Kristijan Skamljic, uspešen mariborski frizer, praznuje 20-letnico delovanja. Frizer, ki dela s številnimi ljudmi iz medijskega sveta. sodeluje z domačimi in tujimi pevskimi zvezdami in modeli.

“Vse se da urediti in vsak las ukrotiti”

“Začetki segajo v leto 2003, ko sem friziral že za svojo valeto. Takrat še samouk sem zelo suvereno poprijel za vsak las, ki se je ponudil v obdelavo,” je obudil spomine. Priznal je, da se je v tem času ogromno spremenilo: “Spremenil sem se jaz in modni trendi. Ko pogledam kakšno sliko za nazaj, se začudim in si mislim ‘takšni smo hodili naokoli, ha ha ha’.”

Da se vsakega izziva z veseljem loti, je dejal in ob tem dodal: “Vse se da urediti in vsak las ukrotiti.” In kako po njegovem mnenju Slovenci skrbimo za svoje lase? Kristjan meni, da zadovoljivo, tako kot na drugih področjih, so nekateri bolj, nekateri manj predani negi las.

In kako pogosto bi si morali privoščiti obisk frizerja? Z nasmehom brez pomisleka odgovori: “Vsak teden. Hec. Vsekakor bolj priporočam obisk frizerja, kot pa da se sami strižete doma s “kuhinjskimi” škarjami.” Če so nekdaj ljudje imeli precej podcenjevalni odnos do frizerjev, se je ta odnos v zadnjih letih precej spremenil. “Še vedno se najdejo izjeme, ampak tako je pri vsaki stvari v življenju,” je razložil.

Kristijan samozavestno stopa po želeni poti in uspešno dosega svoje cilje

Pohvali se lahko s številnimi uspehi, a težko izbere takšnega, na katerega je najbolj ponosen: “Vsekakor je bila ena velika prelomnica Fashion week v New Yorku.” Danes bo dogodek, na katerega se pripravlja od začetka letošnjega leta, obeležil tudi v Mariboxu, kjer bo predstavil svoje 20-letno delovanje. “V sklopu obletnice sem pripravil novo zgodbo, ki bo, če bo vse po sreči, končni epilog dobila konec leta. Si pa seveda želim delati še s kakšno svetovno znano zvezdnico,” je še povedal.

In tudi daje nasvete tistim, ki razmišljajo o tem, da bi postali frizer ali pa so ravnokar zaključili šolanje. “Biti frizer je en lep, zabaven in poučen poklic. Vsem, ki si tega resnično želijo, polagam na srce, da se trudijo za svoje sanje, ker nič ni nemogoče.”

Kar sta napovedala Jernej Dirnbek in Tone Kregar v našem intervjuju pred akustičnim koncertom skupine Mi2 na Minoritskem odru Lutkovnega gledališča Maribor, se je zgodilo.

Publika je najprej pela s skupino, potem vstala s stolov na tribuni in pred odrom, še pred koncem pa plesala in res glasno pela. Skupina pač zna spodbuditi občinstvo, s svojimi legendarnimi pesmimi pa seveda spraviti ljudi, da jih tudi pojejo in zraven plešejo, čeprav sprva “pridno” sedijo.

Kulturno glasbeni brlog (KGB) Maribor, za katerega skrbita Doda in Bongo, je spravil skupino Mi2 tja, kjer je že bila lani. In tako kot je bilo lani polno in razprodano, se je zgodilo ponovno.

Publika je točno ob uri koncerta napolnila tribuno, nekaj čez 50 sedežev je bilo med tribuno in odrom, ki pravzaprav ni bil dvignjen, ampak “na tleh”, tako da so vsi tisti, ki so sedeli tam, bili tako, kot da so s člani skupaj. In zadonela je prva pesem. “Brez obžalovanj, na križišču sanj …” so bili udarni verzi te pesmi. Pri “Zbudi me za prvi maj” pa je tribuna že glasno pela s skupino.

Tone se je pošalil, da je naša ekipa v intervjuju označila skupino Mi2 za bend dovtipov, dobrih tipov. Potem pa sta Tone in Jernej res kar lepo tekmovala, kdo bo povedal več dovtipov, šal, anekdot. In uspelo jima je. Dovtipov seveda ne bomo izdali, saj je najboljše, da jih tisti, ki pridejo na koncert, tam prvič slišijo, ne pa preberejo vnaprej. In ne, res niso bobnar, kitarist in basist dežurni za dovtipe, kot sta v našem intervjuju zatrjevala Tone in Jernej, ampak sta kar onadva tista – kar je običajno.

Sicer pa se je že pri vstopu na Minorite in za tribuno, kjer je dolg točilni pult, videlo, da so na koncert prišle skorajda vse generacije. In pili so pivo Mi2. Tudi na tribuni, kamor so si ga prinašali tudi med koncertom. In ko se je z odra zaslišalo “Ta pesem pa je za vse lepe dame …”, se je s tribune zaslišal iskren, glasen “Hvala!” ene od teh lepih dam. Interakcija nastopajočih in obiskovalcev je bila ves čas v teku, ne samo v takih trenutkih.

“Proklete vijolice” so že vsi peli zelo na glas, prav tako Julijo. Pri “Sladka kot med” je Tone stopil z vsake strani še na tribuno, tako da nas je vse “objel” s svojo bližino.

In kar sta Jernej in Tone napovedala v predhodnem intervjuju, se je zgodilo res v Minoritih. Akustičen koncert se je stopnjeval, čeprav niso imeli priklopljenih instrumentov, ki bi dvignili moč in glasnost, je bil sam koncert vse bolj glasen. Zaradi publike, ki je sledila skupini in vse bolj glasno in sproščeno pela, se vstala in dobila nov zalet. Vse do tega, da se je v zadnjem delu tudi plesalo. Pred stoli, ob stolih, tudi zraven odra.

KGB se občasno seli iz kleti na Letni oder Lutkovnega gledališča Maribor

Doda in Bongo iz KGB Maribor sta skupino Mi2 spravila ponovno v Minorite, za kar jima je bila hvaležna publika. Bongo pa je z nami delil še misli o prizorišču, ki postaja vse bolj priljubljeno in vse bolj poznano.  Zakaj pravzaprav ponovno na odru skupina Mi2? “To je skupina, ki jo poznamo že dolgo. In zakaj ne še enkrat? Saj tudi v gledališče gremo pogledati predstavo, ki jo že poznamo. Včasih smo poslušali plošče in smo si jih večkrat vrteli, šli smo na koncert, nismo si samo predvajali posnetkov z Youtubea, zdaj lahko gremo večkrat na koncert.”

Minoritski oder pa je zanj privlačen iz več razlogov. “Koncert se da narediti na odru lutkovnega gledališča, tako da se ga gleda s tribune. Narediti se da krasne koncerte.  Spodaj, pod tribuno, pa je še en prostor, prav tako na prostem. In ta del je zaživel v tistem času, ko KGB med covidom ni mogel biti v notranjem prostoru, ker se ni smelo. Prišli smo iz kleti. Takrat se je pojavila krasna možnost sodelovanja. Izpadla je lepa zgodba, ki se jo lahko še nadaljuje,” je dejal Bongo in dodal: “Tudi drugi so zaznali to možnost. Lutkovno gledališče Maribor ima te kapacitete, da lahko izkoristi za svojo osnovno dejavnost in tudi za druge.”

Skupaj z Dodo pa Bongo načrtuje še več koncertov, prireditev na tem mestu. Enostavno pravi: “Kar je za naju in za publiko sprejemljivo in zanimivo.” KGB je namreč vedno bil prostor, kjer so ljudje, dogodki, koncerti dobrodošli in takega si Bongo želi še naprej.

V Festivalni dvorani Lent je sinoči nastopil Momčilo Bajagić Bajaga s svojimi Instruktori.

Kdor čaka, dočaka, bi lahko rekli za vse obiskovalce, ki so čakali na to, da je na oder stopil Bajaga s svojo skupino Instruktori, ki ga zvesto spremlja na njegovih koncertih. Takoj, že s prvo pesmijo, so pokazali, da še znajo dobro razvneti občinstvo, saj je to tudi takoj začelo prepevati. Prva pesem S druge strane jastuka je zadonela v prepolni dvorani.

Ljudje so namreč, preden je nastopil čas za koncert, še postajali zadaj, okoli miz, na balkonih. Didžej pa jih je vse bolj ogreval, tako da so bili že dobro pripravljeni in tudi pri odru, ko se je pojavil Bajaga s spremstvom in odločno stopil na oder. Kot se skorajda spodobi, so najprej začeli igrati Instruktori, kaj kmalu pa je bil z njimi Bajaga.

Pesmi so si sledile ena za drugo, občinstvo jih je znalo tako rekoč na pamet, saj je ves čas prepevalo. Tako se je slišal izbor najboljših, najbolj znanih pesmi.

Za posebno vzdušje pa je poskrbel še Žika Milenković, ki je sredi koncerta slekel vrhnjo majico, pod njo pa imel še eno – z napisom Žika feel Slovenia. In seveda požel aplavz. In od takrat je šlo vzdušje, ki je že itak bilo dobro, samo še navzgor.

Bajaga je svojo glasbeno kariero začel leta 1974, sprva je bil pevec skupine TNT. Štiri leta kasneje so ga povabili v skupino Riblja čorba, kjer je igral kitaro vse do leta 1984. Nato pa je postal vodja skupine Instruktori, ki velja za eno najboljših glasbenih skupin tako v Srbiji kot tudi v nekdanji Jugoslaviji. Ob tem, ko je igral v skupini, pa je izdal tudi dva samostojna albuma, s skupino pa sedem.