki prihajajo z vseh kontinentov, letos še posebej iz Južne Amerike, čisto drugače zablestijo tukaj kot pa samo na ulici. Potem so seveda na festivalu nekateri naši stari znanci. Če govorimo o glavnem odru, začenjamo z našim starim prijateljem Magnificom, prepričan sem, da bo takšen kot vedno, upam samo, da ne bo ‘rabil’, kot nekoč na odru na Dravi, ne bo ‘rabil’ med publiko. Seveda takrat, ko je deževalo, pa je prišel med ljudi, se slekel do pasu. Upam, da to letos ne bo treba. Potem imam en res krasen program, Vlatko Stefanovski, eden najboljših kitaristov na svetu, ampak tokrat z orkestrom in zborom nacionalnega makedonskega ansambla Tanec, poslastica, ki se je ne sme izpustiti. Dan pred tem že Laibach s svojo prekrasno predstavo v Minoritih. Pa komedije potem v Minoritih pa tukaj Bajaga, perfekten muzikal, ki prihaja iz Novega sada, ki je letos prestolnica kulture. Maribor je bil točno pred 10 leti evropska prestolnica kulture, torej te niti in ta povezava seveda še vedno delujejo. Zaključujemo Festival Lent s Šukarjem in potem s perfektnim pihalci iz Makedonije Džambo Aguševi, res veselica za začetek festivala. Kaj naj še omenim? Večerov – Jurčkov oder.”
Oder z novim imenom.
“Ja, seveda, zaradi tega, ker Jurčkovega ne bomo opustili, Večerovega letos nimamo, ker ni prizorišča na Rotovškem trgu, ki je v izgradnji. Katero koli od teh imen – ne bi bilo prav, da pozabimo, zato smo združili program in jasno tudi ime.”
Prihodnje leto, pa torej ponovno ločeno, predvideno?
“Če bodo stvari narejene do konca, če bo mesto izgrajeno, ne samo to ločeno, verjetno še kaj drugega. No in na tem Jurčkovem – Večerovem odru bodo, upam da, nastopile vse glavne legende, ki so v preteklosti že bile. Unionska dvorana, salon glasbenih umetnikov in še in še bi na koncu lahko naštevali. Seveda Minoriti s prekrasnim jazzom, ampak ko govorim, na koncu še skoraj sam si ne morem zapomniti. In krasno je, da ljudje gredo (pogledat, op. p.) ali v elektronske medije ali seveda naše zloženke, ki so na razpolago, in si zares označijo, kaj je to, kar bi želeli videti, ker tega je ogromno. Predvsem pa trdim eno stvar: je dosti, so vsi žanri, ampak vse izjemno kakovostno.”
Povedala sva že, da z razlogom sediva na tem mestu, letos je glavni oder tu na Trgu Leona Štuklja, pred leti, omenili ste že, izjemna kulisa malo nižje na Lentu, plavajoči oder. Kako gledate na ta projekt, da trenutno odra tam ni, si želite, da bi še kdaj bil oziroma od koga vse je to odvisno?
“Absolutno bi si želel, da bi oder bil spet tam, zaradi tega, ker ravno po tem odru smo se razlikovali od ostalih festivalov, ki na nekem trgu sredi mesta postavijo oder, pripeljejo izvajalce in je to to. Po tem smo se razlikovali, Bregenz je recimo najbližje mesto, ki ima plavajoči oder … In predvsem spektakularna kulisa, tisti labodi, ki plavajo na koncu okoli odra, še posebej, če je na odru labodje jezero recimo. Pa tribune za nekaj tisoč ljudi … To je bila veduta tega festivala in upam, da z obnovo Lenta se bo to ponovilo. Ali na tem istem mestu ali na katerem drugem. Res pa je, da je to odločitev našega lastnika, torej ustanovitelja, mesta Maribor, ki seveda mesto pospešeno in lepo prenavlja. Svoje želje smo izrazili in sedaj dela na tem stroka. Upam, da bomo kmalu v prihodnosti lahko doživeli Festival Lent v lepem srednjeevropskem mestu z urejenim mestnim središčem, z urejeno obalo reke Drave in tudi s kakšnim plavajočim odrom.”
Tudi sama reka, da toplim poletnim nočem poseben pridih, tam je kar hladneje.
“Absolutno, včasih je celo zelo hladno, recimo zabeležili smo nižje temperature tudi kot Zlata lisica, ampak po drugi strani kaj ‘čmo. Kot je bilo rečeno, ljudje se oblečejo, pripravijo in vseeno pridejo in to je tisto, kar je najpomembnejše.”
Pa tudi sama promenada na Lentu, pred leti je mrgolelo ljudi, Lent je bil zaprt v času Festivala Lent.
“No, tudi zdaj bo verjetno delno zaprt, če se bodo začela ta obnovitvena dela. Res je, da zaradi tega, ker se nismo smeli družiti na ta način in tako množično že zadnji dve leti nismo imeli ognjemetov, ki so tudi pripeljali ljudi sem. Ampak mogoče se bodo te stvari v prihodnosti ponavljale, velikanska želja je, da bi se enkrat na Dravi pojavila neka ogromna vodna zavesa, na katero bi na koncu koncev projektirali laserske šove, filmske projekcije in tako naprej. To sva si zamislila z Bojanom Labovičem že pred kakšnimi dvajsetimi leti. Torej en tak spektakel po motivih Zlate Vokačeve, po Marpurgi Knjige senc in zanesljivo je to, če je na pravi način narejeno, pravi spektakel, ki bi pripeljal v Maribor ljudi od blizu in od daleč. To je še ena od neizsanjanih želja, za katere pa mislim, da je v prihodnosti še dovolj časa, upam samo, da bo dovolj sredstev.”
Torej ideje, vizije so, kaj pa finančno zaledje?
“S financami je vse težje, odvisni smo od deleža, ki nam ga da ustanovitelj in ki ni velik. Festival je zdaj vreden milijon evrov, od ustanovitelja dobimo 200 tisoč, ostalo moramo zaslužiti sami na trgu. S sponzorji še zdaleč ni tako, kot je bilo včasih. Seveda, stvari se spreminjajo, nekoč je Festival Lent – in Narodni dom – imel skupaj toliko sponzorstev skupaj kot Festival Ljubljana in Cankarjev dom skupaj. Danes žal več ni tako.”
Zakaj, čemu pripisujete to?
“Lastništva so se zamenjala, po drugi strani gre tudi za politične, v katere se ne želim vpletati. Če pogledamo Festival Ljubljana, je danes vreden pet milijonov evrov, od tega jih štiri milijone zagotovi mesto Ljubljana. Vsekakor bomo potrebovali višjo podporo, tako s strani države kot s strani mesta. Ker je treba vedeti: če bo vložek večji, bo seveda na koncu učinek toliko večji.”
Ognjemet letos da ali ne?
“Letos ga ne bo, zaradi tega, ker nismo vedeli, kaj to pomeni, po eni strani glede zbiranja ljudi, želeli smo biti zavestni, po drugi strani pa seveda govorimo o stroških, ki jih je treba pokriti. Torej letos ne, v prihodnosti pa upamo, da ja.”
Po dveh letih pavze se je štajerska študentska čaga vrnila. Lampiončki, ki so bili tokrat 40. po vrsti, torej jubilejni, so navdušili tako študente kot tudi nastopajoče.
Lampiončki so razsvetlili nebo nad študentskim kampusom v Mariboru in prinesli obilo dobre glasbe, obilo študentov, ki se kljub obilici dežja niso vdali, ampak vztrajali od začetka do konca pod odrom in na vsej travnati ploščadi za Štukom. Z obilico dela, ki bi sicer, če ne bi bilo pred tem epidemije, trajalo dlje – torej eno leto, kar bi bilo mogoče manj naporno, ker bi lahko delali in načrtovali zlagoma -, sta ekipi Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Štuka spravili pod streho letošnje Lampiončke v približno petih mesecih. In naredili so to tako, kot si 40. Lampiončki tudi zaslužijo. Presežek zadnjih mesecev, kar se tiče množičnih prireditev v Mariboru in okolici, in dokaz, da znajo in zmorejo.
Večurni program, ki se je stopnjeval iz ure v uro
Pred peto je bila ploščad odprta za študente, ob šestih popoldan se je začelo zares, ob dveh ponoči se je še vedno dogajalo. V pavzah med enimi in drugimi nastopajočimi so imeli pripravljen poseben program. Na odru pa Help, Ice on Fire, Mrfy, Big foot mama, Farty animals, Joker out, Alo! Stari pa tudi Gašper Bergant.
Help – Tribute to Beatles
Odlično opravljeno delo
Mnogi so sicer upali, da se vremenska napoved ne bo uresničila, a kaj, ko je že med nastopom Help – Beatles tribute nebo postajalo vse bolj temno. Kasneje se je sonce skrilo, oblaki so šli preko celega neba, padle so prve kaplje dežja – tudi to je svojevrstna tradicija.
Nebo se je stemnilo, kmalu zatem pa je začelo deževati.
In če se je iz vrst tehnične ekipe slišal mrmrajoč stavek, da gre delo enega tedna nekam, v strahu, da bo vse več dežja in vse manj študentov pod odrom, se to ni zgodilo. Dež gor ali dol, ekipe so opravile svoje delo odlično. Ekipa iz Štuka se je potrudila in dokazala, da obvlada veliko prireditev in je kasneje reševala tudi težave zaradi dežja in nevihte, ekipa iz Šouma pa je seveda tudi ves čas vedela, kaj dela. Velika zmaga je že, da so Lampiončke lahko organizirali in izvedli po dveletnem premoru, je med drugim povedal Anej Pevec, da niso iz “cukra”, je dejala vodja ekipe šoumovcev Ajda Habjanič, Živa Valdhutter pa, da so bendi zadovoljni, oni pa tudi, da lahko študentom pripravijo pravo zabavo.
“Vibe” je bil pravi, razpoloženje pozitivno in optimistično
Bendi so bili še ob pol sedmih zvečer optimistični, tako zaradi vremena, predvsem pa zaradi tega, ker je bil na prizorišču pravi “vibe”. Amadej Papež iz novomeškega hard rock benda Ice on Fire je bil zadovoljen, ker se že celo pomlad dogaja razsvetljenstvo in se hodi ven. Bend je prišel v Maribor preko tekmovanja, z mariborsko sceno in Lampiončki so se šele spoznavali, a pohvalil je, da se dogaja. Luka Pernek iz benda Farty Animals, v kateremu skrbijo za pester nabor skladb, je bil na začetku tudi optimističen in hkrati zadovoljen, ker so kot povezovalni bend bili načrtovani, da bodo na odru dlje časa, celo noč med vsemi nastopi drugih bendov. Ob tem pa je seveda poudaril, da Slovenija potrebuje slovenske bende. Gregor Strasbergar iz benda Mrfy, ki prav tako kot Ice on Fire prihaja iz novomeškega konca, a ustvarja indie rock, je poudaril, da so prvič na Lampiončkih, alternativno sceno Maribora pa so spoznali že v Pekarni in Udarniku, kjer so že igrali. Gašper Bergant pa je dobil vlogo povezovalca med enim in drugim bendom. Želja, da ne bi deževalo, se ni uresničila, s katerimi besedami je kasneje poskrbel za slalomiranje med nastopi bendov, pa nam je tudi napovedal. In se nato tega držal.
Navdušenje nad vsemi bendi
Bendi pa torej na odru eden za drugim. Občinstvo pod njim ali pa na drugi strani ploščadi pa sodelovalo v istem ritmu. Med vrhunci pa je zagotovo bil nastop benda Big foot mama. Ujeli smo ga v živo, pod odrom, kjer ni manjkalo niti blata, niti luž, niti dežja. Publika se ni pustila motiti, uživala je sto na uro.
Huronski aplavz pa so si zaslužili tudi Alo!Stari, na katere je bilo treba počakati do konca in je bilo tudi vredno počakati. Treba pa je seveda priznati: vsi so bili odlični, od prvega do zadnjega.
Pevci Obrtniškega pevskega zbora KD Pavza so včeraj v selniškem Hramu kulture A. Tovornika obeležili 40 let delovanja. Ob tej priložnosti so priredili tradicionalni koncert, ki so ga tokrat popestrili člani glasbene skupine Gemaj.
Obrtniški pevski zbor KD Pavza letos praznuje 40-letnico svojega delovanja. “Ob tej priložnosti smo s petjem zahvalili publiki za dolgoletno podporo,” pravijo pevci zbora. Večer je bil nekaj posebnega, ne le za slavljence, temveč tudi obiskovalce, ki so po dveh letih premora zardai epidemije, tokrat uživali še bolj. V goste pa so pripeljali glasbeno skupino Gemaj.
Andrej Šifrer je na slovensko glasbeno sceno stopil konec 70. let s singlom Zoboblues. Od takrat je nanizal številne uspešnice, ki so se vpisale med generacije poslušalcev, pa naj si bo ob kitari ali brez. Danes praznuje 70 let.
V svoji karieri je Šifrer nanizal več kot ducat plošč in uspešnice, kot so Moje miške, Stoj Marija, Ostani z nami, Lepa dekleta ljubijo barabe, Gorska roža, Martinov lulček, Uspavanka za Evo, Šum na srcu, Vse manj je dobrih gostiln ali Za prijatelje.
Začelo pa se je z Zobobluesom leta 1977. Skladbo naj bi posnel za TV Slovenija, a jo je producent pomotoma poslal na radio, kjer so razumeli, da je prišel nov komad in so ga začeli vrteti. Slišal ga je tudi takratni direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Jure Robežnik, ki je Šifrerja želel spoznati.
Med srečne okoliščine, ki so določile njegov poklic, Šifrer prišteva več stvari: prijateljstvo z Aleksandrom Mežkom, ki je bival v Angliji, lastno poznavanje glasbe takratnega časa, iz katere si je kot vzornike vzel poete s kitaro, kot so James Taylor, Jackson Brown in Joni Mitchell, ter spodbudo Staneta Sušnika, ki je bil takrat edini poznavalec tega področja.
Konec leta 1977 je na povabilo enega od Mežkovih spremljevalnih glasbenikov, Davea Cooka, v Londonu posnel prvenec Moj žulj, ki ga je koncertno predstavil januarja 1978 v Ljubljani še pred uradnim izidom. Prelomnica, ki je “sprožila požar”, pa je bila dvojna plošča Ideje izpod odeje iz leta 1981, ki mu je prinesla tudi po 40 koncertov mesečno. Bila je prva plošča slovenske zabavne glasbe, ki so jo prodali v nakladi več kot 100.000 izvodov.
“Eni pravijo, da ploveš na valovih usode, kakorkoli že to imenujemo. A zagotovo gre za to, da se je par različnih studenčkov zbralo v deročo reko,” je o tem, kako je s študija prava zašel v glasbo, za STA povedal Šifrer.
Posebnih načrtov v tem trenutku nima, ker se stvari v njegovem življenju, kot pravi, dogajajo same od sebe. Počasi sicer nabira nove pesmi, a nova plošča bo izšla, ko bo čas za to, ker “nič ne gre na silo”.
Zadnja plošča, ki jo je izdal, je bila leta 2019 Andrejalin s koncerta v Cankarjevem domu, ki ga je pripravil ob 40-letnici izida prvega singla Zoboblues oziroma prvega albuma Moj žulj.
Rojstni dan bo koncertno obeležil 17. septembra na gradu Khislstein v Kranju. Pred tem bo 25. avgusta v Prešernovi hiši razstavil svoje koncertne fotografije ter srebrne, zlate in platinaste plošče. Med koncerti, ki jih še načrtuje, sta tudi nastop 30. junija na mariborskem Lentu in 27. avgusta v Tržiču.
Vir: STA
V Vuzenici je po dveh letih premora danes znova zaživel Markov sejem. Občina Vuzenica je ena od tistih slovenskih krajev, kjer imajo sejmi več kot stoletje dolgo tradicijo.
Okrog 20 ponudnikov se je predstavilo mimoidočim. Od suhe robe, galanterije, tekstila in sadik, vse na enem mestu. Več glava množica je sejem obiskala po mašni daritvi in tako obudila spomin na nekoč sejmarsko dogajanje v občini. Po dveh letih premora pa so sejemsko dogajanje obiskovalci še bolj pozdravili. Pravijo, da je to tradicija, ki je ne želijo “izpustiti” iz kraja.
Mariborska Vinagova klet, ki velja za eno največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi, od junija lani ponovno sprejema obiskovalce. Poleg turističnih vodenj, vinskih degustacij in prodaje vina v zadnjem času prirejajo tudi koncerte, saj so v kleti postavili celo manjši oder.“Z obiskom smo zelo zadovoljni, saj smo imeli v povprečju od 800 do 900 obiskovalcev mesečno,” je za STA povedala vodja kleti Barbara Izlakar. Med njimi je bilo daleč največ tujcev, kar kaže, da se je sloves nekdaj ene glavnih znamenitosti v Mariboru kljub nekajletnemu nestalnemu obratovanju ohranil.
“Okoli 95 odstotkov je tujih obiskovalcev, medtem ko je lokalnih gostov malo. A tudi njim bi radi ponovno približali klet, zato poleg različnih ogledov in degustacij organiziramo tudi dogodke, in sicer kulturne, umetniške, vinske. Po novem je možen tudi najem kleti,” je pojasnila Barbara Izlakar.
Nekdanji Vinagov kompleks, ki je bil na vrhuncu svojih moči eden največjih proizvajalcev in izvoznikov vina nekdanje Jugoslavije, je po stečaju spomladi 2014 in vrsti neuspešnih dražb februarja 2019 kupila družba Metalka Commerce s sedežem v Ljubljani. V ta namen je ustanovila hčerinsko družbo Vinag 1847, ki zdaj upravlja s kletjo.
Kupljeno premoženje Vinaga je poleg stare kleti z vhodom s Trga svobode v središču Maribora med drugim vključevalo še novo klet v mestni četrti Košaki, vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini ter Vinagove blagovne znamke. Med slednjimi je najbolj znan Mariborčan, ki so ga pred dvema letoma ponovno začeli polniti in mu letos nadeli sodobnejšo, bolj pisano grafično podobo.
Vinagova tradicija vinogradništva in vinarstva se je začela v letu 1847, ko se je meljski graščak Alojz plemeniti Kriehuber začel ukvarjati z vinogradništvom in v ta namen zgradil vinsko klet. Ko so jo po drugi svetovni vojni združili s še starejšo pivovarniško kletjo, je postala to največja klasična predorska vinska klet v srednji Evropi pod mestnim središčem.
Najstarejši del kleti ima 15.000 kvadratnih metrov površine in dva kilometra dolge podzemne predore. V njih so ohranjeni leseni sodi, cisterne in drugi nepogrešljivi predmeti iz vinskih kleti, najdragocenejši pa je vinski arhiv z okoli 85.000 steklenicami arhivskega vina.
Vir: STA
V Večnamenski športni dvorani Lovrenc na Pohorju se je včeraj odvil tradicionalni velikonočni sejem.
Velikonočne in druge dobrote pa so privabile številne obiskovalce
Lokalna društva in posamezniki so se predstavili z rokodelskimi in umetniškimi izdelki ter domačimi dobrotami. V okviru sejma so potekale ustvarjalne delavnice za otroke, kulturni program in otroška predstava.
Vrtec Ivana Glinška Maribor je letos priredil že deseti, tradicionalni koncert pevskih zborov in plesnih skupin. Tokrat po dveh letih premora zaradi epidemije.
Ravnateljica vrtca Ester Mlaj je v nagovoru poudarila, kako pomembno je, da si v tem prehitrem tempu življenja vzamemo čas za to, da prisluhnemo sebi in skozi glasbo začutimo moč pozitivizma, ki se širi s sočutjem na sočloveka.
Pri izvedbi prireditve, na kateri je nastopilo 150 otrok v šestih pevskih zborih in šestih plesnih skupinah, je sodelovalo 56 strokovnih delavcev. S prireditvijo so osvetlili pomen vrlin, človeške odličnosti in težnje k uresničevanju dobrega. Pristni nastopi otrok so bili prežeti z ustvarjalnostjo, optimizmom, igrivostjo, iz njih je odsevala vzajemnost in pripadnost.
Za nami je prvi dan dogajanja Festivala Čili in čokolada v Mariboru. Sončen in topel dan, predvsem pa mamljiv vonj čilija in čokolade, je privabil številne obiskovalce. A sladkosti ni konec, ta se namreč nadaljuje v jutrišnji dan.
Poleg čokolade na tisoč in en način, čilijevih specialitet ter kombinacij prve in drugih, bodo tudi jutri vaše brbončice razvajali s pestro ponudbo poulične prehrane iz food truckov. Številni, ki so danes prišli, pa so bili menja, da je po dveh letih, ko zaradi epidemije festivala v Mariboru ni bilo, bilo tokrat še toliko bolj sladko in pekoče.
Degustacije razstavljalcev bo dopolnjeval bogat spremljevalni program. Med 10. in 21. uro imate čas še jutri, da okusite sladko pekoče okuse.
Organizatorji Dnevov Arnolda Tovornika so sporočili, da je predstava »Ženska« zaradi bolezni v ansamblu prestavljena iz sobote, 19.3.2022 na ponedeljek, 21.3.2022 ob 19. uri.
“Zaradi bolezni v ansamblu je dogodek prestavljen. Obstoječe vstopnice so veljavne tudi za nov termin. Prosimo za razumevanje,” so zapisali v sporočilu.
Zveza prijateljev mladine Maribor je danes dopoldan na Glavnem trgu poskrbela za Ta veseli ZePeeMov pust, na katerem je bilo nekaj nastopajočih, hkrati pa so se lahko vsi, ki so bili našemljeni v pustne maske na foto-točkah potegovali za nagrade. Popoldan pa sledi še ena pustna zabava z “zepeemovci”.
Festival ustvarjalnosti in norčavosti, ki je bil na današnji pustni torek na Glavnem trgu je ponovno postregel z obilico zabave za vse otroke in njihove spremljevalce. Tako so lahko videli klovna, čarodeja, kurente oziroma kurente, se fotografirali na foto točki, kjer je bila tudi “stroga žirije. Najbolj izvirni in prepričljivi se bodo namreč potegovali za pustne nagrade v kategorijah posamezna odrasla in otroška maska ter družinska in skupinska maska. Fotografije nagrajenih mask bodo nato objavili na Facebook strani ZPM Maribor, nagrajence pa obvestili o prevzemu nagrade. Prva nagrada za posamezno otroško masko je 11-dnevno letovanje na morju ali na Pohorju med poletnimi počitnicami, prva nagrada za družinsko masko je 3-dnevni prvomajski paket v Poreču, vse ostale nagrade pa prispevajo njihovi donatorji.
Te dni po vseh občinah v Sloveniji prižigajo praznične luči, velik pomen temu času pa dajejo tudi nekateri posamezniki. V okrepčevalnici Kobanka v Selnici ob Dravi so si zamislili mini božično vas.
Tradicionalni decembrski festival Vilinsko mesto, ki pod pordelimi noski riše široke nasmehe, premrzle dlani pa segreva z navdušenimi aplavzi, bo na številnih prizoriščih v mestu gostil izbrane umetnike, obrtnike in druge ustvarjalce z raznolikimi dogodki in programi za vse otroke – tiste taprave in tiste po duši. Dogajanje se je sicer že začelo, 26. novembra in bo trajalo vse do 28. decembra.
Osrčje vilinskega dogajanja bo Vilinski dvor
Oder osrednjega prizorišča – Vilinski dvor – si bodo delile glasbene, lutkovne in gledališke predstave. Kot so predstavili na današnji novinarski konferenci bodo tu tudi priljubljene ustvarjalne delavnice, pa plesne in DJ delavnice, čitalnica, igralnica, pravljice, razstave, stara obrt, predavanja in še in še stvari, ki bodo razburkale domišljijo ter nakravžljale možgančke. Večerni glasbeni program, ki bo še posebej bogat ob adventnih vikendih in počitnicah, pa bo dodobra razgrel tudi grla in noge.
Za iskrice v očeh bodo znova poskrbele svetlobne postavitve Lumina. Ta priljubljena vila je letos našla nov kotiček mesta – v siju njene svetlobe bo zasijal eden od mariborskih parkov. Ne bomo izdali kateri, saj ga ne boste mogli spregledati. Nova prizorišča letos dobijo tudi ulični artisti, ki jih v mesto pripelje Ana Mrzla.
Podjetnica in resničnostna zvezdnica Carmen Osovnikar, ki jo je Slovenija spoznala v šovu Sanjski moški, trenutno pa nastopa v šovu Vražje dame na Planet TV, v zadnjem delu šova ni mogla zadržati solz.
Vražje dame so se namreč med drugim odpravile tudi na strelišče in ko jim je inštruktor naročil na izstrelijo slabe dogodke iz svojega življenja, ki se jih res ne želijo spominjati, je bilo za Mariborčanko Carmen Osovnikar to tako čustveno, da se je začela tresti.
Živela je v zanikanju
“Orožja že tako ne maram, to navodilo pa me je spomnilo na nasilje, ki sem ga doživela v eni izmed mojih bivših zvez. Tega nočem več podoživljati. Šlo je za psihično nasilje, ki je trajajo dve leti in se je poznalo tudi na mojem zdravju, v tistem obdobju sem bila namreč izredno suha. Moji bližnji so opazili, da je nekaj narobe, sama pa sem živela v samozanikanju, do te odločitve, da ga zapustim, sem morala priti sama,” je za zurnal24.si zaupala Carmen.
V Mariboru poteka BMX tekmovanje Alpe – Adria in Slovenski pokal v BMX-u. BMX-rji so tako za dva dni zavzeli Maribor.
Na BMX progi v Novi vasi v Mariboru poteka veliko mednarodno BMX tekmovanje Alpe – Adria in Slovenski pokal v BMX-u, ki ga prireja
društvo BSX Racing Team Maribor.
Včeraj smo dogodek spremljali lahko tudi v viživo. Več v videu na povezavi.
V soboto, 2. oktobra se bo na Snežnem stadionu odvil poseben smučarski spektakel – Laško Pohorski smuk. Gre za smučanje po zeleni strmini, ki združuje legendarne smuči RC Elan in mariborsko smučarsko središče – Pohorje, so zapisali organizatorji na spletni strani dogodka. Ambasador dogodka pa je priljubljeni alpski smučar prostega sloga Filip Flisar.
“Tekmovanje je odprtega tipa, kar pomeni, da se nanj lahko prijavijo vsi, ki bodo v letu 2021 dopolnili petnajst let. Število prijav je omejeno na 350 udeležencev. Tekmovalci bodo razvrščeni v dve kategoriji, moško in žensko. Tekmovanje se bo glede na prijave izvajalo po sistemu »skikros«, kar pomeni, da se bodo na progo podali 4 smučarji hkrati – 4 prijatelji, ali štirje na ključno izbrani posamezniki, ki se bodo podali na smučarsko pustolovščino,” pravijo v Agenciji Extrem, ki organizira dogodek.
Na kmetiji Koh v Lovrencu na Pohorju so včeraj priredili že tradicionalni turnir v ruskem keglanju.
Udeležilo se ga je 10 ekip. Ekipe se turnirja udeležujejo že tradicionalno, so pa tekmovalci povedali, da je bil “ta turnir po eneoletnem premoru zaradi epidemije, toliko bolj težko pričakovan.”
Najbolje se je odrezala ekipa društva Fala1, drugo mesto je zasedla ekipa Messer, tretje pa Ovčarji.
V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) se konec tega tedna peto leto zapored začenja Letni kino Minoriti. Ob poletnih večerih bodo vsako soboto in sredo do 23. avgusta predvajali celovečerne filme, ki jih bodo pospremili kratki predfilmi in pogovori s filmskimi ustvarjalci.
Letni kino Minoriti, Almodovar FOTO: Boštjan Lah
Pri organizaciji filmskih projekcij na prostem so znova združili moči Društvo za razvoj filmske kulture z GT22, Lutkovno gledališče Maribor in kinematografski center Maribox.
“Tudi letos je še nekaj neznank, a zaenkrat je slika dobra, zato verjamemo, da bomo lahko izvedli program do konca,” je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Mariboxa Stipe Jerić.
“Po enem letu omejitev in zaprtja v domače dnevne sobe imamo veliko nadoknaditi, tako v filmskem kot družabnem smislu. Zato vas ob najboljših filmih preteklega leta, pogovorih z zanimivimi gostjami in gosti ter novih sodelovanjih vabimo v prekrasen ambient mariborskih Minoritov na prijetno, poletno filmsko druženje,” je dodal selektor programa Letnega kina Minoriti Žiga Brdnik.
Dogajanje se začenja v soboto z zmagovalcem oskarjev, zlatih globusov in beneškega zlatega leva Deželo nomadov s predfilmom Marka Sajka Strupi. Uro prej bodo v sosednji Minoritski cerkvi odprli razstavo fotografij “filmske generacije” leta 1985 avtorja Darka Heriča.
Kot je pojasnil Rene Puhar iz Društva za razvoj filmske kulture, bodo sobote rezervirane za igrane celovečerne filme, ob sredah pa bodo predvajali druge filmske zvrsti, kot so dokumentarci in eksperimentalni filmi. Letošnja novost je polnočna projekcija.
Sedemnajstega julija bo, po projekciji Obetavne mladenke, pogovor s članicami novonastalega Kluba režiserk pri Društvu slovenskih režiserjev in režiserk, 24. in 28. julija sta napovedani premieri novega filma Agnieszke Holland Šarlatan in dokumentarca Zakaj skačem, posnetega po knjižni uspešnici japonskega avtističnega dečka Naokija Higashide.
Avgusta nadaljujejo v Letnem kinu Minoriti s 50-letnico filma Boštjana Hladnika Maškarada v restavrirani različici in pogovorom z glavnim igralcem Igorjem Galom, v drugi polovici meseca pa še s filmom Človek s senco in pogovorom z režiserko Emo Kugler.
Zaključek bo 21. avgusta z uspešnico Nažgani Thomasa Vinterberga, dva dni kasneje pa sledi še dodatna brezplačna projekcija v okviru Filmskega tedna Evrope, to bo film Pritisk Fredrika Gerttna.
LGM dodaja program za otroke in mladino. “Tako krepimo vezi z odličnimi filmskimi partnerji v mestu in bogatimo tudi program Poletnega lutkovnega pristana. Veseli smo tudi tega, da gre za tek na daljše proge, in dokazujemo, da se v sodelovanju skriva moč in ključ za dobre, dolgožive projekte,” je povedala predstavnica lutkovnega gledališča Špela Hren Juhart.
V skladu s trenutno veljavnimi vladnimi ukrepi ni več omejitve pri zasedenosti sedišč, maske za obiskovalce prireditev na prostem niso več obvezne, v veljavi pa ostaja t.i. pogoj PCT.
“Veseli me, da nam je letos, kljub epidemiji, v kratkem času uspelo pripraviti zelo kakovosten filmski program. Našim gledalcem tudi letos omogočamo spletni nakup vstopnic. Z nakupom vstopnic preko spletnih strani avditorija lutkovnega gledališča in Mariboxa se boste izognili čakanju pred blagajno v Minoritih, filmske projekcije pa se bodo lahko začele pravočasno,” je še povedal Jerič.
Letni kino Minoriti vsako leto gosti okoli 4000 obiskovalcev. Ker je trenutno v teku obnova Vojašniškega trga, je vstop na avditorij skozi Minoritsko cerkev, do katere pa se pride le s strani Drave.
Vir: STA
Spletna vplivnica, modna navdušenka in lastnica spletnega butika Everly, Fiona Čuček trenutno dopustuje v Egiptu, od koder utrinke pridno deli na družbenih omrežji.
FOTO: Pixabay.com
A sanjski dopust se je sprevrgel v ne tako sanjskega. “Realnost je takšna: ravnokar smo izvedeli, da moramo vsi v karanteno ob prihodu v Slovenijo za vsaj pet dni, Dante je pred dvema dnevoma dobil vodene koze in smo bolj kot na sončku v sobi, v glavnem ni tako popolno, kot bi lahko bilo.. smo pa vseeno dobili nekaj barve in zagotovo bo ful zabavno, ko se bomo čez nekaj let pogovarjali o tem našem prvem skupnem potovanju z letalom,” je zapisala na instagramu.
Ta vikend so, v sklopu občinskega praznika občine Muta, potekali razni športni in zabavni dogodki. Društvo upokojencev Muta je tako priredilo več rekreacijskih in tekmovalnih dogodkov, med njimi je bil tudi pikado turnir.
Že zjutraj ob osmi uri so se zbrali člani društva upokojencev, pridružili pa so se jim tudi so tekmovalci iz kar desetih društev dravske in mežiške doline. Po enem letu so se tako lahko ponovno pomerili in se družili, kljub omejenemu številu udeležencev. Nekatera društva so v času epidemije mirovala in prav za to je bilo ponovno srečanje še slajše.
Klub mariborskih študentov bo v četrtek, 3. 6. 2021, ob 21.00, v sodelovanju s klubom Wetrinsky, v osrednjem prostoru Vetrinjskega dvora Maribor, priredil STAND UP Pod orehom s tremi gosti, ki nas bodo celovečerno nasmejali.
FOTO: Pixabay.com
V preteklih mesecih nam je marsikdaj zmanjkalo priložnosti in razlogov za smeh ter zabavo. Ker se počasi začenja poletje, je zadnji čas, da se skupaj sprostimo in nasmejimo ter preživimo večer v družbi prijateljev in odličnih komikov, ki bodo poskrbeli, da nas bodo ob odhodu, od smejanja, bolele trebušne mišice.
Na STAND UP Pod orehom nas bodo zabavali trije komiki: Aleš Novak, Saša Stare in Uroš Kuzman.
Prestavitev v primeru slabega vremena
Na dogodku bo poskrbljeno tudi za pijačo. Za udeležbo na dogodku je potrebna karta, ki jo lahko kupite v Pisarni (Vetrinjska ulica 30), vsak delovni dan med 7.00 in 14. Pridružujejo si pravico do prestavitve dogodka na četrtek, 17. 6. 2021, v primeru slabega vremena ali zaostritve ukrepov.
Dogodek bo izpeljan v skladu z vsemi varstvenimi predpisi za preprečevanje širjenja virusa COVID-19.
Izidu moje pesmi Queen of the Sun (Kraljica sonca) avtorja Alexandra Abohova.
FOTO: Maša Flogie
Gre za debitantsko rock balado namenjeno svetovni glasbeni sceni, ki jo je koroško-pohorsko-prleški glasbenik spesnil čudoviti dami, ki prihaja z enega od sončnih hribov Razkrižja. Skladba je napisana v angleškem jeziku in govori o marjetici s hriba kjer sonce večno sije, Kraljici sonca.
Pesem je izšla 19. marca skupaj z videospotom, ki si ga je mogoče ogledati na uradnem Abohov Youtube kanalu, in na koncu tega članka.
Nastala je pod mednarodno taktirko
Kot zanimivost, pesem je nastala v mednarodni neodvisni koprodukciji. Avtor besedila in glasbe je Alexander Abohov, snemalni mojster Aljaž Lipuš, za mastering je bila zadolžena glasbena mentorica Jazz pevka iz Nemčije Ella Ray, umetnosti trženja, medijskega nastopanja in promocije pa se Abohov uči od Ameriških Tim Charron-a, uspešnega country rock izvajalca ter odlične latino pop pevke Kristine Mirelle.
Abohov je videospot posnel v lastni režiji, v Prlekiji na klopi pred hišo kjer sta skupaj z brhko deklino včasih posedala ob kozarčku dedkove rdečke.
Na 24ur.com so danes predstavila vsa dekleta, ki bodo borila za srce, pozornost in ljubezen Sanjskega moškega, postavnega Gregorja Čeglaja.
FOTO: Pixabay.com
Na Pop tv so danes razkrili vseh 13 deklet, ki bodo v novem resničnostnem šovu iskala srečo v ljubezni. Sanjski moški bo več kot očitno imel pester izbor deklet. Spodaj vam predstavljamo dekleta iz naših krajev, ki se bodo v oddaji borila za ljubezen.
Jasmina Omeradžić, 33 let
Nasmejana Mariborčanka pravi, da bi Sanjskemu moškemu najraje pripravila sarmo ali kakšno drugo specialiteto z juga, od koder izvira. Sicer pa zna skuhati veliko stvari, tako da v njeni družbi Gregor ne bi bil lačen. Rada bere in se druži s prijateljicami, rada pa ima tudi nove izzive. V šov so jo pripravile prijateljice.
Carmen Osovnikar, 39 let
Postavna 39-letnica iz Maribora še verjame v ljubezen, čeprav se je enkrat že poročila. Je izjemno romantična, ne mara pa ljubosumja. Skupaj s Sanjskim moškim bi se brez težav ukvarjala s športom, saj je tudi sama zelo aktivna, v kuhinji pa bi ga presenetila s kakšno morsko jedjo.
Laura Beranič, 23 let
Laura iz Miklavža na Dravskem polju ve, kaj si želi. Je odločna, zgovorna in iskrena. Pravi, da o poroki in družini sanja že od mladih nog, a materinske vloge ne jemlje zlahka. Ve, da je to velika obveznost in odgovornost. Je športnica, saj sta boks in kikboks del njenega življenja že od mladosti. Pravi, da ni velik romantik in da jo lahko fant osvoji že s svojim karakterjem in karizmo.
Nina Radi, 31 let
Romantična in nežna Nina že od mladih nog sanjari o svojem popolnem moškem, s katerim bi si ustvarila družino. Le 154 centimetrov visoka Štajerka pravi, da si želi moškega, ki je spoštljiv, zvest in predan. Je športnica, ki si brez gibanja ne predstavlja svojega vsakdana, zato je vesela, da je Sanjski moški športni tip človeka. Ljubosumje? Seveda! A v mejah normale.
Sandra Aleksić, 27 let
Vroča rdečelaska, ki zase pravi, da je izjemno sramežljiva, išče moškega, ki je predan svoji družini in je pripravljen na nove dogodivščine. Pravi, da obožuje potapljanje (spusti se vse do 40 metrov globine), poleg tega pa redno vozi motorje in štirikolesnike. Mariborčanka se dobro znajde v kuhinji in bi Sanjskemu z veseljem pripravila okusen tunin steak.
Sanja Munda, 27 let
Štajerka, ki si želi kolerika. Ali se je le šalila, ko smo jo vprašali, kakšnega moškega si želi? Sanja živi po načelu, da je bistvo življenja živeti in ne imeti. Rada ima komunikativne in prijazne moške. Poljub je zanjo izjemno intimna stvar, zato se na prvih zmenkih ne poljublja, ljubosumja pa ne prenaša in tudi sama nikoli ni ljubosumna, pravi. Zna kuhati, a se ji včasih tudi ne da, je iskrena Sanja.
Pred Mladinskim kulturnim centrom Maribor na območju Kulturnega centra Pekarna je pretekli teden nastajal prvi trajni 3D grafit v regiji, ki ga je ustvaril priznani hrvaški umetnik 3D Filip.
FOTO: Igor Unuk
V Mariboru je odslej na ogled prva stalna 3D poslikava v regiji. Hrvaški umetnik je zanjo porabil kar nekaj časa, a že naslednje leto upa, da jo bo še nadgradil. Zaupa nam tudi, da je s poslikavo hitel, a na končnem izdelku tega ni videti, saj je vsaka malenkost na svojem mestu.
S Tanjo Cvitko, znano mariborski kulturno producentko pa spregovorimo, kako je do sodelovanje pravzaprav prišlo, pojasni nam tudi kaj pomeni anamorfna slika.
Poslikava popestri vhod v mariborsko Pekarno, direktorico Marjo Guček veseli, da umetnina še polepša njihove prostore, hkrati pa privabi katerega Mariborčana do njih.
Filip jih ni prepričal zgolj z ustvarjalnostjo, temveč tudi zaradi njegovih številnih podvigov in dosežkov, s katerimi si je ustvaril široko prepoznavnost na mednarodnem nivoju.
Z Zborovsko fantazijo v izvedbi Simfoničnega orkestra, zbora in solistov SNG Maribor se nocoj začenja Festival Maribor, ki je po navedbah organizatorjev uglašen z jubilejnim letom Ludwiga van Beethovna in s časom, ki ga živimo.
FOTO: Festival Maribor/Facebook
“Praznovali bomo, tako kot zmeraj, v najboljši družbi,” napoveduje Barbara Švrljuga Hergovich iz Narodnega doma Maribor.
Festival bo med drugim gostil norveško violinistko Vilde Frang ter švedskega skladatelja Andersa Linda z interaktivno razstavo Črte in Orkestrom mobilnih telefonov. V Maribor se vrača nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki bo nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Marka Letonje, družbo pa mu bo delal tudi britanski glasbenik Lawrence Power.
Odprtje festivala z Zborovsko fantazijo
Odprtje festivala bo pripadlo Simfoničnemu orkestru in zboru Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor pod vodstvom avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja, ki bo s pianistom Nejcem Kampletom in solisti Rebeko Lokar, Valentino Čuden, Ireno Petkovo in drugimi izvedel Zborovsko fantazijo.
To Beethovnovo delo je bilo po besedah vodje programa festivala Barbare Švrljuga Hergovich večji del zgodovine zanemarjeno v senci znamenite Devete simfonije, “morda tudi zato, ker povezuje na videz nerazdružljive glasbene oblike v fantazijsko delo, v katerem se odraža tok skladateljevih mogočnih misli”. “Kljub temu pa ima to delo svoj lastni čar in z vsemi glasbenimi sredstvi, ki jih je ponujal tisti čas, opeva srečo v ljubezni do umetnosti,” je prepričana.
Festival bo zaključil avstrijski duo Bartolomey Bittmann s koncertom Pesmi brez besed z groovom, ki združuje klasično glasbo z jazzom, rockom in popom.
Poseben poudarek festivala, ki ga nakazujejo že plakati z Beethovnom z mobilnim telefonom v roki, bo na digitalizaciji komunikacij, ki vse bolj postaja tudi eden načinov dostopanja do umetnosti in kulture. V času karantene zaradi novega koronavirusa in prepovedi prirejanja kulturnih prireditev je odprla celo vrsto vprašanj, ki odsevajo tudi v programu letošnjega Festivala Maribor.
VIR: STA
Tim Ribič s svojim bogatim tenorskim tembrom in njegova Špela Pokeržnik z nežnim sopranom pravita, da je glasba svoboda, skrivnost in strast.
Ustvarjanje glasbe zanju predstavlja popoln izraz čustev in prepričana sta, da šele, ko glasbo zares čutiš lahko z njo prepričaš poslušalca. Klasično in zabavno zvrst glasbe sta prepletla v povsem samosvojo in osvežujočo glasbeno izraznost.
“Glasba je najlepša, ko je iskrena. Želela sva ustvariti nekaj drugačnega in čutnega ter hkrati skozi pesem pokazati to, kar nama je bilo po umetniški plati dano v življenju. Preteklo obdobje je precej ustavilo najin korak in hkrati ponudilo več prostega časa. Tako je Tim večkrat sedel za klavir, preigraval, prepeval in užival v tem, kar rad počne. Rodila se je melodija, ki je potrebovala še vsebinsko osnovo,” razlaga Špela.
Skladba »Najin svet« je njuna prva avtorska skladba. Melodija je nastala v glasbeni domišljiji Tima, besede pa je dodala Špela. “Špela je spretna z besedami, ne zgolj zaradi tovrtsne izobrazbe, pač pa ji to narekuje umetniška duša in mojo melodijo je takoj obogatila z besedami. Zapel sem že nešteto melodij, interpretiral veliko vlog, vedno pa sem imel željo ustvariti in zapeti tudi lastno skladbo. V življenju je nalepše početi, to kar rad počneš in kot velikokrat rečem, glasba je zame svoboda.”
Pesem se že vrti po radijskih postajah, Tim in Špela pa ne počivata, kmalu bosta predstavila novo pesem, za katero pa pravita da bo zopet nekaj posebnega.
Obrtniški pevski zbor KD Pavza letos praznuje 40-letnico svojega delovanja. “Ob tej priložnosti smo s petjem zahvalili publiki za dolgoletno podporo,” pravijo pevci zbora. Večer je bil nekaj posebnega, ne le za slavljence, temveč tudi obiskovalce, ki so po dveh letih premora zardai epidemije, tokrat uživali še bolj. V goste pa so pripeljali glasbeno skupino Gemaj.
Poleg čokolade na tisoč in en način, čilijevih specialitet ter kombinacij prve in drugih, bodo tudi jutri vaše brbončice razvajali s pestro ponudbo poulične prehrane iz food truckov. Številni, ki so danes prišli, pa so bili menja, da je po dveh letih, ko zaradi epidemije festivala v Mariboru ni bilo, bilo tokrat še toliko bolj sladko in pekoče.
Na BMX progi v Novi vasi v Mariboru poteka veliko mednarodno BMX tekmovanje Alpe – Adria in Slovenski pokal v BMX-u, ki ga prireja
