Slovence in Slovenke doma in po svetu je danes ob 10. uri povezal projekt Vseslovensko petje s srci. Organizatorji so vabili k skupnemu petju slovenskih pesmi, letos pa so v ospredju življenje, 30-letnica samostojnosti in 100-letnica smrti skladatelja Josipa Ipavca. Projekt je uvod v poletni festival zborovskega petja Europa Cantat.

Kot so zapisali organizatorji, današnji dan svetega Jurija prinaša “nov življenjski krog, zdravje in obilje v naše domove”. Zato si ravno danes želijo s skupnim prepevanjem slovenskih pesmi povezovati vse generacije, vse družbene sloje doma in po svetu, negovati slovensko kulturo in jezik, krepiti nacionalno pripadnost, ustvarjati boljše vzdušje ter ozaveščati pomen slovenske glasbe in jo prenašati na mladi rod.

Vseslovensko petje s srci – 2021

Organizatorji spodbujajo, da zainteresirani danes med 10. in 11. uro pojejo od doma, iz teras, balkonov, na delovnem mestu, v avtomobilu, v šolah, vrtcih, na zelenih javnih površinah, na okoliških hribih, v parkih, okoli gradov, cerkva, kapelic in drugod.

Na YouTube kanalu projekta je že pripravljen izbor desetih skupnih pesmi Vseslovensko petje s srci – 2021, ostale dodane pesmi pa si zainteresirani izberejo po lastnem izboru ali pojejo svoje pesmi.

Mi smo obiskali UKC Maribor

Pevce, glasbenike in kulturna društva pozivajo, da na javnih zelenih površinah ob primerni medsebojni varnostni razdalji zapojejo in navdušijo mimoidoče. Prav tako lahko glasbeniki od doma preko različnih aplikacij povabijo svoje sledilce in zapojejo skupaj, še piše v sporočilu za javnost.

V skladu z odlokom vlade bi z današnjim dnem moral začeti delovati urad za demografijo, vendar za zdaj glede tega ni nič znanega. Tudi na uradu vlade za komuniciranje v sredo niso imeli informacije o tem. Prav tako še ni znano, ali se je koalicija dogovorila, kdo bo urad, ki ga je vlada z odlokom ustanovila lani, vodil.

FOTO: Pixabay.com

Vlada je oktobra lani namreč z odlokom ustanovila urad za demografijo, ki bi po prvotnem načrtu moral začeti delovati 15. januarja.

A je tik pred tem datumom s spremembo odloka o ustanovitvi in nalogah urada podaljšala datum začetka uporabe odloka za tri mesece, in sicer na 15. april.

Danes pa še ni znano, kdaj bo urad, ki naj bi imel sedež v Mariboru, začel delovati in kdo ga bo vodil. Sprva je bilo sicer predvideno, da ga bo vodil minister brez listnice iz kvote DeSUS. Pozneje so odlok spremenili na način, da je v njem zapisano, da bo urad vodil direktor, ki bi bil odgovoren vladi.

DeSUS je decembra lani koalicijo Janeza Janše zapustila, a se je opredelila kot zmerna opozicija. Pred nekaj dnevi so napovedali, da bodo delovali kot sredinska stranka, sicer pa strankini poslanci še vedno podpirajo večino vladnih predlogov. Zlasti gre za točke, ki so zapisane v koalicijski pogodbi, ki jo je DeSUS sopodpisala.

Današnjega širšega koalicijskega vrha, ki bo popoldne na Brdu pri Kranju, se bo v imenu poslanske skupine DeSUS udeležil poslanec Robert Polnar, je ta potrdil za STA. Koalicijski vrh bo razpravljal o uresničevanju koalicijskih zavez, med katerimi je bila tudi ustanovitev urada za demografijo. Tako je pričakovati, da se bodo danes dotaknili tudi tega vprašanja.

vir: sta

Današnje ponekod rekordno nizke temperature za april so prizadele cvetoče sadno drevje, pa tudi izpostavljene vrtnine. Sadjarji in kmetijski svetovalci podatke o škodi po pozebi, ki je napovedana tudi za četrtek, že zbirajo, v prihodnjih dneh bodo dali prve ocene. Po izkušnjah so vdori mrzlega zraka na območje Slovenije sicer možni tudi še v maju.

FOTO: Pixabay.com

Kmetijski svetovalci so že na terenu, kjer zbirajo podatke in jih bodo tudi v četrtek. Predvidoma bodo prve ocene škode po pozebi znane do petka, delne morda že prej, so za STA pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Sadno cvetje že cvetelo

Ukrepe za pomoč kmetovalcem je na družbenem omrežju Twitter napovedal tudi premier Janez Janša. “Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji,” je zapisal.

Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je za STA pojasnila agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik. Ob tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko bolj zgodnjo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba.

Poškodujejo sadne rastline v različnih razvojnih fazah

Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so denimo koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v Osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na to so vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru nizkih temperatur zraka.

In nizke temperature, ki so jih davi izmerili po Sloveniji in so napovedane tudi za četrtek zjutraj, so temperature, ki lahko poškodujejo sadne rastline v katerikoli od teh razvojnih faz, je opozorila strokovnjakinja. Poleg tega so poškodbam zaradi mraza izpostavljene tudi nezaščitene sadike zgodnje zelenjave. Mnogi vrtičkarji so namreč ob toplih dneh že posadili del svojih vrtov.

Nizke temperature zraka

Svoje je tokrat k nizkim temperaturam dodal še novozapadli sneg in v krajih, kjer se je obdržal, so davi namerili tudi najbolj nizke temperature zraka. Sneg načeloma na rastline deluje kot toplotni izolator in za tiste poljščine, ki jih je pokril sneg, je to dobro, žal pa lahko na sadnem drevju sneg povzroči še kakšno dodatno težavo zaradi polomljenih vej, je opozorila agrometeorologinja.

Na obseg škode po pozebi bo po njenih besedah vlivalo to, da bodo nizke temperature kar dve jutri zapored, sicer pa na prizadetost poleg sadne sorte in vrste vplivajo tudi lokalne značilnosti, kot je lega sadovnjakov, pa tudi prevetrenost območja, prav tako je škoda po pozebi odvisna od stanja rastlin.

“Splošna ocena je, da se lahko prve ocene poškodovanosti ugotavljajo šele junija, ko je za nami tudi junijsko trebljenje in ko se rastlina otrese odvečnih plodov, ki jih ne more prehraniti,” je dodala Sušnikova.

Rastline postanejo ranljivejše in manj odporne

V zadnjih dveh desetletjih je bilo kar nekaj spomladanskih pozeb, med drugim so v letih 2016 in 2017 povzročile močan izpada pridelka jabolk, pa tudi večine drugih sadnih vrst.

Glede na izmerjene aprilske temperature na meteorološki postaji na območju mariborskega letališča je bilo v 19-letnem obdobju med leti 1998 in 2017 kar v 14 letih minimalna temperatura aprila pod minus eno stopinjo Celzija, skupno pa je bila takšna temperatura v tem obdobju izmerjena 28 aprilskih dni, kažejo podatki iz poročila več strokovnjakov, ki je objavljeno na spletni strani KGZS.

“Če je teh stresov, od pozebe, suše, močnega vetra, toče in podobno veliko, rastline postanejo ranljivejše in manj odporne,” je še opozorila Sušnikova. Sadjarji lahko odpornost rastlin dvigujejo z različnimi pripravki, vpliv pozebe pa zmanjšujejo tudi s tehnološkimi ukrepi, denimo oroševanjem.

Po podatkih Arsa so davi na vseh merilnih mestih po državi izmerili temperature pod ničlo, le v Kopru ne, tam je bila najnižja temperatura 1,3 stopinje Celzija. Najnižjo temperaturo so izmerili v Novi vasi na Blokah, minus 20,6 stopinje, kar je nov uradni slovenski rekord za april. Prejšnji s te lokacije je minus 18 stopinj, izmerjen 4. aprila 1970.
VIR: STA

Z današnjim dnem se je veliko staršev znašlo v nelagodni situaciji, saj ne spadajo med zaposlene v kritični infrastrukturi:  zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, zavodih s področja socialne varnosti, Slovenski vojski, Policiji in v poklicnih gasilskih enotah. Odlok določa, da se zaposlitev starša ugotavlja na podlagi potrdila delodajalca, kar pomeni, da morajo starši vrtcu (ali osnovni šoli) predložiti ustrezno potrdilo o zaposlitvi. V mariborskih vrtcih je cca. 15 odstotkov otrok. Točni podatki bodo znani tekom dneva.

“Skrbi jih, baje so inšpekcije pogoste”

“Oba s partnerjem delava in nisva upravičena do nujnega varstva otrok v šoli. Z odgovorom ker sta kvazi edina in jaz kot trgovka baje nisem v rizični skupini, partner pa je kuhar in tudi dela,” pove Maja.

“Moji starši živijo na drugem koncu Slovenije, nikogar nimam, da bi pazil otroke. Mož je v lanskem letu ostal brez zaposlitve, k sreči je z januarjem našel novo, in sedaj si ne more privoščiti, da gre na varstvo otroka. Kateremu šefu pa je to všeč? Jaz sicer delam v zdravstvu in sem dobila potrdilo. V vrtcu sem jih prosila, da bi jih sprejeli, šli so mi na roko danes in jutri. Skrbi jih, baje so inšpekcije pogoste, hkrati pa so mi rekli, da me razumejo,” nam je povedala mamica Anja, ki sicer vrtca kamor hodijo njeni otroci, ni želela izpostavljati.

Mamica Mojca pa je zapisala: “Jaz se sploh nisem obremenjevala. Na firmi so mi poštemplali in sem oddala v vrtcu. Sploh nisem gledala za koga velja. Jaz sem v službi in otrok sam ne more bit doma. Pika. Konec. In ne bom z nikomer razpravljala. Inšpektor pa naj kar mene pokliče, ce mu kaj ne bo prav.”

Iva ob tem: “Potisnili smo jih babicam in dedkom, tako da če so že okužbe v takšnem porastu v vrtcih in šolah, da jih je treba zapret, jih lahko sedaj se malo k rizičnim skupinam raznesejo.” 

Karmen je bila primorana rešiti tako, da bo hodila v nočne: “Hodila bom, ko zombi okoli, ampak ni druge. Če partner zapre delavnico nima nobenega dohodka. Ni fajn, ko je takšno stanje. Živci delajo svoje.”

“Pustite nam delati. Vrtci niso bili kritični”

Ravnateljica Darja Jaušovec nam je povedala, da je v vrtcu Jožice Flander prijavljenih 58 otrok, sicer jih vrtec obiskuje 491. “Starši so se obračali na nas. Poleg okrožnice smo dobili potrdilo, ki smo ga mogli dati staršem, da so jih vrnili podpisane. S podpisom delodajalec jamči, da je zaposleni v kritični infrastrukturi. Če so nam prinesli ustrezno izpolnjeno, smo otroka sprejeli.”

Dodala je, da v vrtcu ne morejo bit ne policist, ne sodnik: “Ne moremo preverjati, kdo je komu kaj podpisal in kdo smo mi, da bi sodili, katero delo ni nujno. To je zgrešeno. Vsak poklic je po svoje pomemben in zagotovo so takšna dela, ki so neodložljiva. Vsak privatnik, delodajalec, želi, da delo teče nemoteno.”

“Rekli so, da gre za popolni lockdown, pustili pa podjetja odprta. In ti starši sedaj ne morejo pripeljati otroka v vrtec,” je Jauševčeva in poudarila: “Pustite nam delati. Vrtci niso bili kritični. Seveda se dogaja, pride do okužb, predvsem pri zaposlenih, a otroci niso kritični. Želim si, da otroci živijo normalno.”

GZS naproša vlado za razširitev izjem glede prehajanja meje in nujnega varstva otrok v času zaprtja

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vlado naproša, naj čezmejno napotene delavce, tedenske delovne migrante in prehajanje meje zaradi nujnih poslovnih razlogov nujno izenači s čezmejnimi delovnimi dnevnimi migranti ter naj kot izjemo glede nujnega varstva v vrtcih in prvi triadi osnovne šole doda tudi zaposlitve pri delodajalcih, ki so potrebne za izvajanje nujnih aktivnosti varnega delovanja in poslovanja, so sporočili iz zbornice.

Danes ob 10.00 uri bo potekala konstitutivna seja Upravnega odbora Univerze v Mariboru, na kateri se bo odločilo, kdo bo prihodnja štiri leta vodil ta pomemben univerzitetni organ in delil sredstva fakultetam.

V začetku letošnjega leta je rektor UM prof. dr. Zdravko Kačič razpisal volitve v najvišji organ upravljanja univerze, ki ga sestavlja devet članov. Vlada RS je že konec januarja imenovala v Upravni odpor UM, bivšega rektorja prof. dr. Ivana Rozmana, Natalijo Kaloh Vid, profesorico s Filozofske fakultete, drugače ženo mariborskega poslanca SDS Dejana Kaloha in Ivano Grgić, sekretarko poslanske skupine SMC.

Kot štirje predstavniki univerze so bili izvoljeni red. prof. dr. Matej Vesenjak iz Fakultete za strojništvo (1. volilna enota FERI, FS, FGPA, FKKT, FE), izr. prof. dr. Tina Vršnik Perše iz Pedagoške fakultete (2. volilna enota PEF, MF, FZV, FKBV, FNM, FF) in izr. prof. dr. Mitja Gorenak iz Fakultete za turizem (3. volilna enota EPF, PF, FVV, FL, FOV, FT). Kot predstavnik drugih delavcev – strokovnih služb je bil izvoljen Damir Mlakar iz Študentskih domov UM (4. volilna enota vse fakultete, UNI knjižnica, ŠD in rektorat).

Študente bo zastopala Živa Ledinek, ki jo je rektor v letu 2019 imenoval za v.d. prorektorice za študentska vprašanja. Očitno pa na konstitutivni seji UP UM ne bo predstavnika delodajalcev, ki ga imenuje Vlada RS na predlog rektorja. Zato bomo povprašali katere predloge je s strani delodajalskih organizacij prejel rektor in koga je predlagal Vladi RS v imenovanje.

Najvišja volilna udeležba, če ne štejemo študentske volilne enote, je bila v 2. volilni enoti in sicer 45,62% (glasovalo je 388 oseb), kar ne preseneča glede na dogajanje. Senat FF je predlagal kot kandidatko red. prof. dr. Metko Kordigel Aberšek iz PEF, senat PEF pa izr. prof. dr. Tino Vršnik Perše ravno iz te fakultete, ki je močno zmagala na volitvah. Prav tako je močno zmagal Damir Mlakar v 4. volilni enoti in premagal kandidatko Vlasto Jug, tajnico FZV, ki je imela močno podporo glavne tajnice UM mag. Mojce Tancer Verboten.

Gorenak brez proti kandidata

Edini, ki ni imel proti kandidata, je bil izr. prof. dr. Mitja Gorenak iz 3. volilne enote in bo zelo verjetno postal novi predsednik UO UM, kar pa naj ne bilo po željah rektorja. Rektor prof. dr. Zdravko Kačič, bi si na tem mestu želel izr. prof. dr. Tino Vršnik Perše in bi jo naj celo predlagal za predsednico. Po neuradnih informacijah, jo je nagovoril k prevzemu te funkcije. V kolikor te informacije držijo, je to celo majhno presenečenje glede na znana stališča dr. Tine Vršnik Perše o glavni tajnici UM.

Ali bo rektor sploh še obvladoval delitev finančnih sredstev in sprejemanje splošnih aktov?

Iz vsega dogajanja je jasno predvsem to, da se bo odločalo o tem, v ali bo rektor še obvladoval delitev finančnih sredstev znotraj UM in sprejemanje splošnih aktov ali pa mu bo ta moč precej zmanjšana. V kolikor bo postal predsednik UO UM izr. prof. dr. Mitja Gorenak in podpredsednik bivši rektor prof. dr. Ivan Rozman, je jasno, da o finančnem razrezu rektor več ne odloča.

Ironija takšnega razpleta bi bila toliko večja, ker si je rektor prof. dr. Kačič, s svojim predlogom, da se z odločanjem o zaslužni profesuri bivšega rektorja dr. Rozmana počaka eno leto, takšen razplet priklical sam.

Policijska ura je že nekaj dne po vsej državi od 22. do 5. ure, torej se začenja uro kasneje kot je bila do zdaj. 

FOTO: Pixabay

Zaradi krajše policijske ure, so tudi trgovine podaljšale delovni čas, ki je bil sicer zdaj prilagojen.

Kje je mogoče nakupovati dlje?

Zaradi skrajšanja policijske ure večina trgovcev pri nas podaljšuje delovni čas oziroma se vrača na star urnik. Nekateri so spremembe uvedli že pred vikendom, drugi pa z današnjim dnem.

Odprti do devete ure zvečer

Do 21. ure bodo z današnjim dnem trgovski centri Hofer, Interspar, nekateri Spari in večje poslovalnice Tuša. Že v soboto pa sta urnik podaljšala Mercator in Lidl.

Za avstrijsko prestolnico Dunaj in dve sosednji regiji na vzhodu Avstrije bo med veliko nočjo veljala začasna omejitev javnega življenja, je v sredo sporočila avstrijska vlada, ki želi med naraščanjem okužb z novim koronavirusom zmanjšati pritisk bolnikov na oddelke za intenzivno nego.

FOTO: Pixabay.com

Avstrijski minister za zdravje Rudolf Anschober je na novinarski konferenci pojasnil, da so se zaradi največjega širjenja britanske različice novega koronavirusa na vzhodu države odločili, da od 1. do 6. aprila uvedejo omejitve na Dunaju ter v zveznih deželah Spodnja Avstrija in Gradiščansko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Od doma bodo lahko prebivalci odšli samo za delo, nakup hrane in rekreacijo. Muzeji in nenujne trgovine bodo zaprti. Nošenje ustreznih zaščitnih mask, ki je že obvezno po vsej državi na sredstvih javnega prevoza, v trgovinah in uradnih poslopjih, bodo razširili na zaprte prostore.

Zaostrili bodo tudi pogoje za vstop na vzhodu države

Povečali bodo testiranje na delovnih mestih in zaostrili pogoje za vstop na vzhodu države. Delovni migranti bodo morali predložiti negativni test na okužbo dvakrat na teden, potem ko so ga doslej morali enkrat. Okrepili bodo tudi nadzor na meji s Češko, Slovaško in Madžarsko, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Anschober je še povedal, da odločitve glede velikonočnih maš še niso sprejeli. V tednu po veliki noči se bodo učenci šolali na daljavo, nato pa se bodo lahko vrnili v učilnice ob negativnem PCR testu. Od 7. aprila bo potreben negativen test tudi za nakupe v nenujnih trgovinah.

Bolnišnice na Dunaju se soočajo z velikim pritiskom covidnih bolnikov

Vlada je sprva razmišljala o odpiranju teras restavracij v marcu, a so jih doslej odprli le v zahodni zvezni deželi Predarlsko, kjer je to bilo mogoče zaradi nizkega števila okužb. Anschober je v sredo priznal, da bo odločitev razočarala mnoge, da pa žal razmere ne dopuščajo odpiranja teras.

Avstrijska vlada se je za nove ukrepe odločila, potem ko se bolnišnice na Dunaju soočajo z velikim pritiskom novih covidnih bolnikov. Upala je, da bo množično testiranje, še posebej v šolah, prispevalo k nadzoru nad širjenjem okužb, vendar pa te naraščajo. V zadnjih dveh tednih jih dnevno beležijo več kot 3000. V sredo so več kot polovico novih okužb potrdili na vzhodu države, kjer so za veliko noč sedaj uvedli omenjene ukrepe.
VIR: STA

Epidemija je povzročila nešteto nevšečnosti, tudi na področju šolstva. Več mesecev so se bili dijaki primorani šolati od doma, na daljavo, kar je zagotovo vplivalo na kvaliteto samega izobraževanja. Težava pa nastane tudi zaradi neizvedbe praktičnih vaj za dijake. Pojavlja se vprašanje, kaj so se lahko pravzaprav dijaki naučili in kaj bo to pomenilo, ko se bodo znašli na trgu dela.

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

“Vendar to nikakor ni znanje, kjer je potrebno razvijati veščine in spretnosti”

Obrnili smo se na Srednjo šolo za oblikovanje Maribor, kjer nam je ravnateljica Nadja Jager Popović dejala, da imajo manjko prakse pri delodajalcu dijaki programa frizer za čas zaprtja frizerskih salonov, okvirno 70 ur: “Praksa pri delodajalcih za ostale programe je na SŠOM predvidena konec maja, res pa je, da npr. dijaki 3. letnika tehničnega izobraževanja lani PUD-a sploh niso imeli.”

Težava je praksa v šoli, kjer so jo uradno izvajali na daljavo, vendar to ni dovolj kvalitetno znanje, ki bi ga naj dijak pridobil v času šolanja, še posebej v poklicnih in tehničnih strokovnih šolah, poudarja. Kot doda bo sicer statistika kazala realizirano število ur, ki je v učnem načrtu, “vendar to nikakor ni znanje, kjer je potrebno razvijati veščine in spretnosti.”

Jager Popovićeva pove, da je praksa na daljavo slonela bolj na teoretičnih spoznanjih, demostracijah in vajah, ki so jih dijaki morali na nek način doseči: “Ker pa doma ne razpolagajo z ustrezno opremo in pripomočki, je to znanje bolj podobno YOUTUBE navodilom, DIY – sam svoj mojster in amaterskim posnetkom dijakov, ki so opravljene naloge vračali v preverjanje in vrednotenje.”

Ob povratku v šole opazili pomanjkanje veščin in spretnosti

In kakšnega pomena bo imel manjko praktičnih vaj za dijake? Ravnateljica Srednje šole za oblikovanje Maribor pove, da je ob delne povratku v šole opazno pomanjkanje veščin in spretnosti, ki jih dijaki pridobijo v šoli. Hkrati je, kot poudarja, težava pri poklicih, ki so storitveno naravnani in vezani na ljudi. Skupno so bili dijaki fizično odsotni kar osem mesecev, od tega tri v prvem valu in kar pet mesecev v drugem valu.

“Si predstavljate dijaka programa frizer, ki bo čez dva meseca zaključil šolanje in se bo znašel na trgu dela? Menim, da bodo ti ljudje nezaposljivi oz. bodo morali vložiti ogromno truda, da osvojijo znanje, za katerega so bili prikrajšani,” pove.

Pomanjkanje znanja bo privedlo k nezadovoljnim delodajalcem

Enako velja tudi za tehnične poklice, kjer je potrebna vaja na posebni, profesionalni opremi in ni vse samo računalniško pogojeno. Izkazalo se je, da npr. študijske risbe pri predmetu risanje, ki so jih dijaki prinesli po delu na domu v šolo v ocenjevanje, kjer jih lahko neposredno vidijo, prikazujejo vse tiste napake, ki jih preko poslane fotografije študijske risbe učitelj ni mogel opaziti in popraviti, ker dijaki to poslikajo pri slabo svetlobi, pod napačnim kotom, pojasnjuje.

“Prav tako to velja pri ostalih strokovnih predmetih, kjer so npr. pri medijskem tehniku potrebne posebne luči, mešalne mize, studio, pri tehniku oblikovanja pa posebni šivalni stroji, orodje, rezalni stroji,” še pove in doda: “S takšnim pomanjkljivim znanjem pošiljamo dijake na trg dela, kar lahko botruje tudi duševnim in čustvenim stiskam zaradi nezadovoljstva delodajalcev in posledično nezaposljivost.”

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) samozaposlenim in mikro podjetjem z 1 do 4 zaposlenimi razdelila še milijon brezplačnih zaščitnih mask. Poziv bo odprt do razdelitve vseh mask.

FOTO: Pixabay.com

Kmalu se bodo sprostile vse dejavnosti, tudi v turizmu in gostinstvu, zato bo potreba po maskah še toliko večja. Na razpis se lahko prijavijo tudi tisti, ki so maske prejeli že v okviru prvega poziva novembra lani. Maske bodo prijaviteljem, tako članom kot nečlanom OZS, na voljo na območnih obrtno-podjetniških zbornicah po vsej Sloveniji, sporočajo na mariborski obrtno-podjetniški zbornici.

OZS je v imenu MGRT v okviru drugega poziva že razdelila 4 milijone od 5 milijonov zaščitnih mask s ciljem preprečitve širjenja okužbe s COVID-19. Zaščitne maske lahko prejmejo samozaposleni ter mikro podjetja z enim do največ štirimi zaposlenimi. Javni poziv je objavljen na spletni strani na tej povezavi. Na poziv se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo pogoje, določene v javnem pozivu.

Postopek razdeljevanja zaščitnih mask

Upravičencem se odobrijo le pravočasno oddane in popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za prijavo. Vloge se bodo oddale prek spletne strani. Upravičenec bo prevzel zaščitne maske osebno na tisti območni obrtno-podjetniški zbornici, na območju katere ima sedež podjetja. Seznam območnih zbornic je prav tako objavljen na spletni strani na tej povezavi.

V Mariboru danes poteka ustanovni kongres stranke Naša dežela, za predsednico pa je bila pred nekaj trenutki izvoljena nekdanja predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

Po skoraj dveh urah ustanovnega kongresa so sporočili, da so za člane sveta stranke je 173 delegatov glasovalo za, 0 jih ni bilo proti, prav tako nihče ni bil vzdržan. Za člane izvršnega odbora je glasoval 173, 0 jih ni bilo proti, prav tako nihče ni bil vzdržan.

Stoodstotna podpora

Enake rezultate je prineslo tudi glasovanje za predsednico stranke: “Za predsednico je bila predlagana kandidatka Aleksandra Pivec, za je glasovalo n173, 0 proti, 0 ni bilo vzdržanih.” S tem je za prvo predsednico politične stranke Naša dežela je izvoljena Aleksandra Pivec. Sicer pa je epilog glasovanja, da so bili predlagani člani vsi izvoljeni, vsi so bili potrjeni in nihče ni glasoval proti.

Ustvarjanje dobrega za ljudi

Aleksandra Pivec je ob imenovanju na mesto predsednice dejala: “Spoštovani delegati, spoštovani državljani v izjemno čast mi je biti vaša predsednica, predsednica stranke Naša dežela. Iz srca ponižno se vam zahvaljujem, za vašo mero odločnost, da ste verjeli vame. V našo drugačno politiko, za ustvarjanje dobrega za naše ljudi, našo deželo.”

V Mariboru danes poteka ustanovni kongres Gibanja Za ljudi, na čelu katerega je nekdanja predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec

S tem je na sceno prišla “nova politična stranka, ki bo s pogumom, spoštovanjem, solidarnostjo in srčnim povezovanjem ljudi, iz vseh slovenskih dežel, skrbela za enakopraven razvoj celotne Slovenije”, z imenom Naša dežela.

Nekdanja predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je tako uresničila napovedi glede ustanovitve nove stranke. Ustanovni kongres omenjene stranke poteka v živo, zaradi zdravstvene situaciji sicer digitalno.

Želijo da politika postane cenjena

Predlagatelji so za predsednico stranke predlagali Pivčevo, saj “je zaupanja vredna oseba, ki je dokazala, da ima vse vrline, katere se pričakuje od predsednika politične stranke. Njena strokovnosti in sočutje za človeka so vrline, ki jih bo morala uporabljati, da bo politika postala bolj cenjena in hkrati bolj prijazna do vseh državljanov in državljank.”

Ob začetku svojega govora na kongresu je Aleksandra Pivec dejala: “Dovolite da vas ponosno pozdravim na prvem digitalnem ustanovnem kongresu, ki z današnjim dne vstopa v slovenski politični prostor.”

Politika za slehernega posameznika

Na politično sceno se Pivčeva vrača z močnim prepričanjem, da se mora politika odmakniti od ideologij in se približati ljudem: “Za slehernega posameznika, da si bo lahko s svojim delom ustvaril blaginjo zase in za svoje bližnje.”

“S spoštovanjem in dialogom bodo iskali najboljše rešitve na vseh področjih,” še pove Pivčeva. Bistveno jim bo transparentno delovanje, hkrati pa si želijo dvig ravni politične kulture. Njihovi cilji so jasni – sodelovanje z ljudmi za ljudi.

Povezovanje z istomislečimi 

Aleksandra Pivec pojasni tudi, da bo stranka na volitvah nastopila samostojno, po volitvah pa se bo povezovala s strankami, katerih cilji jim bodo blizu.

Danes smo na na Štajerskem zbudili v zasneženo jutro, snežne padavine pa še vedno vztrajajo.

Danes bo na Primorskem zmerno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo snežne plohe. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, drugod severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 6, na Goriškem in ob morju okoli 10 °C, so sicer zapisali na spletni strani Agencije RS za okolje.

Jutri bo povečini sončno. Še bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -3, v alpskih dolinah do -10, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 12 °C.

Obeti

V ponedeljek in torek bo deloma sončno, a hladno in vetrovno. Pihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.

Projekt SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola že štiri leta poteka po vsej Sloveniji. Glavni namen projekta SOPA je motiviranje odraslega prebivalstva za spremembo pivskega vzorca iz tveganega in škodljivega pitja alkohola v manj tvegano pitje.

Govorili smo z Nino Vareško, univ. dipl. psih. iz projekta Sope, ki nam je dejala, da se terenski del zaključuje aprila, preostale aktivnosti pa se bodo končale tekom letošnjega leta: “Kljub temu, da nas do samega konca projekta loči še nekaj časa, pa so rezultati že vidni.”

Svoj pivski vzorec spremenilo 943 ljudi

Pilotni del projekta je do novembra 2020 izvajalo preko 300 strokovnjakov in strokovnjakinj iz zdravstvenega in socialnega sektorja v 18 lokalnih okoljih po vsej Sloveniji. S sodelovanjem v projektu SOPA je tako v Sloveniji svoj pivski vzorec uspešno spremenilo 943 ljudi. V sklopu projekta so nagovorili in informirani skoraj 50.000 ljudi.

“Pri tej številki je pomembno povedati tudi to, da sprememba pivskega vzorca ne vpliva le na dotične posameznike, ki so svoje vedenje spremenili, temveč tudi na njihov ožji družinski krog in tudi širšo družbo,” pojasni.

Glavno sporočilo, ki so ga prenesli in ga še prenašajo med ljudi, je predvsem to, da ni varne meje pitja alkohola oz. da je vsako pitje alkohola tvegano.

V podravski regiji so projekt SOPA izvajali v 5-ih lokalnih okoljih

To so: Maribor, Lenart, Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica. Do sedaj smo nagovorili preko 4000 ljudi, od tega jih je kar 250 spremenilo svoj pivski vzorec v manj tveganega. V sklopu projekta so se z izvajalci srečevali na posvetovalnih, lokalnih in regijskih srečanjih, na katera so povabili tudi predstavnike lokalne policije, sodelujočih občin in ustaljene pristope na področju alkoholizma.

V Mariboru je bilo nagovorjenih okoli 860 ljudi, od katerih jih je 76 spremenilo svoj pivski status iz tveganega in škodljivega pitja v manj tvegano pitje ali abstinenco.

V Mariboru dan brez alkohola

Dve leti zapored so v Mariboru organizirali tudi Dan brez alkohola, kjer so, s pomočjo Kolesa zdravja, načenjali pogovor o opuščanju nezdravih življenjskih navad ter možnostih zdravih življenjskih izbir. Dan brez alkohola je predviden tudi spomladi 2021.

Projekt se izvaja pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), financirata pa ga Evropski socialni sklad in Ministrstvo RS za zdravje.

Konec tedna se je nadaljevalo cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki bo potekalo tudi prihodnji teden. V ponedeljek pa bo znova v polnem obsegu stekel pouk na velenjski OŠ Mihe Pintarja Toleda, potem ko je v petek odpadel, ker je bilo več učiteljev odsotnih zaradi močne reakcije po cepljenju proti covidu-19.

FOTO: Pixabay.com

Težave cepljenih so se medtem večinoma umirile, tako da pouk v ponedeljek bo. O tem je šola že v soboto zvečer obvestila starše otrok, je za STA danes povedal ravnatelj omenjene velenjske šole Sebastjan Kukovec.

Cepljenje po državi tudi tekom vikenda

S cepivom AstraZenece se je sicer v sredo cepilo dve tretjini učiteljev iz OŠ Mihe Pintarja Toleda, po cepljenju pa jih je veliko poročalo o močnem glavobolu, vrtoglavici, povišani telesni temperaturi čez 39 stopinj Celzija in slabosti. Že v četrtek je doma ostalo pet učiteljev, v petek pa 26, zato so odpovedali petkov pouk in zagotovili le nujno varstvo.

Cepljenje učiteljev in vzgojiteljev se je po državi nadaljevalo tudi ta konec tedna. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan nima informacij o tem, da bi bil kje zaradi hujših reakcij pri cepljenih odpovedan pouk. Na splošno pa iz pogovorov z ravnatelji ocenjuje, da ima približno četrtina cepljenih močnejšo reakcijo po cepljenju, okoli 50 odstotkov jih ima zmerne reakcije, preostala slaba četrtina pa nima posebnih reakcij, je danes dejal za STA.

Namigovali, da je ravnatelj umrl po cepljenju, a le-ta se ni cepil

Cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju se je marsikje začelo minuli teden, v soboto so med drugim učitelje in vzgojitelje cepili v Celju. Po navedbah MMC RTV Slovenija se je v soboto v Celju cepilo približno 600 učiteljev in vzgojiteljev, od tam pa poročajo o posameznih primerih povišane telesne temperature in glavobola.

Zdravstveni dom Ljubljana cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju načrtuje po 15. marcu. Šolski center Ljubljana, kjer se je za cepljenje prijavilo 99 ljudi, pa je danes uradno zanikal navedbe z družbenih omrežij glede smrti ravnatelja Srednje strojne in kemijske šole Zdenka Nosana. Kot je v sporočilu za javnost zapisala direktorica centra Nives Počkar, se Nosan ni cepil in cepljenje ni bilo vzrok njegove smrti. Prvih deset zaposlenih bodo sicer cepili v torek, ostale pa nato v soboto.

Stranski učinki so pričakovani

Stroka medtem poudarja, da so stranski učinki po cepljenju pričakovani. Minister za zdravje Janez Poklukar je v petek dejal, da so blagi stranski učinki po cepljenju do določene mere zaželeni, saj kažejo na odziv na cepivo, si pa želijo čim manjše, da ne pride do strahu med prebivalstvom. Ob tem je poudaril, da po mnenju stroke ni nobenih zadržkov, da ne bi nadaljevali strategije cepljenja, tudi z uporabo cepiva AstraZenece.
VIR: STA

Državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper COVID-19, je danes 10. marca, obiskal cepilno mesto v Zdravstvenem domu Maribor in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

V Mariboru v čakalni vrsti več kot 18.000 oseb

Prim. doc. dr. Jernej Završnik, dr. med., spec. je povedal, da so v Mariboru dnevno sposobni cepiti 3000 oseb, tedensko torej nekaj manj kot 20.000. Doslej je bilo sicer cepljenih 17.500 oseb, v čakalni vrsti je 18.500 oseb.

Jelko Kacin je Maribor izpostavil kot primer dobre prakse

“V vseh sosednjih državah imajo težave z novimi sevi, ki izpodrivajo dosedanje. Če želimo obdržati šolo v šoli, je potrebno v rekordenem času potrebno precepiti vse vzgojitelje
in učitelje, da bi nadoknadili, to kar smo izgubili.” Poudaril je, da si vlada prizadeva, da bi
zagotovili zadostno število cepiv.

V Slovenijo kmalu prihaja še četrta vrsta cepiva, zadoščal bo le en odmerek

Kacina žalosti, da je med delavci v vrtcih manjše zanimanje za cepljenje proti covidu-19, v šolah pa je delež zainteresiranih od 45 do 70 odstotkov.

Po obisku v zdravstvenem domu je Kacin obiskal še Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Organizacija in izvedba pouka v sedanjih epidemioloških razmerah za ravnatelje šol predstavlja velik izziv, a so glede na prve odzive iz šol ti svoje delo opravili več kot odlično, je povedala v. d. generalne direktorice direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Nataša Kranjc.

FOTO: Pixabay.com

Kot je na vladni novinarski konferenci dodala Krajnčeva, po informacijah, ki jih prejemajo drugi dan izvajanja učnih aktivnosti v srednjih šolah tudi za dijake nižjih letnikov, se ti v šolskih prostorih počutijo dobro in imajo veliko motivacije ter želje po znanju. K temu po njenem gotovo pripomore tudi ponovno druženje z vrstniki.

Čeprav je vračanje dijakov v šolske klopi predvideno šele v rumeni fazi, so na šolskem ministrstvu prisluhnili dijakom in ravnateljem, saj se zavedajo, da je šola prvi in najpomembnejši prostor za izobraževanje, delo na daljavo pa tega ne more v celoti nadomestiti. “Tega se zavedajo tudi dijaki sami, zato so vse bolj izražali željo po vrnitvi v šolo,” je dodala Krajnčeva.

Redno tedensko testiranje

Za njihovo varno vračanje so v prvi fazi poskrbeli z rednim tedenskim testiranjem vseh zaposlenih, za teden pa so začeli tudi s prednostnim cepljenjem zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Krajnčeva je zato na vse zaposlene pozvala, da se cepljenja udeležijo v čim večjem številu in tako prispevajo k čim hitrejši normalizaciji življenja.

Prepričana je, da se bo še več učiteljev odločilo za cepljenje, ko bodo vidni učinki slednjega in tisti, ki bodo cepljenje opravili, ne bodo več potrebovali rednih tedenskih hitrih testiranj.

Pomembno dosledno nošenje mask

Dijaki in zaposleni bodo ob tem po njenem za bolj varno učno okolje pripomogli tudi z doslednim nošenjem zaščitnih mask, ki so obvezne za vse in ves čas prisotnosti v šoli. Na ministrstvu se sicer zavedajo nekaterih težav, zlasti pri izvajanju športne vzgoje, zato priporočajo izvajanje pouka v čim večji meri na prostem.

Glede ocenjevanja znanja je Krajnčeva dejala, da so učitelje najprej napotili k utrjevanju in šele nato k preverjanju znanja, da lahko nadoknadijo morebitno pomanjkanje znanja. Ob tem je še povedala, da za zdaj še ne razmišljajo o tem, da bi tudi prihodnje leto maturo prilagodili dijakom, ki letos obiskujejo tretji letnik. O tem se bodo odločali na podlagi ugotovitev letošnje mature, je dodala.

Obstaja bojazen ponovnega zaprtja

Ker obstaja bojazen učiteljev pred ponovnim zapiranjem, naj bi nekateri hiteli s pridobitvijo čim več ocen že v marcu, to pa lahko precej obremeni dijake. Krajnčeva pravi, da so ravnateljem in učiteljem naročili izdelavo mrežnih načrtov za ocenjevanje, saj tovarniško pridobivanje ocen ne prispeva k dobremu počutju v šoli in ne pokaže pravega znanja.

Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al Mansour pa je povedala, da je na njeni Srednji poklicni in strokovni šole Bežigrad trenutno 1056 dijakov treh različnih smeri, zaradi prostorske stiske pa izvajajo eno in pol izmenski pouk, razen pri izvajanju praktičnega pouka, ki poteka v dveh izmenah. Na šoli bo od ponedeljka dnevno prisotno okoli 640 dijakov, učitelji pa bodo izvajali ure pouka tako v šoli kot iz šole na daljavo.

Pouk športne vzgoje z zaščitnimi maskami

“Največji izziv tudi za nas predstavlja pouk športne vzgoje, kjer bodo morali dijaki odslej prav tako nositi zaščitne maske, kar jim lahko predstavlja veliko težavo,” je dejala Al Mansourjeva in dodala, da so učiteljem priporočili, da prva dva tedna z dijaki zgolj ponavljajo snov ter s tem preverijo, koliko znanja so dejansko osvojili na daljavo.

Kot je povedala, se je na njihovi šoli za cepljenje prijavilo okoli 60 odstotkov zaposlenih, okoli 20 odstotkov pa jih je bodisi na bolniški ali pa so covid-19 že preboleli. Ostali čakajo na izkušnje svojih kolegov.
VIR: STA

Danes obeležujemo dan žena. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca.

FOTO: Pixabay.com

Prvič so dan žena praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, vendar takrat še na 19. marec. Mednarodni dan žena pa se na 8. marec praznuje od leta 1917, ko so se na ta dan začeli množični protesti v Petrogradu oziroma St. Petersburgu. Iz teh protestov je nastala Oktobrska revolucija, vendar so ženske nadaljevale s protesti, dokler jim takratna začasna vlada ni odobrila volilne pravice. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

Kako je nastal dan žena?

In kako se je vse skupaj začelo? Ženske so svoje nezadovoljstvo z nizkimi plačami in slabimi pogoji izrazile že leta 1857, ko je bil v tekstilni tovarni v New Yorku prvi večji protest delavk. Poskus sicer ni bil uspešen, vendar so bili to prvi začetki boja za enakopravnost žensk.

Glavna pobudnica za osamosvojitev in enakopravnost žensk je bila nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, ki se je začela bojevati za njihove pravice leta 1889, medtem ko je pobudo za dan žena dala na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910.

Kaj podariti za dan žena?

Včasih je bil 8. marec dan, ki je bil namenjen slavju žensk. V številnih podjetjih so mednarodni dan žena obeležili z različnimi prireditvami, svojo naklonjenost ženskam pa najpogosteje izrazili s šopkom rož ali nageljnom, ki je simbol prijateljstva in spoštovanja. Otroci so nabirali zvončke in druge travniške cvetlice, ter jih podarjali svojim učiteljicam, mamicam in babicam.

Ugodne vremenske in snežne razmere bodo tudi v prihajajočem vikendu na slovenska smučišča zvabile več smučarjev.

FOTO: Slovenska policija

Trenutne epidemiološke razmere še vedno terjajo spoštovanje ukrepov za omejevanje širjenja okužb s covid-19, zato bo policija, v sodelovanju z Zdravstvenim inšpektoratom in Inšpektoratom za infrastrukturo, od 5. do 7. marca 2021 ponovno izvedla ponoven poostren nadzor smučišč na območjih policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Nova Gorica, Celje in Maribor.

Nadzor bo usmerjen v preverjanje ukrepov za zajezitev širjenja virusa

Nadzor bo usmerjen tako v spoštovanje odlokov glede varnostnih ukrepov (uporaba zaščitnih mask, ustrezna razdalja, prodaja in nakup smučarskih kart skladno z omejitvami) kot tudi varnosti na samem smučišču.

Nujno spoštovanje FIS pravil, smučajte tako da bo varno za vse

Da bi bilo smučanje prijetno in predvsem varno za vse, opozarjamo obiskovalce smučišč, naj smučajo skladno z mednarodnimi FIS pravili, naj na smučiščih upoštevajo odredbe in navodila nadzornikov, policistov ter upravljavcev, pa tudi označbe na smučarskih progah. Smučišče naj uporabljajo tako, da ne ogrožajo ali poškodujejo sebe, drugih‎ ali pa naprav ali označb na smučišču.

Uporaba smučarske čelade je obvezna za otroke do vključno 14. leta starosti, njeno uporabo pa priporočamo tudi ostalim smučarjem.

Epidemija ni izginila, pazite na svoje zdravje in zdravje drugih

Naj počitniški čas ne prinese preveč brezbrižnosti, saj je epidemija kljub nekoliko ugodnejši sliki še vedno prisotna. Zato nikar ne zanemarite najnujnejših in obenem najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa: razkužujte si roke, ohranjajte ustrezno razdaljo in nosite maske v zaprtih prostorih, pa tudi zunaj, kjer razdalje ni možno vzdrževati.