Kupca žičniških naprav na Areškem Pohorju tudi v osmem poskusu dražbe v sklopu stečajnega postopka Športnega centra Pohorje ni bilo. Premoženje je bilo tokrat ponujeno po izklicni ceni dobra dva milijona evrov, a kot je povedal stečajni upravitelj Drago Dubrovski, tudi tokrat ni bila vplačana nobena varščina.

Stečajnega upravitelja zdaj čaka vnovičen posvet z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot upnikom o tem, kako nadaljevati s prodajo. Če ne bo odločeno drugače, bi lahko izvedli še deveto dražbo, na kateri bi žičniške naprave lahko ponudili po izklicni ceni okoli milijona in pol evrov. “Krog potencialnih kupcev je zelo omejen, zato stvari potekajo tako dolgo,” je še dodal Dubrovski.

Vir: arhiva Lokalec.si

Že po prejšnjem poskusu prodaje je stečajni upravitelj omenjal tudi možnost, da bi namesto dražbe poskušali s prodajo prek avstrijske dražbene spletne strani, a je sodišče takrat ocenilo, da je javna dražba najprimernejša za prodajo te vrste premoženja.

Ponujeno premoženje sicer vključuje obe vlečnici Partizanka, vlečnice Areška, Ruška, Orel, Žigart, Vali, Kekec ter obe vlečnici Cojzarica in šestsedežnico Pisker s pripadajočimi zemljišči, objekte in vso opremo za zasneževanje. Z njimi sicer upravlja mariborsko javno podjetje Marprom, ki je po propadu ŠC Pohorje zagotovilo nadaljevanje smučarskega turizma na Pohorju.

Gre še za zadnje večje premoženje propadlega podjetja, potem ko je Dubrovski septembra lani uspel prodati žičniške naprave na mariborskem delu Pohorja. Prvič je naprave ponujal za 11,4 milijona evrov. Dubrovski je že večkrat povedal, da interes za prevzem je, vendar bo moral prihodnji lastnik ob kupnini vsaj še enako vsoto nameniti za dodatna vlaganja.

Ob prodaji omenjenih smučišč do konca stečajnega postopka čaka še rešitev zadev okoli zahteve do mariborske občine za plačilo odkupne vrednosti gondole in žičniških naprav na Mariborskem Pohorju, ki jih je prek Marproma po stečaju družbe prevzela v upravljanje. Mariborsko sodišče je junija odločilo, da je občina dolžna plačati 13,2 milijona evrov nadomestila, a se je občina pritožila, o zadevi pa zdaj presoja višje sodišče.
Vir: STA

Maribor bo predvidoma v novembru dobil prvo fontano vina.

Na posestvu Sončni raj v Vodolah, ki ga vodi Bogdan Mak in je znano po ziplinu in prireditvi Medeni dan, bo zdaj tam postavil še fontano vina. Predvidoma v novembru načrtujejo preizkusni zagon fontane, uradno otvoritev pa predvidoma aprila prihodnje leto. Na njej naj bi bilo moč poskusiti šest vzorcev vin lokalnih vinarjev.

Več podrobnosti bo razkril na četrtkovem dogodku za novinarje.

V Mariboru so pred dnevi začeli z izgradnjo vinogradniškega muzeja, katerega namen bo prikazovanje bogate tradicije vinogradništva in vinarstva v mestu. Nameščen bo v objektu na Vojašniški ulici 14, ki je nekoč služil kot shramba ledu. Dela v vrednosti nekaj več kot 350.000 evrov se bodo zaključila predvidoma prihodnje leto.

“Vinogradniški muzej bo v pritličju organiziran v obliki predstavitev lokacij pridelave različnih vrst vina v Sloveniji. V kletni etaži pa bo pokušina in prodaja izbranih vrst vina,” so pojasnili na mariborski občini.

Preoblikovanje stavbe nekdanje hladilnice iz 17. stoletja v vinogradniški muzej spada v projekt celovite obnove Vojašniškega trga, s katerim naj bi ta del mesta med osrednjo tržnico, nedavno obnovljenim minoritskim samostanom, v katerega so preselili lutkovno gledališče, in Hišo Stare trte nižje na Lentu dobil povsem novo podobo.

Trenutno podobo območja kazi zaraščena jama ob minoritski cerkvi, v kateri so lani opravili arheološka izkopavanja, zdaj pa se v njej nabirajo odpadki. Nadaljevanje del je v fazi javnega naročanja, bi pa naj bila tudi ta zaključena v letu 2020.

Vinogradniški muzej bo po napovedih dopolnjeval ponudbo Hišo Stare trte. “Močan razvoj vinogradništva, vinskega turizma in z njim organizacija vinsko-kulinaričnih prireditev ter bogat nabor zgodovinskih vinarskih eksponatov so pripeljali do pobude Mestne občine Maribor o umestitvi mestne muzejske zbirke vinarstva in vinogradništva v predmetni objekt. Po ocenah strokovnjakov bi bilo s to zbirko mogoče uspešno rekonstruirati zgodovinski pregled in javnosti prikazati bogato tradicijo vinogradništva in vinarstva v Mariboru,” pojasnjujejo na občini.

Celotna vrednost obnove Vojašniškega trga z objekti je ocenjena na 4,6 milijona evrov, od tega pričakujejo 80 odstotkov sofinanciranja iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Med drugim se bo v okviru tega projekta obnovil tudi Sodni stolp, ki naj bi z ojačanim stropom in novo dvorano v prvem nadstropju pridobil večnamensko rabo.

Nedaleč stran se nahaja nekdanji Žički dvor, ki ga je pred leti kupilo podjetje sedanjega župana Saše Arsenoviča. Obnovitvena dela na stavbi iz 14. stoletja so v teh dneh dobila nov zagon. Po poročanju nekaterih medijev je sanacija ocenjena na dobrih 660.000 evrov, od tega 185.000 evrov prispeva ministrstvo za kulturo. Investitor je bil namreč lani uspešen na razpisu za financiranje spomeniškovarstvenih projektov.

Po obnovi naj bi stavba, ki je kljub reprezentativni legi ob Dravi v zadnjih nekaj desetletjih klavrno propadala, služila kot kongresno-kulturni center.
Vir: STA

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so po najnovejših pogovorih z vodstvom družbe Terme Maribor, kjer bodo konec avgusta prezaposlili več kot polovico delavcev na hčerinsko podjetje HBP, pomirjeni. Kot je danes za nekatere medije povedal izvršni sekretar za teritorialno organiziranost ZSSS Boštjan Medik, za zdaj ne nameravajo zaostrovati položaja.

 “Sindikat in svet delavcev v Termah Maribor sta z delodajalcem podpisala sporazum o zagotavljanju pravic tako sindikata kot sveta delavcev v tej novi hčerinski družbi in dobila zagotovilo, da se bodo nemudoma začela pogajanja za kolektivno pogodbo. V tem smislu smo zaenkrat pomirili napetosti,” je pojasnil Medik.

Hotel Habakuk

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je objavila novo zbiranje nezavezujočih ponudb za najem hotelov nekdanjega Športnega centra (ŠC) Pohorje na Mariborskem Pohorju. Sedanjemu najemniku, podjetju Playgreen, namreč 1. septembra izteče enoletna najemna pogodba, a je pripravljen še naprej upravljati s temi turističnimi zmogljivostmi.

Vir: Google Street View

Ponudba zajema štirizvezdični hotel Arena s 60 sobami, velnesom in 18.400 kvadratnih metrov površin okoli hotela ter hotela Bolfenk s štirimi in Videc s tremi zvezdicami in skupno 50 sobami, 26 apartmaji in 15.500 kvadratnimi metri zunanjih površin, ki vključujejo tudi nogometno igrišče.

Kot izhaja iz zapisa na njeni spletni strani, je namera DUTB oddati celoten portfelj, torej kot celoto, kljub temu pa bo DUTB upoštevala želje zainteresiranih najemnikov, ki bi želeli najeti posamezen hotel. Omejitev velja zgolj za hotel Arena, ki ga je možno najeti samo v kompletu s hotelom Videc ter Bolfenk.

Najemno razmerje se bo sklenilo za določeno obdobje vsaj pol leta ali več z začetkom 1. septembra letos ter vsaj do konca februarja 2020 in z možnostjo podaljšanja. Ponudbe bodo na DUTB zbirali le nekaj dni, in sicer do 23. avgusta opoldne.

Pohorske hotele, ki jih je slaba banka leta 2014 tik pred stečajem ŠC Pohorje izvzela iz premoženja, so imele sprva v najemu Terme Maribor, ki upravljajo tudi sosednji Hotel Habakuk. Ko so se te umaknile, pa je hotele vzel v najem mariborski podjetnik Miran Ferk s podjetjem Playgreen, ki se je prej ukvarjalo predvsem z organizacijo priprav športnih klubov in v tej vlogi je Ferk pred leti že sodeloval s ŠC Pohorje.

Septembra lani je z DUTB sklenil enoletno najemno pogodbo in začel tržiti hotele pod enotno blagovno znamko Pohorje resort. Ferk je danes za STA potrdil, da je pred dnevi že predložil DUTB nezavezujočo ponudbo za odkup teh hotelov, v prihodnjih dneh pa namerava podati še ponudbo za nadaljnji najem. Podrobnosti še urejajo.

V odkup naj bi se Ferk podal s poslovnim partnerjem. DUTB je paket nepremičnin pred letom dni ocenjeval na okrog 6,8 milijona evrov, po nedavnem poročanju časnika Večer pa bi Ferkov poslovni partner, ki ni iz Maribora, lahko ponudil ceno okrog pet milijonov evrov.

Skoraj enoletna izkušnja upravljanja s pohorskimi hoteli je sicer po poročanju Večera prinesla bistveno več težav, kot je Ferk pričakoval. Njegovo podjetje je lani prvič zašlo v rdeče številke, na koncu se je izgube nabralo za 206.000 evrov. “Problem so predvsem mrtvi meseci, ko se v Mariboru nič ne dogaja. Pozimi in poleti imamo dobro zasedenost, težave nastopijo septembra, oktobra, novembra, marca, aprila in maja. To pa je polovica leta. Kar je po eni strani velika težava, a obenem tudi potencial,” je Ferk povedal za Večer.
Vir: STA