Po dveh letih pavze se je štajerska študentska čaga vrnila. Lampiončki, ki so bili tokrat 40. po vrsti, torej jubilejni, so navdušili tako študente kot tudi nastopajoče.
Lampiončki so razsvetlili nebo nad študentskim kampusom v Mariboru in prinesli obilo dobre glasbe, obilo študentov, ki se kljub obilici dežja niso vdali, ampak vztrajali od začetka do konca pod odrom in na vsej travnati ploščadi za Štukom. Z obilico dela, ki bi sicer, če ne bi bilo pred tem epidemije, trajalo dlje – torej eno leto, kar bi bilo mogoče manj naporno, ker bi lahko delali in načrtovali zlagoma -, sta ekipi Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Štuka spravili pod streho letošnje Lampiončke v približno petih mesecih. In naredili so to tako, kot si 40. Lampiončki tudi zaslužijo. Presežek zadnjih mesecev, kar se tiče množičnih prireditev v Mariboru in okolici, in dokaz, da znajo in zmorejo.
Večurni program, ki se je stopnjeval iz ure v uro
Pred peto je bila ploščad odprta za študente, ob šestih popoldan se je začelo zares, ob dveh ponoči se je še vedno dogajalo. V pavzah med enimi in drugimi nastopajočimi so imeli pripravljen poseben program. Na odru pa Help, Ice on Fire, Mrfy, Big foot mama, Farty animals, Joker out, Alo! Stari pa tudi Gašper Bergant.
Odlično opravljeno delo
Mnogi so sicer upali, da se vremenska napoved ne bo uresničila, a kaj, ko je že med nastopom Help – Beatles tribute nebo postajalo vse bolj temno. Kasneje se je sonce skrilo, oblaki so šli preko celega neba, padle so prve kaplje dežja – tudi to je svojevrstna tradicija.
In če se je iz vrst tehnične ekipe slišal mrmrajoč stavek, da gre delo enega tedna nekam, v strahu, da bo vse več dežja in vse manj študentov pod odrom, se to ni zgodilo. Dež gor ali dol, ekipe so opravile svoje delo odlično. Ekipa iz Štuka se je potrudila in dokazala, da obvlada veliko prireditev in je kasneje reševala tudi težave zaradi dežja in nevihte, ekipa iz Šouma pa je seveda tudi ves čas vedela, kaj dela. Velika zmaga je že, da so Lampiončke lahko organizirali in izvedli po dveletnem premoru, je med drugim povedal Anej Pevec, da niso iz “cukra”, je dejala vodja ekipe šoumovcev Ajda Habjanič, Živa Valdhutter pa, da so bendi zadovoljni, oni pa tudi, da lahko študentom pripravijo pravo zabavo.
“Vibe” je bil pravi, razpoloženje pozitivno in optimistično
Bendi so bili še ob pol sedmih zvečer optimistični, tako zaradi vremena, predvsem pa zaradi tega, ker je bil na prizorišču pravi “vibe”. Amadej Papež iz novomeškega hard rock benda Ice on Fire je bil zadovoljen, ker se že celo pomlad dogaja razsvetljenstvo in se hodi ven. Bend je prišel v Maribor preko tekmovanja, z mariborsko sceno in Lampiončki so se šele spoznavali, a pohvalil je, da se dogaja. Luka Pernek iz benda Farty Animals, v kateremu skrbijo za pester nabor skladb, je bil na začetku tudi optimističen in hkrati zadovoljen, ker so kot povezovalni bend bili načrtovani, da bodo na odru dlje časa, celo noč med vsemi nastopi drugih bendov. Ob tem pa je seveda poudaril, da Slovenija potrebuje slovenske bende. Gregor Strasbergar iz benda Mrfy, ki prav tako kot Ice on Fire prihaja iz novomeškega konca, a ustvarja indie rock, je poudaril, da so prvič na Lampiončkih, alternativno sceno Maribora pa so spoznali že v Pekarni in Udarniku, kjer so že igrali. Gašper Bergant pa je dobil vlogo povezovalca med enim in drugim bendom. Želja, da ne bi deževalo, se ni uresničila, s katerimi besedami je kasneje poskrbel za slalomiranje med nastopi bendov, pa nam je tudi napovedal. In se nato tega držal.
Navdušenje nad vsemi bendi
Bendi pa torej na odru eden za drugim. Občinstvo pod njim ali pa na drugi strani ploščadi pa sodelovalo v istem ritmu. Med vrhunci pa je zagotovo bil nastop benda Big foot mama. Ujeli smo ga v živo, pod odrom, kjer ni manjkalo niti blata, niti luž, niti dežja. Publika se ni pustila motiti, uživala je sto na uro.
Huronski aplavz pa so si zaslužili tudi Alo!Stari, na katere je bilo treba počakati do konca in je bilo tudi vredno počakati. Treba pa je seveda priznati: vsi so bili odlični, od prvega do zadnjega.
