V tokratni oddaji Na glas smo se, kot je v navadi, brez dlake na jeziku pogovarjali o prazničnem decembru. Gre namreč za zanimiv pojav popolne komercializacije božično-novoletnih praznikov, ki jih praznujejo tudi ateisti, čeprav gre za krščanski praznik. V zadnjem času smo priča tudi precej zgodnji pripravi na te praznike, saj so nekatere trgovine praznično okrašene že v mesecu oktobru, kar nekaj mest, med katerimi je tudi Maribor, pa praznično osvetlitev prižge že konec meseca novembra.
Ali je to preuranjeno, kdaj je prišlo do spremembe dojemanja božično-novoletnih praznikov in kakšen program v tem času pripravljajo v Mariboru, smo ugotavljali z Nives Cvikl, etnologinjo iz Pokrajinskega muzeja Maribor, Markom Brumnom, producentom iz Narodnega doma in Doris Urbančič Windisch, direktorico Zavoda za turizem Maribor-Pohorje.
Tradicijo že vrsto let vzdržuje Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor. Prve medijske zapise o takšnem dogodku so našli v letu 1948, zato letos obeležujejo 70 let praznovanja prihoda tega dobrega moža. Utrinki s posameznih obiskov, ne le v Mariboru, ampak tudi v drugih slovenskih krajih, so predstavljeni na razstavi Siva kučma, bela brada, ki so jo pred dnevi odprli v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.
“Program dedka Mraza se je z leti spreminjal, vedno pa je zajel veliko število otrok. Prva povojna leta so bili obdarovani vsi otroci; najprej na osrednji prireditvi, nato po delovnih organizacijah. Propagirali so skromno obdarovanje ter spodbujali bogate kulturne vsebine prireditev,” pojasnjujejo v muzeju.
Kostum dedka Mraza je nastal po upodobitvi akademskega slikarja Maksima Gasparija. Kožuh je iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, na glavi ima polhovko z visokim robom in trakovi v narodnih barvah. “To je pravi avtohtoni slovenski pravljični lik in naše poslanstvo je, da vzdržujemo to tradicijo,” je povedala Tadeja Dobaj iz ZPM Maribor. “Delamo tudi korake, da bi ga uvrstili na seznam Unescove nesnovne dediščine, ker gre res za eno našo posebnost, ki pa ima težo tudi globalno,” je dodala.
Že stalen je tudi potek obiska dedka Mraza v Mariboru. Njegov prihod v praznično okrašeni kočiji na Snežni stadion pod Pohorjem je napovedan ob 17. uri. Na podoben način se bo dobri mož 28. decembra poslovil od mariborskih otrok, a v Vetrinjskem dvoru in na Trgu Leona Štuklja v središču mesta.
V organizaciji ZPM bodo do konca meseca potekale v Domu ustvarjalnosti mladih v središču Mariboru tudi brezplačne ustvarjalne delavnice, kjer lahko otroci, pa tudi njihovi starši in drugi sorodniki, izdelajo novoletna darila. “Ni treba kupiti vsega v trgovini. Bolj srčna in topla so tista darila, v katera sami vložimo nekaj časa in dela. To spodbuja tudi naš dedek Mraz, zato ne deli daril, temveč spodbuja miselnost, da je lepo darilo že to, da skupaj preživimo praznike in delimo lepe misli,” je še pojasnila Dobajeva.
Za otroke iz socialno ogroženih družin bodo v ponedeljek v Narodnem domu Maribor pripravili dobrodelni stand up. Na njem bodo v sodelovanju z Društvom študentov Fakultete za gradbeništvo zbirali sredstva za zimovanja.
Praznični program bodo do konca decembra nadaljevali tudi drugod po mestu. Na Trgu Leona Štuklja se vrstijo koncerti, v Vetrinjskem dvoru pa predstave, ustvarjalne delavnice in drugi dogodki.
V Zavodu za turizem Maribor – Pohorje so prejšnji teden zbrali vsa potrebna soglasja za postavitev drsališča na prostem na Trgu generala Maistra. Medtem ko je to bilo prejšnja leta v obliki večje ploščadi na Trgu svobode, bo letos v obliki osnovne plošče in drsalnih stez, skupno površine 800 kvadratnih metrov. Občina je za to namenila 102.000 evrov in načrtujejo, da bo drsališče postavljeno še pred božičem.
Vir: STA
