Na Osnovni šoli Vuzenica so pripravili Tehniški dan v sklopu Evropskega tedna mobilnosti.
Učencem so svoje delo predstavili policisti in gasilci pa tudi vodniki reševalnih psov. Mlajši učenci pa so ta dan porisali še Splavarsko ulico.
Novice iz občine video
Ali veste, katere vse gobe, ki rastejo v naših gozdovih, so strupene in nevarne? Pokazali so nam jih na veliki razstavi gob na Spodnjem Slemenu. Pa tudi gobe, ki jih nabiralci največkrat odnesejo iz gozdov.
Sama razstava ni bila postavljena enostavno, ampak tako, da se je večinoma videlo, kako gobe rastejo v gozdu, skupaj podlago, podrastjem in drevjem. Videlo se je naravo, takšna kot je. Tudi z zadnjim delom, v katerem so opozorili na to, da ljudje velikokrat v gozdu res naberejo gobe, žal pa puščajo tam tudi smeti.
Na Muti so pred dnevi organizirali delavnico, kjer so sodelovali člani tamkajšnjega društva invalidov in najmlajši prebivalci občine.
Leta 1990 se je ustanovilo Društvo invalidov Muta, le to ima danes več kot 300 članov. Na Muti je bila minule dni organizirana delavnica z namenom spodbujanja lokalnih skupnosti k aktivnostim. Spodaj si lahko ogledate prispevek.
Ta teden so v marsikateri občini pripravili več aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Tako je bilo tudi v Selnici ob Dravi.
Njihove aktivnosti smo spremljali vse od začetka, že v prejšnjem tednu, ko so z uvodnimi dogodki na tamkajšnji osnovni šoli in v vrtcu opravili več ustvarjalnih delavnic, otroci pa so slišali tudi več o prometu, načinih prevoza in trajni mobilnosti. Poglejte, kako je bilo.
Univerza v Mariboru je ta teden svečano praznovala 47-letnico obstoja.
Ob tem so opravili tudi inavguracijo rektorja Zdravka Kačiča in podelili naslov častni doktor projektantu mostov in viaduktov Marjanu Pipenbaherju.
Hubert Lorenci iz Vuzenice ima več starodobnih vozil, predvsem motorjev. Še vedno vozi tudi starodobni traktor in avto.
Lorenci se je pri prihodu naše ekipe povzpel tudi na svoj starodobni traktor, znamke Steyr, in pokazal, da ga še vedno vozi. Razkazal nam je tudi starodobni avto mercedes, ki ga prav tako še vedno vozi. Poleg njiju pa še 20 motorjev, v garaži pa še princa, avto s prav tako visoko letnico izdelave.
Zaupal nam je tudi eno od svojih dogodivščin pri vožnji z motorjem, ki se jo še danes spominja, prav tako pa še mnogo drugih, ki mu prinesejo nasmeh na obrazu, včasih pa tudi solze nostalgije in ganjenosti.
Župan občine Duplek Mitja Horvat je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.
Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Župan občine Muta Mirko Vošner je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.
Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Svojo kandidaturo na prihajajočih lokalnih volitvah je napovedal tudi mariborski župan Saša Arsenovič.
Z njim smo spregovorili o tem, zakaj se je odločil ponovno kandidirati, kateri so izvedeni projekti, na katere je najbolj ponosen in o projektih, ki bi jim želel dati prednost v prihodnjih letih.
Več v prispevku.
Vsi županski kandidati, ki bi si želeli napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com
Prihodnji teden se začne celovita prenova najstarejšega študentskega doma na Tyrševi, ki spada k Študentskim domovom Univerze v Mariboru.
Včeraj so se izvajalci že uvedli v delo, ki se začne v ponedeljek. Sama prenova bo trajala predvidoma devet mesecev.
Več v prispevku:
V Mariboru poteka ta vikend usposabljanje gasilcev za tehnično reševanje oseb v prometnih nesrečah. Dejansko gasilce učijo postopkov reševanje oseb iz ukleščenih, poškodovanih vozil.
Naša ekipa si je ogledala, kako to poteka. Za gasilce je organizator Heavy Rescue Slovenia pripravil več postaj simulacij, ki spominjajo na resnične dogodke, saj gre ponekod za upodobitve dejanskih nesreč, ponekod pa, kako bi lahko na podlagi preteklih dogodkov pri reševanju lahko bilo.
V mnogih osnovnih šolah imajo projekt zaščitnikov, preko katerega učenci višjih razredov skrbijo za prvošolce.
Vsak učenec sprejme enega od najmlajših in ga spodbuja, mu pomaga in po potrebi svetuje. Tako je tudi na Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju, kjer so prvi šolski dan naredili za prvošolce pravi špalir.
Naša ekipa je ob obisku lovrenške osnovne šole videodokumentirala tudi prisrčen sprejem, špalir za prvošolce, ki so prišli v telovadnico, tam pa so jih prevzeli njihovi zaščitniki, nagovorila pa jih je tudi ravnateljica.
Si predstavljate osnovno šolo s skupaj le 12 učenci in učenkami? Prav toliko jih je na Podružnični osnovni šoli Duh na Ostrem vrhu, ki spada pod matično šolo Selnica ob Dravi.
Obiskali smo jih na prvi šolski dan in izvedeli več o sonaravnem izvajanju pouka in prijaznosti.
V mariborskem Občinskem prostorskem načrtu je predvidena tudi nova, kar 18 nadstropna stolpnica in garažna hiša, med rondojem Koroškega mostu in Vrbansko cesto.
Občani, ki živijo v neposredni bližini, se s tem ne strinjajo. Združili so se v Civilno inciativo RT-38.
Civilna inciativa je jasna, želijo si, da se sporne točke umaknejo z OPN v obstoječe stanje in da se o posegih razpravlja složno v okviru same mestne četrti.
Več v prispevku.
V videu si oglejte 3. izredno sejo OS Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 29.8.2022.
Društvo Plesno rekreacijski klub Harmonija se je s plesnimi točkami ponovno predstavilo v Vuzenici, kjer ima društvo sicer svoje prostore.
Najmlajše plesalke, ki so se že pogumno postavile na oder, in tudi najbolj izkušene plesalke, tudi take, ki posegajo na tekmovanjih po najvišjih mestih, so se zavrtele v ritmih glasbe in pokazale, kaj vse so se naučile.
Dvorana Tabor je doživela prvo fazo obnove.
Ogledali smo si obnovljeno Dvorano Tabor. Obnovili so jo po 38 letih, odkar so jo zgradili (takrat je veljala za ponos gradbeništva), gre dejansko za prvo fazo, v kateri so opravili najnujnejša dela in objekt spravili v tako stanje, da se bodo tam lahko odvijali treningi in tekme, kot je bila prva otvoritvena minuli vikend.
V Mariboru se bo 25. avgusta začel mednarodni kulinarični dogodek STREET FOOD MARKET Maribor. Odšli smo do enega od ponudnikov in preverili, kako se pripravljajo na festival. Obiskali smo Meating v Mariboru.
Organizatorji kulinaričnega festivala obljubljajo, da bodo ponudniki ulične hrane obiskovalce razvajali z dobrotami, ki jih bodo pripravljali tako, da bodo obiskovalci videli samo pripravo, ki se bo odvijala na tovornjačkih. Festival bo od 25. do 27. avgusta na Trgu Leona Štuklja v Mariboru.
Danes se zaključujejo Vuzeniški dnevi, obenem pa je farni in občinski praznik občine Vuzenica.
Popoldan so v Športnem parku Vuzenica pripravili prikaz starih kmečkih običajev, temu pa je sledila mola ižina, torej mala malica, ki so jo pripravila različna društva iz Vuzenice in okolice. Tako ena kot druga prireditev imata dolgoletno tradicijo.
Zupan Vuzenice Franjo Golob pa je ob zaključku Vuzeniških dni čestital občanom in občankam za občinski in farni praznik ter same Vuzeniške dneve ocenil kot uspešne. Zahvalil se je tudi vsem, ki so kakor koli pripomogli k njihovi izvedbi.
Na Dravi se je v okviru Vuzeniških dni odvila veslaška revialna regata, tej pa je sledil še družabni, sproščeni del veslanja, supanja in predvsem uživanja na Dravi.
Organizator Malkom David Leitinger je poudaril tako prvi, profesionalni del, kot tudi družabni del, povezan z Dravo in življenjem ob njej in na njej. Za bolj kakovostno življenje in preživljanje časa na Dravi, prevoze po Dravi, zabavo, povezano z izvedbo vodnih športov se že dlje časa trudi skupaj z ekipo, tokrat pa v okviru Vuzeniških dni nudijo tudi predstavitve dejavnosti. Ena takih je bila tudi veslaška revialna regata, na kateri so se predstavili tudi člani in članice Veslaškega kluba Dravske elektrarne Maribor, v sproščenem, kasnejšem delu pa so priložnost za veslanje in supanje dobili tudi drugi.
Na Alma mater Europaea so v preteklih dneh gostili madžarske strokovnjake z Instituta za pravne študije na Nacionalni univerzi za javne službe v Budimpešti, ki se ukvarjajo z vprašanjem svobode govora.
V skupnem bilateralnem projektu med Alma Mater Europea in madžarskim Inštitutom za pravne študije na Nacionalni univerzi za javne službe v Budimpešti, so se tokrat sestali v Mariboru, kjer so se posvetili diskurzu in raziskovanju svobode govora. Ob tem so odprli pomembna vprašanja.
Sodelujoči so izpostavili, da je danes še toliko bolj pomembno govoriti o svobodi govora ter, da je potrebno vedeti, da je populizem v bistvu sporen koncept.
Omizja se je udeležila tudi direktorica Inštituta za pravne študije na Cetru za družbene vede v Budimpešti, ki je poudarila, da je zanje pomembno, da imajo bilateralne odnose s Slovenijo, še posebej z Univerzo Alma Mater Europea.
Več v prispevku.
V začetku julija se je odprl most na Mariborski otok. Projekt se je zavlekel in s tem se je premaknila tudi otvoritev kopališča na mariborskem otoku.
Obiskovalci kopališča pa na družbeni omrežjih delijo fotografije mosta po obnovi in izražajo svoje zaskrbljeno mnenje. Sami smo se odpravili na otok preveriti, kakšni so dejanski rezultati v primerjavi s tem, kaj je bilo zapisano v projektni dokumentaciji.
Most, ki vodi na otok je star 88 let in s tem spada pod kulturno dediščino. Pred obnovo mostu je jeklena konstrukcija bila modre barve, na zavodu za varstvo kulturne dediščine so odobrili modro ali zeleno barvo, most pa je zdaj temne barve.
Po ogledu mostu smo videli ograjo, ki je sedaj pritrjena z vezicami, drugo stran mostu pa trenutno varuje premična ograja. Gre tukaj le za začasno rešitev?
Kako bi morala biti ograja nameščena glede na dokumentacijo in kdo bo prevzel krivdo, v kolikor bo prišlo do poškodb obiskovalcev pa nam s strani občine še niso zaupali.
Že v jutranjih urah smo se z vprašanji obrnili na Mestno občino Maribor in Šport Maribor, na odgovore še čakamo.
Kako je videti pa na posnetku in fotografijah spodaj:
Študentski domovi Univerze v Mariboru podaljšujejo razpis za študente, ki se prvič prijavljajo za bivanje v enotah študentskih domov. Da bodo pravočasno oddali svoje prijave za nadaljnje bivanje, pa morajo paziti študenti, ki so že tam.
Sicer pa se tudi pri tem razpisu vidi, da študentski domovi določene postopke vse bolj digitalizirajo. Razpis za študente, ki želijo bivati v Študentskih domovi Univerze v Mariboru ima v primerjavi z lani nekoliko sprememb.
Damir Mlakar, vodja Referata za študentske zadeve, ŠD Maribor Univerze v Mariboru, je izpostavil, da gre v primerjavi z lanskim razpisom za nekaj sprememb. Razpis za prvi sprejem v študentski dom je namreč odprt do 1. junija 2023, pri podaljšanju bivanja v domu pa je rok za oddajo vloge enak kot lani. To je do 16. avgusta. Zato posebej poziva stanovalce, da pravočasno oddajo prošnjo.
Letos uvajajo tudi več digitalizacije. Pri odločbi, ki jo bodo dobili po klasični pošti, bo zapisano tudi, kje in kdaj dobijo podatke o naselitvi. To bo namreč zapisano v e-predalčku in na spletni strani študentskih domov. Zapomniti si bodo morali šifro prošnje, ki jo bodo na strani nato zapisali in prišli v sistem.
Poslanci in poslanke Gibanja Svoboda so bili zadnji dan Festivala Lent na neformalnem ogledu prizorišč, pogovarjali so se tako z organizatorji kot tudi prostovoljci, ki so vse dni festivala skrbeli za prireditve in obiskovalce.
Člani in članice Poslanske skupine Gibanja Svoboda so skupaj z vodjo poslanske skupine obiskali nekaj prizorišč letošnjega Festivala Lent. Me drugim so bili tudi ob Vodnem stolpu, kjer je še pred leti bil plavajoči glavni oder. Prav tega so tudi omenili. Upajo, da bo ta oder nekoč spet tam, saj velja za eno od značilnosti Festivala Lent. Pogrešajo tudi promenado, po kateri so se obiskovalci vrsto let sprehajali, družili in si od tam ogledali prireditve na samem Lentu.
Strinjajo pa se, da ne samo Maribor, ampak vsa Slovenija potrebuje Festival Lent in podobne festivale, prireditve, za kar pa bi potrebovali tudi spodbudo ministrstva za kulturo oziroma države.
Sinoči je občinstvo je nedvomno uživalo pri poslušanju skupine Perpetuum Jazzile. Skupina pa se je več kot očitno tudi počutila odlično na odru, kjer je še pred dnevi potekal Festival Lent.
Maja Ciglar iz skupine Perpetuum Jazzile je zaupala, da so imeli po epidemiji korone kar napet urnik, saj so imeli več kot 20 koncertov in tudi turnejo po Italiji, bili pa so tudi v Črni gori. “Zelo smo veseli, da se lahko vrnemo v normalno stanje. Mogoče smo zdaj še bolj energični, še bolj pripravljeni. tako da se veselimo tudi mariborskega koncerta,” je dejala in napovedala, da si bodo potem vzeli počitnice. Energijo imajo. “Sploh prvi koncerti po koroni so bili prav osvobajajoči, ker smo bili prej vsi zaprti. Res da smo imeli med korono vaje preko zooma, poskusili smo tudi snemati, a to ni isto. Čisto nekaj drugega je, ko si spet skupaj, ko lahko nastopaš na odru,” je poudarila.
Včerajšnji repertoar je bil predvsem pester. “Za vse sladokusce in za ljubitelje starega rocka, popa, nekaj mirnega, nekaj francosko obarvanega,” je našteval Tadej Premužič in dodal: “Se mi zdi, da publika ne bo ostala ravnodušna in da jo bomo spravili na noge.” Glasilke so bile že pred koncertom pripravljene in “ogrete”.
In na vprašanje, kakšne čudeže delajo s svojimi vokalnimi sposobnostmi na odru, ko iz sebe spravljajo glasove, ki jih drugi ne znamo, pravi, da res včasih v pripravah eksperimentirajo in ugotavljajo, kaj vse se še da narediti. “Res zelo radi eksperimentiramo, da vidimo, kake zvoke lahko spravimo iz sebe, da se lahko čim bolj približamo zvokom instrumentov, ki jih sicer ne uporabljamo na odru. Zato na vajah skupaj poskusimo natrenirati nek zvok trobent, električne kitare, sintesajzerja. Vaja pa definitivno – če hočeš se resno ukvarjati s tem resnim hobijem, kot mu jaz včasih rečem, potrebuješ vajo in potem moraš imeti rad svoj glas in svoje glasilke. Ne smeš jih zlorabljati,” je še dejal in potrdil našo misel, da se lahko petju reče hobi, saj gre za tisto, kar imaš rad. In kot je sam dejal, jih to potem žene k temu, da to tudi delajo. In tudi da na novo ustvarjajo.
Oba sta dejala, da so šli zdaj v bolj rokerske vode in da pripravljajo tudi za prihodnost nekaj novega, a da vsega pa le ne bi izdala.
Danes, v soboto se začne Letni kino Minoriti, ki bo v poletnih sobotnih večerih poskrbel za izbrane celovečerne filme skupaj s pogovori z njihovimi ustvarjalci. Predstavili bodo tudi nekaj kratkih filmov.
Letos si lahko na Minoritih ogledati tudi kultni film Boter, ki je letos star 50 let.
Pozno popoldne in zgodaj zvečer je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru prevladoval dež, a v zaodrju in na odru, kjer je bil še pred dnevi Glavni oder Festivala Lent, so se pripravljali na koncert Piše se leto 2022. Ajdovci z mariborskim bobnarjem združeni v bend Elvis Jackson so upali, da jih Mariborčani ne bodo pustili na cedilu, prav tako tudi domači bend Happy Ol’McWeasel.
Še pred začetkom koncerta – ta se je začel ob 21.30 – je dež ponehal. In publika je prišla, čeprav ni bilo več tako vroče kot med Festivalom Lent, saj so se temperature spustile zaradi skoraj celodnevnega dežja.
Na oder so prvi stopili člani Happy Ol’McWeasel in takoj pokazali, iz kakšnega testa so. Udarni, nabriti, glasni, neizprosni in samosvoji. Občinstvo je bilo sicer prej maloštevilčno kot pa kaj drugega, a saj veste: zvesta publika pride ne glede na vreme in ali je koncert sredi tedna ali konec tedna.
Podlasice pa so seveda pokazale svoje energijo tam gor na odru. Gregor Jančič je skakal na svojo pručko, nagovarjal ljudi pod odrom in pel, ostali so mu glasovno in instrumentalno pomagali. In izrazili spoštovanje tistim, ki so prišli, oni pa njim. In pesmi so se vrstile ena za drugo.
In po vsem času, ki so ga preživeli ena na eno s publiko, so stopili z odra, tja pa so se spravili člani benda Elvis Jackson. Nekaj čez enajsto zvečer so prebudili še zadnje zaspance (no, teh niti ni bilo, a če bi bili, bi bili takrat zagotovo zbujeni). David Kovšca je prav hitro skočil z odra med publiko, kjer se je objemal z drugimi, pel – prevladala je ljubezen.
Ajdovci so skupaj z Mariborčanom Markom Soršakom Sokijem prav tako pokazali, da se ne bodo predali ne hladnejšim stopinjam ne dežju, če bi ta spet začel padati, sploh pa ne kakemu malodušju. David je skakal kot vedno – seveda se je že v zaodrju dobro ogrel za to -, ostali pa so prav tako pokazali, koliko energije premorejo in da so jo pripravljeni dati publiki.
Nihče ni bil na miru. In spet so našli neplavalko, da so jo lahko ponesli nad publiko na blazini. Tradicija, ki mora biti, pa je, kakor pač je. Trajalo je do enih zjutraj. Kot se spodobi za Piše se leto. Poklonili so se publiki, ki je prišla, pozdravili so z aplavzom tudi tiste, ki so bili doma na kavču. A na prvem mestu so se z vsem svojim bitjem tako prvi kot drugi posvetili tistim, ki so jih prišli pogledat in poslušat. Saj zato pa je Piše se leto, kajne?
Tudi kakšno majico so Podlasice našle za koga, Elvisi pa jih bodo dali še delati, tokrat jih je zmanjkalo.
V Dupleku so pripravili dva zanimiva večera.
Na prvem so v Zgornji Koreni lahko poslušali dalmatinske pesmi, ki so jih zapeli IL Divji, in jedli morske jedi. Na drugem večeru pa so v Dvorjanah obiskovalci videli akrobatke v zraku, nekaj ognja in poskusili okusne koktejle. Poglejmo, kako je bilo.
Vsako leto dupleški slikar Rajko Ferk organizira likovno kolonijo Duplek art. Letošnja je bila že 13. po vrsti, na njej pa je sodelovalao 40 likovnikov iz 11 držav. Vsako leto pa nato Ferk pripravi tudi več razstav likovnih del, ki so nastala na koloniji.
Tako so si lahko obiskovalci dvorane Kulturrnega doma Dvorjane v občini Duplek lahko že ogledali del likovnih umetnij te kolonije. Letos so pravzaprav imeli rdečo nit, osrednjo temo, ki je bila povezana z aktom. Veliko slikarjev je tako res naredilo ženski akt, drugi pa so ustvarjali “po svoje”. Rajko Ferk nam je ob pripravi na razstavo povedal, da v tej dvorani niso razstavljena vsa dela, na naslednjih pa bo nekaj del izmenično menjaval, tako da bodo lahko zvesti sledilci videli vse. Razstave bo postavljal namreč tudi drugod po Sloveniji, kot to običajno naredi.
Na Golažijadi na Gortini so kuharji in kuharice, ki so se združili v ekipe, kar nekaj ur kuhali golaž.
Vsaka ekipa po svojem receptu, tudi s skrivnimi sestavinami. Tekmovali pa so tako v tem, kdo bo skuhal najboljši golaž, kot tudi v tem, kdo ima najlepšo kuhinjo. Med kuhinjami so bile res tudi razlike, saj so jih postavili na različne načine, prav tako tudi drugače opremili.
Za samo pripravo golaža pa so vse ekipe, s katerimi smo govorili, dejale, da traja več ur. Ne nazadnje se mora meso dobro zmehčati. Pomembna in stalna sestavina vsakega golaža je tudi čebula. Opazili smo, da med rezanjem čebule ni nihče jokal, vsaj ne tako, da bi to pokazal. Nekatere ekipe so poskrbele, da tako same kot obiskovalci niso bili lačni med kuhanjem. Tako so narezale nekaj suhomesnatih izdelkov, ponudile slane prigrizke ali pa doma pripravljeno pecivo. Nazadnje pa smo po vztrajnem spraševanju le izvedeli za dve skrivni sestavini, ki ju je imela ena od skupin. Prepričani smo, da druge ekipe niso zaostajale pri tem in so ju prav tako imele. Preverite v posnetku, kakšni so njihovi recepti za odličen golaž.
