V zgodnjih popoldanskih urah so se sestali v Dravogradu predstavniki koroških občin in gospodarstva na okrogli mizi, skupaj s predsednikom Državnega sveta (DS) Mitjo Bervarjem. Na srečanju so vnovič izpostavili, da med ključne probleme Koroške spadajo pomanjkljiva cestna infrastruktura in napovedano ukinjanje institucij, pozivi v zvezi s tem pa da v Ljubljani niso slišani. Predsednik DS Mitja Bervar je Korošcem zagotovil podporo v prizadevanjih.

Okrogle mize z naslovom “Opredelitev in reševanje ključnih problemov za razvoj regije v naslednjem programskem obdobju 2014-2020″ so se udeležili predstavniki koroškega gospodarstva, vuzeniški župan Franjo Golob in župan Občine Muta Boris Kralj ter predstavniki koroških upravnih enot in carinske službe.

Med najbolj pereče težave na koroškem spadata pomanjkljiva cestna infrastruktura in odsotnost hitre ceste, ki bi bila v podporo tako prebivalcem kot tudi gospodarstvu. Vodja koroške delovne skupine za izgradnjo hitre ceste v okviru tretje razvojne osi, prevaljski župan Matic Tasič, je bil danes v zvezi s tem vnovič kritičen do odnosa Ljubljane do regije. Kot je dejal, zadnja leta od pristojnih na ministrstvih ni nobenega odziva glede pozivov v zvezi s hitro cesto, načrtovanih ukinitev in reorganizacij institucij ter zmanjšanja števila občin pa se po njegovih besedah pristojni lotevajo brez pravih argumentov. Dejal je, da ekonomska upravičenost ni edini argument, ampak je za razvoj regije potrebno na stvari gledati celovito.

V prizadevanja za pospešitev postopkov umeščanja in izgradnje hitre ceste se je v zadnjih mesecih vključilo tudi koroško gospodarstvo v okviru območne gospodarske zbornice, ki se je povezala tudi s predstavniki lokalnih in deželni oblasti na avstrijski strani.

Predsednica GZS območne zbornice Koroška Mojca Kert pa je sicer glede stanja v regiji dejala, da gospodarska moč Koroške pada, da pa ima regija vsaj 15 zdravih, velikih gospodarskih jeder in naloga vseh je, da se ta jedra ohranijo. Problem v regijskem gospodarstvu je tudi pomanjkanje delovnih mest za mlade in vedno višja povprečna starost zaposlenih, zato tudi regijska GZS o tem išče informacije v Avstriji. “Naša največja želja pa je policentrični razvoj,” je dejala Kertova, ki prav tu vidi vlogo DS, da pri vse zakonodajnih usmeritvah svoja stališča utemeljuje na nujnosti policentričnega razvoja države.

Predsednik DS Mitja Bervar, ki je sicer predstavil delo DS ter vlogo in pomen zastopanih lokalnih interesov v njem, je dejal, da je ena od prioritet dela DS pomoč slovenskemu gospodarstvu. DS nima izvršilne ali zakonodajne funkcije, je pa del parlamenta in se počuti kot most med civilno družbo in dnevno politiko, je poudaril Bervar. Povedal je, da tako DS želi prek zastopnikov lokalnih interesov predstavljati glas ljudi s terena in da bo tudi vprašanja o izpostavljenih težavah Koroške ustrezno naslovil na pristojna ministrstva.

DS se bo sicer jutri na seji sestal na Koroškem, zasedal bo v dvorcu Bukovje pri Dravogradu, kjer bo med drugim izpostavil in govoril tudi o tretji razvojni osi.