V mariborskem Občinskem prostorskem načrtu je predvidena tudi nova, kar 18 nadstropna stolpnica in garažna hiša, med rondojem Koroškega mostu in Vrbansko cesto.
Občani, ki živijo v neposredni bližini, se s tem ne strinjajo. Združili so se v Civilno inciativo RT-38.
Civilna inciativa je jasna, želijo si, da se sporne točke umaknejo z OPN v obstoječe stanje in da se o posegih razpravlja složno v okviru same mestne četrti.
Več v prispevku.
V videu si oglejte 3. izredno sejo OS Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 29.8.2022.
Društvo Plesno rekreacijski klub Harmonija se je s plesnimi točkami ponovno predstavilo v Vuzenici, kjer ima društvo sicer svoje prostore.
Najmlajše plesalke, ki so se že pogumno postavile na oder, in tudi najbolj izkušene plesalke, tudi take, ki posegajo na tekmovanjih po najvišjih mestih, so se zavrtele v ritmih glasbe in pokazale, kaj vse so se naučile.
Dvorana Tabor je doživela prvo fazo obnove.
Ogledali smo si obnovljeno Dvorano Tabor. Obnovili so jo po 38 letih, odkar so jo zgradili (takrat je veljala za ponos gradbeništva), gre dejansko za prvo fazo, v kateri so opravili najnujnejša dela in objekt spravili v tako stanje, da se bodo tam lahko odvijali treningi in tekme, kot je bila prva otvoritvena minuli vikend.
V Mariboru se bo 25. avgusta začel mednarodni kulinarični dogodek STREET FOOD MARKET Maribor. Odšli smo do enega od ponudnikov in preverili, kako se pripravljajo na festival. Obiskali smo Meating v Mariboru.
Organizatorji kulinaričnega festivala obljubljajo, da bodo ponudniki ulične hrane obiskovalce razvajali z dobrotami, ki jih bodo pripravljali tako, da bodo obiskovalci videli samo pripravo, ki se bo odvijala na tovornjačkih. Festival bo od 25. do 27. avgusta na Trgu Leona Štuklja v Mariboru.
Danes se zaključujejo Vuzeniški dnevi, obenem pa je farni in občinski praznik občine Vuzenica.
Popoldan so v Športnem parku Vuzenica pripravili prikaz starih kmečkih običajev, temu pa je sledila mola ižina, torej mala malica, ki so jo pripravila različna društva iz Vuzenice in okolice. Tako ena kot druga prireditev imata dolgoletno tradicijo.
Zupan Vuzenice Franjo Golob pa je ob zaključku Vuzeniških dni čestital občanom in občankam za občinski in farni praznik ter same Vuzeniške dneve ocenil kot uspešne. Zahvalil se je tudi vsem, ki so kakor koli pripomogli k njihovi izvedbi.
Na Dravi se je v okviru Vuzeniških dni odvila veslaška revialna regata, tej pa je sledil še družabni, sproščeni del veslanja, supanja in predvsem uživanja na Dravi.
Organizator Malkom David Leitinger je poudaril tako prvi, profesionalni del, kot tudi družabni del, povezan z Dravo in življenjem ob njej in na njej. Za bolj kakovostno življenje in preživljanje časa na Dravi, prevoze po Dravi, zabavo, povezano z izvedbo vodnih športov se že dlje časa trudi skupaj z ekipo, tokrat pa v okviru Vuzeniških dni nudijo tudi predstavitve dejavnosti. Ena takih je bila tudi veslaška revialna regata, na kateri so se predstavili tudi člani in članice Veslaškega kluba Dravske elektrarne Maribor, v sproščenem, kasnejšem delu pa so priložnost za veslanje in supanje dobili tudi drugi.
Na Alma mater Europaea so v preteklih dneh gostili madžarske strokovnjake z Instituta za pravne študije na Nacionalni univerzi za javne službe v Budimpešti, ki se ukvarjajo z vprašanjem svobode govora.
V skupnem bilateralnem projektu med Alma Mater Europea in madžarskim Inštitutom za pravne študije na Nacionalni univerzi za javne službe v Budimpešti, so se tokrat sestali v Mariboru, kjer so se posvetili diskurzu in raziskovanju svobode govora. Ob tem so odprli pomembna vprašanja.
Sodelujoči so izpostavili, da je danes še toliko bolj pomembno govoriti o svobodi govora ter, da je potrebno vedeti, da je populizem v bistvu sporen koncept.
Omizja se je udeležila tudi direktorica Inštituta za pravne študije na Cetru za družbene vede v Budimpešti, ki je poudarila, da je zanje pomembno, da imajo bilateralne odnose s Slovenijo, še posebej z Univerzo Alma Mater Europea.
Več v prispevku.
V začetku julija se je odprl most na Mariborski otok. Projekt se je zavlekel in s tem se je premaknila tudi otvoritev kopališča na mariborskem otoku.
Obiskovalci kopališča pa na družbeni omrežjih delijo fotografije mosta po obnovi in izražajo svoje zaskrbljeno mnenje. Sami smo se odpravili na otok preveriti, kakšni so dejanski rezultati v primerjavi s tem, kaj je bilo zapisano v projektni dokumentaciji.
Most, ki vodi na otok je star 88 let in s tem spada pod kulturno dediščino. Pred obnovo mostu je jeklena konstrukcija bila modre barve, na zavodu za varstvo kulturne dediščine so odobrili modro ali zeleno barvo, most pa je zdaj temne barve.
Po ogledu mostu smo videli ograjo, ki je sedaj pritrjena z vezicami, drugo stran mostu pa trenutno varuje premična ograja. Gre tukaj le za začasno rešitev?
Kako bi morala biti ograja nameščena glede na dokumentacijo in kdo bo prevzel krivdo, v kolikor bo prišlo do poškodb obiskovalcev pa nam s strani občine še niso zaupali.
Že v jutranjih urah smo se z vprašanji obrnili na Mestno občino Maribor in Šport Maribor, na odgovore še čakamo.
Kako je videti pa na posnetku in fotografijah spodaj:
Študentski domovi Univerze v Mariboru podaljšujejo razpis za študente, ki se prvič prijavljajo za bivanje v enotah študentskih domov. Da bodo pravočasno oddali svoje prijave za nadaljnje bivanje, pa morajo paziti študenti, ki so že tam.
Sicer pa se tudi pri tem razpisu vidi, da študentski domovi določene postopke vse bolj digitalizirajo. Razpis za študente, ki želijo bivati v Študentskih domovi Univerze v Mariboru ima v primerjavi z lani nekoliko sprememb.
Damir Mlakar, vodja Referata za študentske zadeve, ŠD Maribor Univerze v Mariboru, je izpostavil, da gre v primerjavi z lanskim razpisom za nekaj sprememb. Razpis za prvi sprejem v študentski dom je namreč odprt do 1. junija 2023, pri podaljšanju bivanja v domu pa je rok za oddajo vloge enak kot lani. To je do 16. avgusta. Zato posebej poziva stanovalce, da pravočasno oddajo prošnjo.
Letos uvajajo tudi več digitalizacije. Pri odločbi, ki jo bodo dobili po klasični pošti, bo zapisano tudi, kje in kdaj dobijo podatke o naselitvi. To bo namreč zapisano v e-predalčku in na spletni strani študentskih domov. Zapomniti si bodo morali šifro prošnje, ki jo bodo na strani nato zapisali in prišli v sistem.
Poslanci in poslanke Gibanja Svoboda so bili zadnji dan Festivala Lent na neformalnem ogledu prizorišč, pogovarjali so se tako z organizatorji kot tudi prostovoljci, ki so vse dni festivala skrbeli za prireditve in obiskovalce.
Člani in članice Poslanske skupine Gibanja Svoboda so skupaj z vodjo poslanske skupine obiskali nekaj prizorišč letošnjega Festivala Lent. Me drugim so bili tudi ob Vodnem stolpu, kjer je še pred leti bil plavajoči glavni oder. Prav tega so tudi omenili. Upajo, da bo ta oder nekoč spet tam, saj velja za eno od značilnosti Festivala Lent. Pogrešajo tudi promenado, po kateri so se obiskovalci vrsto let sprehajali, družili in si od tam ogledali prireditve na samem Lentu.
Strinjajo pa se, da ne samo Maribor, ampak vsa Slovenija potrebuje Festival Lent in podobne festivale, prireditve, za kar pa bi potrebovali tudi spodbudo ministrstva za kulturo oziroma države.
Sinoči je občinstvo je nedvomno uživalo pri poslušanju skupine Perpetuum Jazzile. Skupina pa se je več kot očitno tudi počutila odlično na odru, kjer je še pred dnevi potekal Festival Lent.
Maja Ciglar iz skupine Perpetuum Jazzile je zaupala, da so imeli po epidemiji korone kar napet urnik, saj so imeli več kot 20 koncertov in tudi turnejo po Italiji, bili pa so tudi v Črni gori. “Zelo smo veseli, da se lahko vrnemo v normalno stanje. Mogoče smo zdaj še bolj energični, še bolj pripravljeni. tako da se veselimo tudi mariborskega koncerta,” je dejala in napovedala, da si bodo potem vzeli počitnice. Energijo imajo. “Sploh prvi koncerti po koroni so bili prav osvobajajoči, ker smo bili prej vsi zaprti. Res da smo imeli med korono vaje preko zooma, poskusili smo tudi snemati, a to ni isto. Čisto nekaj drugega je, ko si spet skupaj, ko lahko nastopaš na odru,” je poudarila.
Včerajšnji repertoar je bil predvsem pester. “Za vse sladokusce in za ljubitelje starega rocka, popa, nekaj mirnega, nekaj francosko obarvanega,” je našteval Tadej Premužič in dodal: “Se mi zdi, da publika ne bo ostala ravnodušna in da jo bomo spravili na noge.” Glasilke so bile že pred koncertom pripravljene in “ogrete”.
In na vprašanje, kakšne čudeže delajo s svojimi vokalnimi sposobnostmi na odru, ko iz sebe spravljajo glasove, ki jih drugi ne znamo, pravi, da res včasih v pripravah eksperimentirajo in ugotavljajo, kaj vse se še da narediti. “Res zelo radi eksperimentiramo, da vidimo, kake zvoke lahko spravimo iz sebe, da se lahko čim bolj približamo zvokom instrumentov, ki jih sicer ne uporabljamo na odru. Zato na vajah skupaj poskusimo natrenirati nek zvok trobent, električne kitare, sintesajzerja. Vaja pa definitivno – če hočeš se resno ukvarjati s tem resnim hobijem, kot mu jaz včasih rečem, potrebuješ vajo in potem moraš imeti rad svoj glas in svoje glasilke. Ne smeš jih zlorabljati,” je še dejal in potrdil našo misel, da se lahko petju reče hobi, saj gre za tisto, kar imaš rad. In kot je sam dejal, jih to potem žene k temu, da to tudi delajo. In tudi da na novo ustvarjajo.
Oba sta dejala, da so šli zdaj v bolj rokerske vode in da pripravljajo tudi za prihodnost nekaj novega, a da vsega pa le ne bi izdala.
Danes, v soboto se začne Letni kino Minoriti, ki bo v poletnih sobotnih večerih poskrbel za izbrane celovečerne filme skupaj s pogovori z njihovimi ustvarjalci. Predstavili bodo tudi nekaj kratkih filmov.
Letos si lahko na Minoritih ogledati tudi kultni film Boter, ki je letos star 50 let.
Pozno popoldne in zgodaj zvečer je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru prevladoval dež, a v zaodrju in na odru, kjer je bil še pred dnevi Glavni oder Festivala Lent, so se pripravljali na koncert Piše se leto 2022. Ajdovci z mariborskim bobnarjem združeni v bend Elvis Jackson so upali, da jih Mariborčani ne bodo pustili na cedilu, prav tako tudi domači bend Happy Ol’McWeasel.
Še pred začetkom koncerta – ta se je začel ob 21.30 – je dež ponehal. In publika je prišla, čeprav ni bilo več tako vroče kot med Festivalom Lent, saj so se temperature spustile zaradi skoraj celodnevnega dežja.
Na oder so prvi stopili člani Happy Ol’McWeasel in takoj pokazali, iz kakšnega testa so. Udarni, nabriti, glasni, neizprosni in samosvoji. Občinstvo je bilo sicer prej maloštevilčno kot pa kaj drugega, a saj veste: zvesta publika pride ne glede na vreme in ali je koncert sredi tedna ali konec tedna.
Podlasice pa so seveda pokazale svoje energijo tam gor na odru. Gregor Jančič je skakal na svojo pručko, nagovarjal ljudi pod odrom in pel, ostali so mu glasovno in instrumentalno pomagali. In izrazili spoštovanje tistim, ki so prišli, oni pa njim. In pesmi so se vrstile ena za drugo.
In po vsem času, ki so ga preživeli ena na eno s publiko, so stopili z odra, tja pa so se spravili člani benda Elvis Jackson. Nekaj čez enajsto zvečer so prebudili še zadnje zaspance (no, teh niti ni bilo, a če bi bili, bi bili takrat zagotovo zbujeni). David Kovšca je prav hitro skočil z odra med publiko, kjer se je objemal z drugimi, pel – prevladala je ljubezen.
Ajdovci so skupaj z Mariborčanom Markom Soršakom Sokijem prav tako pokazali, da se ne bodo predali ne hladnejšim stopinjam ne dežju, če bi ta spet začel padati, sploh pa ne kakemu malodušju. David je skakal kot vedno – seveda se je že v zaodrju dobro ogrel za to -, ostali pa so prav tako pokazali, koliko energije premorejo in da so jo pripravljeni dati publiki.
Nihče ni bil na miru. In spet so našli neplavalko, da so jo lahko ponesli nad publiko na blazini. Tradicija, ki mora biti, pa je, kakor pač je. Trajalo je do enih zjutraj. Kot se spodobi za Piše se leto. Poklonili so se publiki, ki je prišla, pozdravili so z aplavzom tudi tiste, ki so bili doma na kavču. A na prvem mestu so se z vsem svojim bitjem tako prvi kot drugi posvetili tistim, ki so jih prišli pogledat in poslušat. Saj zato pa je Piše se leto, kajne?
Tudi kakšno majico so Podlasice našle za koga, Elvisi pa jih bodo dali še delati, tokrat jih je zmanjkalo.
V Dupleku so pripravili dva zanimiva večera.
Na prvem so v Zgornji Koreni lahko poslušali dalmatinske pesmi, ki so jih zapeli IL Divji, in jedli morske jedi. Na drugem večeru pa so v Dvorjanah obiskovalci videli akrobatke v zraku, nekaj ognja in poskusili okusne koktejle. Poglejmo, kako je bilo.
Vsako leto dupleški slikar Rajko Ferk organizira likovno kolonijo Duplek art. Letošnja je bila že 13. po vrsti, na njej pa je sodelovalao 40 likovnikov iz 11 držav. Vsako leto pa nato Ferk pripravi tudi več razstav likovnih del, ki so nastala na koloniji.
Tako so si lahko obiskovalci dvorane Kulturrnega doma Dvorjane v občini Duplek lahko že ogledali del likovnih umetnij te kolonije. Letos so pravzaprav imeli rdečo nit, osrednjo temo, ki je bila povezana z aktom. Veliko slikarjev je tako res naredilo ženski akt, drugi pa so ustvarjali “po svoje”. Rajko Ferk nam je ob pripravi na razstavo povedal, da v tej dvorani niso razstavljena vsa dela, na naslednjih pa bo nekaj del izmenično menjaval, tako da bodo lahko zvesti sledilci videli vse. Razstave bo postavljal namreč tudi drugod po Sloveniji, kot to običajno naredi.
Na Golažijadi na Gortini so kuharji in kuharice, ki so se združili v ekipe, kar nekaj ur kuhali golaž.
Vsaka ekipa po svojem receptu, tudi s skrivnimi sestavinami. Tekmovali pa so tako v tem, kdo bo skuhal najboljši golaž, kot tudi v tem, kdo ima najlepšo kuhinjo. Med kuhinjami so bile res tudi razlike, saj so jih postavili na različne načine, prav tako tudi drugače opremili.
Za samo pripravo golaža pa so vse ekipe, s katerimi smo govorili, dejale, da traja več ur. Ne nazadnje se mora meso dobro zmehčati. Pomembna in stalna sestavina vsakega golaža je tudi čebula. Opazili smo, da med rezanjem čebule ni nihče jokal, vsaj ne tako, da bi to pokazal. Nekatere ekipe so poskrbele, da tako same kot obiskovalci niso bili lačni med kuhanjem. Tako so narezale nekaj suhomesnatih izdelkov, ponudile slane prigrizke ali pa doma pripravljeno pecivo. Nazadnje pa smo po vztrajnem spraševanju le izvedeli za dve skrivni sestavini, ki ju je imela ena od skupin. Prepričani smo, da druge ekipe niso zaostajale pri tem in so ju prav tako imele. Preverite v posnetku, kakšni so njihovi recepti za odličen golaž.
Dupleški športhet postaja vse bolj privlačen za obiskovalce.
Da ne postanejo lačni, so ponudniki food truck hrane poskrbeli s sveže pripravljenimi obroki. Manjkalo pa ni niti zabave, saj so se obiskovalci lahko kopali, posedali v senci, otroci pa igrali na zanimivih igralih. Ne nazadnje, tudi glasba je bila. Poglejte, kakšen utrip smo ujeli in kaj so nam povedali sogovorniki, dupleški župan Mitja Horvat, nekaj ponudnikov in nekaj obiskovalcev, ki so uživali ob dobrem vremenu na dupleškem špor(t)hetu.
Iztekel se je 30. Festival Lent. O festivalu, odrih, nastopajočih smo se pogovarjali z Vladimirjem Rukavino, direktorjem Narodnega doma, kjer že vsa leta organizirajo ta festival in skrbijo, da v Maribor prihajajo tudi zvezde svetovnega formata.
30. Festival Lent se je letos odvil več po mestu kot na samem Lentu, kjer je dejansko v prvih letih, lahko rečemo kar desetletjih, bil njegov domicil. Ponovno brez promenade na obrežju Drave, brez stojnic in brez plavajočega Glavnega odra na Dravi tik ob Vodnem stolpu. Glavni oder je bil preseljen na Trg Leona Štuklja, takoj za Vodnim stolpom, na ploščadi in ne na Dravi, pa je bil Jurčkov – Večerov oder, ki je letos gostil raznolike glasbenike. Aktiven je bil tudi Sodni stolp z Minoriti za njim in seveda del športnega Festivala Lent pri Benetkah, kjer so potapljači postavili bazen. Zgodila se je tudi mednarodna veslaška regata. A ljudje so pogrešali prvotno zasnovan Festival Lent, ki je ponujal po celotni trasi Lenta ogromno dogajanja.
Pa smo Vladimirja Rukavino povprašali, zakaj ni vsega tega letos. “To je vprašanje za občino, seveda. Mi smo nameravali imeti stvari na Lentu. Rekli so, da se bo Lent obnavljal. No, in potem smo tik pred zdajci izvedeli, da ta obnova še ni tako blizu …” nam je povedal Rukavina, ki je potem še dodal, da si želijo imeti tako dogajanje na obnovljenem Lentu in v mestu, “ker Festival Lent ni samo Lent, ampak je seveda življenje v vsem mestu, od parka do trgov, ulic …”
Glavni oder na Trgu Leona Štuklja se je dobro prijel. Tam so tudi letos bile zvezde svetovnega formata. Kar se včasih pozablja ali pa se ljudje niti ne zavedajo tega. Vsa leta je namreč Festival Lent ponujal tudi to. V Maribor so prihajali in še prihajajo glasbeniki, ki so po svetu izjemno cenjeni in spoštovani. “Vesel sem tega, kar ste ravno zdaj rekli. Kajti marsikdo ne ugotavlja, da je Vlatko Stefanovski, ki je eden od treh najboljših kitaristov na svetu, zvezda, ker pač prihaja iz Makedonije. Tako razmišljajo ljudje. Ja, zares gre za to, da prihajajo zvezde in da je izjemno kakovosten program. Predvsem zelo dobro sprejet s strani občinstva,” je dejal Rukavina. A hkrati opozoril: “V tej smeri nadaljevati s tako skromnimi sredstvi ne bomo mogli več. Upajmo, da bo teh sredstev več in takrat bodo mogoče tudi zvezde malo bolj prepoznavne sleherniku.”
Jurčkov – Večerov oder je bil oder, pri kateremu so namenoma združili imeni nekoč ločenih odrov. In tam pri Vodnem stolpu je bil zanimiv program. Na njemu so bili Adi Smolar, Andrej Šifrer, sinoči tudi Zoran Predin pa mnogi drugi, tudi mlajše glasbene skupine, ki pa so si s svojo glasbo že utrle pot na festivale in samostojne koncerte, kjer imajo svojo občinstvo. “Vedno so me spraševali, zakaj Predin, zakaj Kreslin, zakaj Smolar. Zakaj Smolar? Videli smo, dva tisoč ljudi na obrežju Drave je prišlo na koncert Adija Smolarja. Enako se zgodi za Kreslina in enako se zgodi za Predina. Ljudje imajo radi to in ne vem, zakaj bi si morali izmišljevati nekaj drugega, če so to stvari, ki so stalnice,” pravi Rukavina.
“Ljudje so rekli, pa čevapčiče imate samo ob Dravi. Torej, nismo jih imeli mi. Imeli so jih tisti, ki jih prodajajo. Ampak verjetno so jih prodajali, ker jih ljudje jedo. Ker so dobri. Tako da to so pač neke pavšalne stvari, v katerih smo se v preteklosti pogovarjali, pa upam, da se več ne bomo rabili,” je bil še odločen Rukavina.
Zaživel je tudi oder Minoriti. Po eni strani je intimen. Po drugi strani pa dovolj velik za marsikatero prireditev, ali koncert ali stand-up nastop ali performens ali gledališko igro. No, s tem zadnjim delom, da je dovolj velik za marsikaj, se Rukavina ravno ne strinja: “To, da je intimen, se strinjam, da pa je dovolj velik, pa ne. Zaradi tega, ker če bi bil dovolj velik, bi lahko tja postavili mjuzikl, bi lahko tja postavili kako drugo predstavo. In če bi imel več kot 520 sedežev, kot jih ima, če bi jih imel vsaj tisoč, kar bi se dalo, če bi takrat razmišljali, bi bil tudi samovzdržen. S 500 sedeži ne pokriješ nobenih stroškov.” A dodal je, da je oder Minoriti lep, da smo nanj lahko ponosni, le stroko bi morali pri načrtovanju upoštevati.
Artkamp, ulice in trgi so bili polni. Dogajalo se je na polno. Nekateri so sicer menili, da neke omejitve ostajajo, drugi, tudi Rukavina, da omejitev ni več, predvsem zaradi covida. “Artkamp je poln, prijeten, je prostor za vso družino. Če pa govorimo o Ani Desetnici, torej o festivalu uličnih gledališč, pa je Maribor zrl v nebo. Nad Rotovžem so italijanski umetniki izvajali zares prekrasne stvari,” je dejal Rukavina.
Rukavina je še dejal, da so na županovo željo podaljšali dogajanje ob vikendih, da poskusijo, kaj to pomeni. Tako sta načrtovana še dva koncerta: Piše se leto in Perpetuum Jazzile. V četrtek bosta na Piše se leto legendarni skupini Happy Ol’ Mc Weasel in Elvis Jackson. “Mkvisli” so tisti, ki so postali akrobatsko glasen in žejen mariborski folk punk rock bend, “elvisi” pa ajdovski punk rokerji z mariborskim bobnarjem Markom Soršakom Sokijem. V svoji dolgoletni karieri pa niso osvajali le slovenskih odrov, ampak jih ljudje poznajo tudi z mnogih koncertnih prizoriščih po Evropi. Naslednji dan pa bo na odru še skupina Perpetuum Jazzile.
Prvi večer dogajanja na Glavnem odru Festivala Lent je začel Magnifico:
Letos je bila na Glavnem odru tudi Rock opera:
Zadnji večer na Glavnem odru sta nastopili skupina Šukar in Džambo Akuši orchestra:
Bajaga in njegovi Instrukturi so se po 13 letih vrnili na Festival Lent in naredili na Trgu Leona Štuklja izjemno rokenrol zabavo. In če so bila na prejšnjih večerih na trgu sedišča, jih tokrat upravičeno ni bilo. Ni bilo potrebe po njih, saj je publika plesala, pela, tudi kričala tik po odrom.
Pevec, kitarist in skladatelj Momčilo Bajagić Bajaga že 38 let skrbi za rokenrol, balade in pesmi, ki vsakič znova dvignejo na noge publiko, kjerkoli že so. In tudi tokrat je bilo tako. Bajaga je pel, Instruktori so igrali, publika je uživala. Uspešnice so se vrstile od začetka do konca koncerta. In tudi potem, ko so že rekli, da je konec koncerta, so se vrnili na oder in zaigrali še nekaj pesmi.
Vse od začetka do konca so bili polni moči, spogledovanja s publiko so se vrstila, Bajaga in Instruktorji niso bili niti za trenutek na miru, tudi plesali so. In nagovarjali publiko tudi v slovenščini in si dodatno gradili simpatijo.
Mogoče se kdo spomni tudi njihovega nastopa pred 13 leti, ko so nastopili na plavajočem odru na Dravi, ko je Bajaga prav tako kot včeraj, podaljšal nastop – takrat, 2001, precej čez predviden čas. Sam je potem dejal, da je to eden najlepših spominov v njegovi karieri.
Katedra za Socialno gerontologijo Univerze Alma Mater Europaea je priredila posvet na temo izzivov, ki jih občinam prinaša nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Udeležili so se ga župani in predstavniki občin regije Vzhodna Slovenija.
Slovenija postaja starajoča se družba. Po podatkih ministrstva za zdravje je kar 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %.
Za zagotovitev dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo ustrezno odgovarjal na potrebe upravičencev, potrebujemo novo sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe.
Več v prispevku.
V preteklih dneh je nekdo streljal v bližini razdelilne transformatorske postaje na Tržaški cesti v Mariboru.
Pri Elektru Maribor so z vso resnostjo pristopili k reševanju, saj je bilo izstreljeno v notranjost zgradbe, kjer so sicer ljudje. Do večje gospodarske škode pa bi prišlo, če bi izstrelek zadel razdelilno transformatorsko postajo.
Vlado Kreslin je sinoči skupaj z Malimi bogovi pritegnil na Glavni oder Festivala Lent številno občinstvo, ki je skupaj z njimi pelo in uživalo. Že pred tem pa so ljubitelji country glasbe prišli na svoj račun pri Jurčkovem – Večerovem odru, saj je tam prepevala zasedba Pohorje Express.
Vlado Kreslin velja v slovenskem prostoru za izjemnega kantavtora. Glasbena legenda je tokrat z Malimi bogovi nastopila na Glavnem odru. Že z uvodno pesmijo je pokazal, da zna stopiti na oder. Najprej se je zaslišal njegov značilen glas, nato se eden za drugim skupaj z glasbo stopili na oder Mali bogovi, potem se je pojavil še Vlado Kreslin. In glasbena poslastica se je začela. Vrsta njegovih uspešnic je takorekoč ponarodela, ljudje jih poznajo in jih prepevajo, vzeli so jih za svoje. In to se je videlo tudi včeraj. Mojster pesmi s posluhom za publiko in vzdušje pa je poskrbel za dobro počutje vseh, ki so bili na Glavnem odru.
Kreslin je sicer glasbenik, ki sodeluje že vrsto let tako s slovenskimi kot tujimi glasbeniki. Mirno lahko rečemo, da so njegove pesmi brezmejne, prav tako tudi sodelovanje z drugimi. In ob vsem kantavtorstvu ostaja gospod v pravem pomenu besede. Tisti, ki bo s klobukom na glavi prepeval o črni kitari in mnogih drugih tematikah, ki jih je iz življenja prenesel v pesmi. Sam je sicer tudi član društva slovenskih pisateljev, izdaj je več pesniških zbirk ter stal pred kamero pri snemanju filma ter na odru kot avtor glasbe in igralec.
Že pred njegovim nastopom pa se je country glasba zaslišala na Jurčkovem – Večerovem odru, kjer je nastopila skupina Pohorje Express pod vodstvom Mitje Novaka. Mičo je je multiinstrumentalist (kitare, pedalsteel kitara, mandolina, banjo), ki je sodeloval z mnogimi slovenskimi in tujimi glasbeniki in skupinami, kjer je igral različne glasbene zvrsti od popa (Neisha), bluegrassa (Bluegrass hoppers), irske tradicionalne (Shenanigans), rocka( Crossroads) itd. Pohorje Express pa skorajda ni treba predstavljati, saj nastopajo že dlje časa in prinašajo na slovenski prostor svežino kljub letom ustvarjanja in letom članov.
Sinoči se je z izjemno povorko in nato atraktivnimi nastopi na Glavnem odru začel 34. Folkart.
Raznolikost podob, barve, narodne noše, kostumi in nastopi so Mariborčane odpeljali v skorajda domišljijski svet, ki pa vendarle obstaja, le drugačen je od tistega, ki smo ga vajeni.
34. Folkart se bo po včerajšnjem prvem nastopu odvil še na ulicah in končal v soboto v Dvorani Union.
Producentka Folkarta Alenka Klemenčič je poudarila, da so nastopi več skupin ponovno prinesli v Maribor tudi eksotiko, kot jo radi imenujemo, saj gre za plesne kostume, narodne noše, kulturo, običaje, ki so za nas posebni. Letos je nekaj skupin iz Južne Amerike, kjer so še posebej ponosni na svojo kulturo in običaje, kar tudi radi pokažejo.
Ne gre pa seveda niti brez domačih, slovenskih skupin, med katerimi je tudi Akademska folklorna skupina Študent, ki vsako leto začne in konča Folkart.
Mednarodna povorka se je odvila od Glavnega trga do Trga Leona Štuklja, kjer je postavljen Glavni oder.
Na Glavnem odru pa so se vse skupine predstavile s svojimi plesi. Ujeli smo prva dva nastopa – slovensko, domačo skupino AFS Študent in špansko Raíces de Aragón iz Zaragoze.
Pa tudi filipinsko skupino, ki ima sicer domicil v San Franciscu.
Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Čile, Španija)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (Poljska)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Čile, Španija)
Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Braziija, Filipini, Poljska)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Braziija, Filipini, Poljska)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (Španija)
Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija, Slovenija)
Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija, Slovenija)
1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba
2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor
8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora
Sinoči so ob Dravi obiskovalci Festivala Lent uživali ob nastopu mariborske skupine Groovocado. Fantje in dekleti so poskrbeli za plesne ritme pesmi, pri katerih se je marsikdo tudi vstal in zaplesal.
Tako so poskrbeli za soul, funk, disco, pop, rokenrol ter več uspešnic 80. in 90. let prejšnjega stoletja. In če so bili obiskovalci sprva še sramežljivi in jih je bilo hkrati nekoliko manj, so po začetnih ritmih napolnili stopnice pri Vodnem stolpu. In glasbena zabava se je lahko razmahnila. V precej topli poletni noči sta Drava in občasen rahel vetrič poskrbela, da nikomur ni bilo prevroče, skupina Groovocado pa, da je bilo vsem najmanj “fajn”. Po nizu pesmi je sledil skorajšnji konec tega koncerta, a so člani in članice benda zaigrali še nekaj pesmi.
Izjemno pa je bilo na Glavnem trgu, kjer se je odvijal festival uličnega gledališča Ana Desetnica visoko v zraku. Quadro je namreč poskrbel, da so se gledalci zazrli v zrak, kjer so akrobati na dvignjenem odru plesali. Nastala je iluzija, ki je marsikoga osupnila. Za Ano Desetnico pa vsekakor velja, da je rojena prav na Festivalu Lent v njegovih zgodnjih začetkih, nato pa se je razvila še naprej drugod in v Ljubljani zrasla v samostojen festival, ki ostaja povezan z Mariborom.
Danes se začenja Folkart, iz katerega je pravzaprav nastal Festival Lent. Samostojni Folkart vsako leto pripelje v Maribor iz vsega sveta folklorne skupine.
Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)
Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
Sodelujoče skupine v letu 2022
1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba
2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor
8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora
V videu si oglejte 26. redno sejo OS Občine Vuzenica, ki je potekala 16.6.2022.
V okviru Festivala Lent so sinoči ob Vodnem stolpu na Jurčkovem – Večerovem odru nastopili Leteči potepuhi, ki so zaigrali nekaj svojih zimzelenih pesmi, nato pa je na oder stopil še legendarni Adi Smolar.
Poletni večer z visokimi temperaturami je kar vabil na Festival Lent, kjer se je včeraj ves dan dogajalo. Med vsemi prireditvami na raznih prizoriščih je bil tudi nastop Adija Smolarja z Letečimi potepuhi. Ti so sprva zavzeli oder sami in kakih pol ure peli in igrali svoje razne pesmi.
Energični nastop in nagovarjanje občinstva je pripeljalo tudi do tega, da se je to popolnoma prebudilo, predvsem pa uživalo na stopnicah ob reki Dravi. Prav tam, kjer je nekoč bil glavni, plavajoči oder.
Zdaj pa je na ploščadi ob Vodnem stolpu Jurčkov – Večerov oder. En oder z dvema imenoma, saj Lentovci niso želeli opustiti niti enega niti drugega. Večerov oder je sinonim za glasbo, kakršno slišimo letos na tem odru, Jurčkov oder pa zaradi spomina na Jurčka vsekakor mora ostati. In pri tem res ni razprave ali ja ali ne.
Leteči potepuhi so torej zaigrali svoje hite, nato pa so se umaknili z odra in prostor dali Adiju Smolarju. Ta je po svoji navadi občinstvu namenil več besed, hkrati pa zaigral na kitaro in zapel svoje pesmi.
Leteči potepuhi so se mu nato eden za drugim pridružili in večer ob Dravi je postajal vse glasnejši in vse bolj dinamičen
Današnji dan pa Festival Lent ponovno vabi na svoja prizorišča. V mestnem parku se lahko pridružite tako dopoldan kot popoldan družinam na ustvarjalnih delavnicah, na odru Triglav bo dopoldan Poletje v laseh, popoldan pa Povodni mož Ambrož, zvečer pa Maribum Afriqui. Na Grajskem trgu bo ob 18. uri nastopila domača zasedba B-kompleks, pol ure kasneje pa na Glavnem trgu Pozor, muzika na cesti ponuja Natalija Tumpej Trio, v Vetrinjskem dvorcu pa bo Palčica. Ob 20.00 bo na Jurčkovem – Večerovem odru Groovocado. Dogajalo se bo še marsikaj drugega. Celoten program Festivala Lent je zapisan TUKAJ.
Drugi večer Festivala Lent je postregel z odličnim nastopom kitarista Vlatka Stefanovskega na Glavnem odru, malo za tem je občinstvo na odru Minoriti ogrel Tadej Toš. Odlični nastopi pa so se vrstili tudi na drugih odrih.
Makedonski kitarist svetovnega slovesa Vlatko Stefanovski je s številčno ekipo nacionalnega folklornega ansambla Tanec stopil na glavni oder na Trgu Leona Štuklja točno ob dogovorjeni uri nastopa. Vse od prve do zadnje skladbe so igrali in peli uigrano, sproščeno in strastno. Stefanovski je še enkrat znova pokazal, da je po kakovosti v samem vrhu. Nacionalni folklorni ansambel Severne Makedonije Tanec, ki upravičeno velja za kulturnega ambasadorja svoje države, pa mu je sledil in skupaj z Vlatkom ustvaril hipnotičen nastop. Občinstvo je bilo navdušeno vse od začetka do konca.
Tadej Toš je pol ure za začetkom nastopa Vlatka Stefanovskega že žvižgal na odru Minoriti. Le nekaj trenutkov za tem je že uvajal svoje občinstvo v to, da naj pove svoje mnenje, naj bo glasno in jasno. Ni šlo brez pingvinov v puščavi in ne nazadnje tudi ne brez vica, ki si ga je izmislil Tadej Toš. O pingvinih so slišali obiskovalci tudi na koncu. Vmes pa je seveda Toš pokazal svoje znanje vsebinskega sprehajanja od točke do točke, ki je povzročilo smeh in zagotovo velikokrat tudi strinjanje s tematiko. Polna tribuna se je krohotala, smejala in želela od Toša vse več. In tudi dobila.
Sicer pa je bilo zanimivo tudi na drugih odrih, tudi na Večerovem – Jurčkovem odru ob Vodnem stolpu, kjer najprej nastopila vipavska zasedba Jet Black Diamonds z rokerskimi pesmimi, tej pa je sledila italijanska skupina Mode Machine Depeche Mode Tribute, ki je tako navdušila, da občinstvo kar ni moglo zapustiti Festivala Lent, ne da bi se pošteno razmigalo.
Občina Duplek je znova organizirala tradicionalno srečanje starejših občanov, starih 75 let ali več. Tokrat prvič v novi športni dvorani, ki je zbrane navdušila.
Občina Duplek vsako leto pozornost nameni tudi starejši generaciji. Zbralo se je kar 250 starejših. V okviru občinskega praznika tako praznujejo vsi, od najmlajših do najstarejših.
Na prireditvi so nastopili glasbenik Marko Mulec, folklorna skupina KUD Tonček Breznar iz Korene in dramska skupina MGC Danica Duplek.
Kako je bilo, pa v prispevku.
Minuli petek je v Mariboru potekal svečani podpis listine »Konvencija županov« za podnebne spremembe in energijo. Kaj so župani sklenili pa v prispevku.
The post VIDEO: Svečani podpis listine »Konvencija županov« za podnebne spremembe in energijo appeared first on Lokalec.si.
