Aktualne oddaje

    Prireditev Zlata...
    Na posnetku si lahko ogledate prireditev Zlata sončnica, ki je bila 29. 11. 2025. The post Prireditev Zlata sončnica 2025 (29. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    VIDEO (INTERVJU)...

    V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine. Vokalna skupina Florentine je pred novimi izzivi. Tokratna gostja v oddaji Kulturni izziv je pevka Vokalne skupine Florentine Mojca Horvat, ki je napovedala, kaj bodo pele 6. decembra v »svojem« Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Pa […]

    The post VIDEO (INTERVJU) Mojca Horvat, Vokalna skupina Florentine: “Skušamo izkoristiti prednosti, ki jih vsaka ima!” appeared first on Lokalec.si.

    V svetu odraslih...

    V tokratni oddaji V Svetu odraslih se je voditelj Matic Lesjak z gostjama posvetil pereči temi brezdomstva. V Mariboru je namreč med brezdomci vse več mladih. Tako starejšim kot mladim in tudi družinam pomaga društvo Kralji ulice. V oddaji so govorili o brezdomstvu, stanovanjskih oziroma bivanjskih rešitvah ter o podpori, ki jo nudijo v društvu […]

    The post V svetu odraslih: Ko dom postane vprašanje, mladi brez strehe nad glavo appeared first on Lokalec.si.

    22. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 11. 2025. The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.

Tudi v šoli Centra za sluh in govor Maribor izvajajo šolanje na daljavo. Zaradi specifičnega dela z učenci, ki potrebujejo svojo rutino, posebno obravnavo, ne nazadnje tudi posebne oblike komunikacije, so učencem in njihovim staršem na voljo ves dan. Posebej pa izpostavljajo, da je marsikateremu otroku, sploh avtistom, težko sprejeti spremembe. Te namreč lahko tudi negativno vplivajo na njihovo zdravstveno stanje.

Slika je simbolična. Vir: Pixabay

V vrtec in šolo Centra za sluh in govor hodijo otroci z različnimi posebnimi potrebami. Ti potrebujejo že v normalnih razmerah drugačno obravnavo, zdaj pa se na centru trudijo, da jim čim bolj olajšajo težave pri šolanju na daljavo.

Pri gluhih in naglušnih učencih še nekako gre, težje pa je – po besedah direktorja – pri avtistih, ki jih je letošnja situacija zelo prizadela in zamajala njihov svet.

Stresna situacija namreč lahko vpliva tudi na poslabšanje stanja pri otrocih, ki sicer potrebujejo drugačne pristope pri učenju in ne nazadnje celotni obravnavi.

Tako so torej morali zaradi specifičnih primerov prilagoditi program šolanja na daljavo oziroma ga nadgraditi.

V primeru ponovnega odprtja šole pa bodo – kot so naredili že prej – ustvarili takoimenovane mehurčke – manjše skupine, ki bodo ločene od drugih – da bodo lahko hkrati izvajali pouk in imeli varno okolje pred množičnimi okužbami s koronavirusom.

Mesec november je tudi movember, ko se posvetimo temi pravočasnega odkritja in zdravljenja raka prostate. V Društvu uroloških bolnikov Slovenije, gibanju Movember in UKC Maribor opozarjajo, da tudi med soočanjem z novim koronavirusom omenjena bolezen ne ostane na stranskem tiru.

Več v videoprispevku:

Pouk na daljavo v srednjih šolah za zdaj zaradi epidemiološke slike poteka po urniku, tudi uvodnih težav z Arnesovim omrežjem iz časa pred počitnicami v zvezi srednjih šol ne zaznavajo. A če bo pouk na daljavo trajal dolgo obdobje, bodo nastale težave z maturo in v poklicnem izobraževanju, ki temelji na praktičnih veščinah, opozarjajo ravnatelji.

Vir: Pixabay.com

Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije in ravnateljica Strokovno izobraževalnega centra (SIC) Ljubljana Fani al Mansour poudarja, da pouk na daljavo oziroma izobraževanje na daljavo ne more nadomestiti pouka v šoli. V tem času so posebej izpostavljeni maturanti, ki bi se po njenih besedah morali pripravljati že na maturo, poleg tega bi morali vsaj v tem jesensko-zimskem obdobju “mašiti vrzeli, nastale z izobraževanjem na daljavo v poletnem oz. spomladanskem času preteklega šolskega leta”.  Zaradi tega je poudarila: “Zato si ravnatelji želimo, da se na šolo vrnejo zlasti tri skupine dijakov: maturanti, dijaki srednjega poklicnega izobraževanja zaključnih letnikov, katerih izobraževanje pol leta poteka v šoli, pol leta pa na praksi pri delodajalcih, ter dijaki v nižjem poklicnem izobraževanju, ki jih ni veliko in so najšibkejši člen našega srednješolskega izobraževanja.”

Na Prvi gimnaziji Maribor ne morejo izvajati vseh aktivnosti

V Prvi gimnaziji Maribor pri pouku na daljavo ne beležijo nobenih težav, zaznavajo pa težave druge narave, kajti nekaterih dejavnosti po oceni ravnatelja Hermana Pušnika vseeno ne morejo izvajati na daljavo, ampak samo v šoli. “Ravno v novembru smo načrtovali praznovanje 170-letnice šole. Gre tudi za subvencionirano prehrano, ki je dijaki zdaj ne dobivajo. Manjka tudi mednarodno sodelovanje, pri čemer so dijaki vključeni v različne projekte, obšolske dejavnosti, obvezne izbirne vsebine,” je naštel in opozoril, da vsega tega ni v času izobraževanja na daljavo. Poudaril je, da dijaki sicer zelo odgovorno pristopajo, kar so ugotovili z ravnokar opravljeno analizo, a vseeno ostaja dvom, kako naprej, koliko časa bo to trajalo, kako bo z ocenjevanjem, maturo. To so velika vprašanja, na katera, kot pravi, nimajo odgovorov. Vse to mlade ljudi pušča v negotovosti, je še dodal.

Vir: Pixabay.com

Situacija drugačna v zdravstvenih šolah

V zdravstvenih šolah je situacija drugačna. Dijaki se šolajo daljavo, tisti, ki so na praktičnem usposabljanju, pa nadaljujejo normalno delo v vseh tistih ustanovah, kjer jih potrebujejo, je za STA povedala predsednica Skupnosti zdravstvenih šol Slovenije in ravnateljica Srednje šole Izola Adelija Perne, kjer izobražujejo med drugim za poklic medicinske sestre in zdravstvenega tehnika. “Dijaki tretjega in četrtega letnika srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja opravljajo praktično usposabljanje z delom tudi v bolnišnicah in v domovih upokojencev, kjer je večina bolničarjev negovalcev,” je pojasnila. Spomnila je, da so se šole povsod, kjer so ustanove želele, tudi prilagodile, tako da so njihovi dijaki tam, kjer jih najbolj potrebujejo. A hkrati opozorila, da si nekatere zdravstvene ustanove in bolnišnice v tem trenutku dijakov ne želijo, ker se bojijo, da bi jim mladi prinesli okužbe v zavode.

Vir: STA

Včeraj so v Selnici ob Dravi svečano otvorili in na novo poimenovali veliko dvorano v Hramu Kulture Arnolda Tovornika po pokojni doktorici, krajanki in dolgoletni obiskovalki Zinki Zorko.

Zinka Zorko, rojena 1963, je bila slovenska jezikoslovka in akademikinja. Diplomirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti iz slovenskega in ruskega jezika in književnosti, tam je lta 1986 doktorirala z disertacijo Koroški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice o Duha na Ostrem vrhu.

Sprva je poučevala na srednjih šolah na Ravnah na Koroškem. Kasneje je delala na PeF v Mariboru. V letih 1986−1996 je predavala tudi na ljubljanski Filozofski Fakulteti.

Zorkova je proučevala narečja in njihovo družbeno vlogo, predvsem s Koroške in vzhodne Slovenije. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju narečja v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Obravnavala je medjezikovna prepletanja predvsem z nemškim in madžarskim jezikom. 

Leta 2013 je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini.

Hram kulture v Selnici ob Dravi nosi ime igralca Arnolda Tovornika. V zgradbi pa se nahaja še likovni salon po imenu grafika Arnolda Šušmelja. Sedaj pa veliko dvorano krasi ime Zinke Zorko.

Na sodiščih v Slovenj Gradcu, Mariboru in na Ptuju teče skupaj več postopkov ugotavljanja škode in vzrokov poplav iz leta 2012, ki so prizadela ljudi v obdravskih občinah, ko je avstrijska družba Verbund s svojimi aktivnostmi povzročila dodatni poplavni val. Po osmih letih postopki ugotavljanja škode in povzročitelja še zdaleč niso končani.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) kot stranski intervient sodelujejo pri več kot 40 pravnih postopkih v zvezi s poplavami iz leta 2012, postopkov ugotavljanja škode in odgovornosti zanjo pa je pravzaprav še več.

Direktor DEM zdaj pojasnjuje, kaj se je dogajalo pred osmimi leti.

Da so takrat ostali golih rok, ker so ostali brez vsega in še ni rešeno, meni vuzeniški župan Franjo Golob.

Takrat je bilo poplavljeno industrijsko območje v občini Muta, kar je povzročilo po besedah župana Mute Mirka Vošnerja dodatno kasnejšo škodo zaradi izpada proizvodnje.

Ob vsem tem pa tudi država dela korake naprej. Prihodnji dve leti bodo namenili 25 milijonov letno za investicijsko vzdrževanje vodotokov, da ne bi več prihajalo do visokih voda in poplav, pravi Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor.

Da pa bodo na sodiščih dokončali vse primere poplav iz leta 2012, pa bo žal moralo preteči še veliko vode oziroma časa.

Veriga nakupovalnih centrov Qlandia je prešla v nove lastniške roke. Avstrijska skupina Supernova je namreč po dolgotrajnih pogajanjih kupila nakupovalne centre Qlandia po Sloveniji, tudi mariborski trgovski center, kjer so že spremenili ime na zgradbi.

Skupina Supernova je že lani kupila nekaj trgovskih centrov od Mercatorja, od družbe Centrice Real Estate pa zdaj še deset nakupovalnih centrov, in sicer Qlandio v Mariboru, Kamniku, Kranju, Krškem, Novi Gorici, Novem mestu in tudi na Ptuju. Prav tako tudi nakupovalne parke v Slovenskih Konjicah, Ravnah na Koroškem, Novem mestu in v Metliki. Kupila bo tudi nekaj Q-centrov na Ptuju, Jesenicah, v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Škofji Loki in Slovenski Bistrici.

Nakupi bodo družbo Supernova stali več kot 220 milijonov evrov.

Na osnovni šoli Ludvika Pliberška v Mariboru so včeraj potrdili okužbo s koronavirusom pri tretješolcu, ki pa ni zbolel in ni kazal znakov okužbe. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da gre verjetno za manjši družinski izbruh, medtem ko izvor okužbe še ni znan. Več kot 40 oseb je v karanteni.

Podrobnosti v video prispevku:

Vztrajnost in argumenti, ki jih je Snaga kot koncesionar tržnične dejavnosti v Mestni občini Maribor predstavila pristojnim institucijam, so vodili v odločitev, da bo osrednja tržnica na Vodnikovem trgu z junijem ponovno odprta tudi ob nedeljah. Čeprav se na prvi pogled zdi, da se je življenje vrnilo v normalnost, pa so proizvajalci domače hrane in produktov soočeni predvsem z velikim izpadom prihodkov, ki jih je povzročila tudi odsotnost izvajanja vzgojno-izobraževalnih procesov kot del ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Z dovoljenjem za obratovanje osrednje tržnice tudi ob nedeljah ponujamo lokalnim kmetom in drugim ponudnikom na tržnici priložnost, da upad prihodkov vsaj malce ublažijo. Nedelje je namreč pred epidemijo zaznamoval odličen obisk in verjamemo, da se bodo kupci vračali.

Tržnica odprta po ustaljenem delovniku

Tržnica bo ob nedeljah obratovala po rednem delovnem času, to pomeni, da bo odprta med 7. in 12. uro, še zmeraj pa ob obisku vseh tržnic veljajo vsi priporočeni varnostni ukrepi – ohranjanje varnostne razdalje, razkuževanje rok, nakupovanje z očmi in ne rokami, v mlečno-mesnem paviljonu in na tržnici Tabor pa je zaradi zaprtega prostora in posledično možnosti bližjega stika kot 1,5 metra še naprej obvezna uporaba zaščitnih mask.

Od ponedeljka naprej ponovno vozi tudi mestno mini vozilo Maister, ki velja za priljubljeno prevozno sredstvo pretežno starejših občanov, ki obiščejo tržnico. Na tak način je pot do osrednje tržnice hitra in brezplačna. Delovni čas tržnic sicer želimo prilagoditi potrebam kupcev, zato do petka na tržnicah še naprej izvajamo anketo, v kateri obiskovalce sprašujemo, na kateri dan v tednu, sredo ali četrtek, bi želeli imeti možnost osrednjo tržnico na Vodnikovem trgu obiskati tudi v popoldanskem času. Rezultati bodo znani predvidoma konec prihodnjega tedna, delovni čas pa bomo željam kupcev prilagodili do konca meseca.

Včeraj so na Sv. Primožu na Pohorju obeležili dan domoljubja.

67831259_2324536297813863_3731827144246951936_n
Že tradicionalna prireditev Dneva domoljubnosti se je včeraj na Sv. Primožu pričela z uro zgodovine, letošnji gost je bil Miran Fišer, ki je z vsemi udeleženci delil njegovo zgodbo. Po končani uri zgodovine, je sledila še slovesnost srečanja borcev IX. SNOUB Miloša Zidanška, praporščakov, ZB za vrednote NOB, častnikov in veteranov vojne za Slovenijo in članov Policijskega veteranskega združenja SEVER za Koroško.

V športnem parku Vuzenica je včeraj potekalo mednarodno tekmovanje v Petanki.
68891170_404709766823980_3915868455680606208_n


Gre za enostavno moštveno igro s kroglami, podobno balinanju. Primerna za rekreacijo in razvedrilo, širše v svetu pa je priznana tudi kot atraktivni tekmovalni šport. Tekmovanja so se udeležile skupine iz vse Slovenije, ter dve ekipi iz sosednje Avstrije. Petanka letos praznuje 20 let obstoja v Sloveniji.

Projekt RUNE (Rural Network Project) bo z 200-milijonsko investicijo v treh letih postavil širokopasovno omrežje, ki bo hitrejšo internetno povezavo omogočilo okoli 233.000 gospodinjstvom in podjetjem na slovenskem podeželju, so povedali na današnji predstavitvi projekta v Šentilju, kjer bodo z gradnjo tudi začeli.

Projekt RUNE je doslej največja neposredna tuja investicija v izgradnjo odprtega širokopasovnega optičnega omrežja v Sloveniji. Kar je še bolj pomembno, projekt se bo izvajal na območjih redke poseljenosti, torej na slovenskem podeželju, kjer do sedaj ni bilo komercialnega interesa slovenskih infrastrukturnih operaterjev in zaradi tega takšna infrastruktura ni bila dosegljiva večini gospodinjstev in pravnim osebam izven mestnih središč,” je, kot so sporočili iz agencije Odmev, dejal direktor družbe RUNE Enia Goran Živec.

Omrežje, ki ga bodo postavili v okviru projekta RUNE, bo omogočalo hitrosti prenosa do 10 gigabitov (Gb) na sekundo. Gradnja bo trajala tri leta, položili pa bodo več kot 6000 kilometrov optičnega kabla. Omrežje bo odprto, kar pomeni, da bodo lahko storitve omrežja pod enakimi pogoji najeli vsi operaterji, so napovedali.

RUNE je finančno podprl Sklad za širokopasovno povezovanje Evrope (Connecting Europe Broadband Fund – CEBF), v katerem je zbran kapital s poroštvi EU, med investitorji pa sta tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka.

Vir: Pixabay

Digitalni razvoj urbanih in podeželskih okolij je ključen za prihodnji razvoj Evrope, ki mora v digitalni korak s časom. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je zato leta 2016 sprejela evropsko strategijo za tako imenovano gigabitno družbo do leta 2025 ter z njo določila vizijo Evrope, v kateri razpoložljivost in uporaba visoko zmogljivih omrežij omogočata nadaljnji razvoj celotnega enotnega digitalnega trga,” je dejal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič.

Župan občine Šentilj Štefan Švab je dejal, da je tovrstno omrežje za podeželske občine zelo pomembno, nimajo pa občine same dovolj denarja za tovrstne investicije.

Projekt Slovenije in Hrvaške

RUNE je prvi projekt s podporo sklada CEBF in zaenkrat edini, ki povezuje gradnjo omrežja v dveh članicah EU. Projekt poteka tudi na Hrvaškem, kjer bodo v omrežje v Primorsko-goranski in Istrski županiji vložili okoli 60 milijonov evrov. Sklad CEBF je večinski lastnik podjetja RUNE Group s sedežem v Luksemburgu, ki je 100-odstotni lastnik podjetij RUNE Enia za Slovenijo in RUNE Crow za Hrvaško.

Ministerstvo za javno upravo podpira gradnjo 

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Leon Behin je spomnil na cilj Slovenije, da bi do leta 2020, 96% gospodinjstev zagotovili širokopasovni dostop do interneta, ter izrazil zadovoljstvo nad veliko finančno udeležbo zasebnih investitorjev in povečanju konkurence pri izgradnji širokopasovnega dostopa do interneta. Med drugim podpira gradnjo omrežja na območjih, kjer ni tržnega interesa. “Z našimi aktivnostmi smo v veliki meri spodbudili investicije v gradnjo širokopasovnega omrežja, ki od leta 2017 naraščajo mnogo hitreje,” je dejal Behin.

Vir: STA

Slovenska vojska skupaj z vojskami petindvajsetih zavezniških in partnerskih držav začenja regijske mednarodne vojaške vaje, namenjene večji usposobljenosti pri zagotavljanju varnosti in ohranjanju miru v regiji. Vaje bodo trajale do 22. junija, do takrat pa je ponekod po Sloveniji pričakovati povečan promet vojaških vozil in prelete letal.

Vir: Facebook Slovenska vojska

Vir: Facebook Slovenska vojska

V okviru regijske mednarodne vojaške vaje bo potekalo več vaj – Takojšen odgovor (Immediate Response), Jadranski udar (Adriatic Strike), Zvezdni vitez in Hiter odgovor – v okviru katerih bodo slovenski vojaki skupaj s kolegi iz zavezniških in partnerskih držav gradili učinkovitejše in bolj odzivne sile za zagotavljanje varnosti in ohranjanje miru. Vaje bodo tudi priložnost za osebno, strokovno, tehnično in taktično povezovanje, so sporočili iz Slovenske vojske.

Prva bo na sporedu taktična vaja Takojšen odgovor, ki jo skupaj vodijo Poveljstvo kopenske vojske ZDA v Evropi ter slovenska in hrvaška vojska. Od danes do 12. junija bo na vaji sodelovalo nekaj manj kot 3000 vojakov iz Slovenije, Črne gore, Hrvaške, Italije, Nemčije, Severne Makedonije in Poljske. Vaja med drugim vključuje vzpostavitev in odprtje območja delovanja za sprejem, združitev, premik in integracijo sodelujočih enot, podporo države gostiteljice, zagotavljanje odzivnih sil v sestave Zavezništva in urjenje bolnišnične zmogljivosti Role 2.

V času omenjenih vaj je do 22. junija pričakovati povečan promet vojaških vozil ter vojaških letal in vodnih plovil, predvsem na območjih, kjer bo potekala večina vojaških dejavnosti – to je v okolici letališč Cerklje ob Krki, Divača in Rakičan, na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna, v okolici ankaranske in v okolici mariborske vojašnice. Premiki vojaških konvojev do navedenih območij so večinoma načrtovani po avtocestnem križu od mejnih prehodov z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, in sicer na način, da bodo čim manj moteči za ostale udeležence prometa, so še sporočili.
Vir: STA

Petnajst otrok in štiri mentorice programa Brainobrain Slovenija, so se udeležili velikega svetovnega tekmovanja, International Brainobrainfest v Dubaju. Vrnili so se z enim pokalom, sedmimi zlatimi in šestimi srebrnimi medaljami.
24. novembra so se tudi slovenski Brainobrainovci s tremi mentoricami in vodjo Brainobraina v Sloveniji, udeležili 4. mednarodnega Brainobrainfesta v Dubaju. Slovenijo je zastopalo petnajst otrok med šestim in dvanajstim letom starosti. V Dubaju so se pomerili v hitrostnem računanju in drugih veščinah metode Brainobrain.

Celotna ekipa Brainobrain

Celotna ekipa Brainobrain

Tekmovalo je dva tisoč otrok iz 12. držav: Združenih Arabskih Emiratov, Indije, Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Bahrajna, Kuvajta, Katarja, Irske, Omana, Saudske Arabije in Šrilanke. Udeleženci Brainobrainfesta v Dubaju so podirali tudi svetovni rekord v »The biggest abacus lesson«, torej v številu otrok, ki so naenkrat računali na abakus. Sodelovalo je 925 otrok (prejšnji rekord je bil postavljen na Kitajskem z 441. otroki).

Sicer pa se lahko pri Brainobrain pohvalijo tudi, da so prejeli nagrado Svetovne organizacije za promocijo kakovosti, za najboljši izobraževalni program za otroke za leto 2017.
Uspehi slovenskih otrok 15 slovenskih Brainobrainovcev iz centrov Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj, Nova Gorica in Krško, se je z mednarodnega tekmovanja v Dubaju vrnilo z enim osvojenim pokalom, sedmimi zlatimi in šestimi srebrnimi medaljami. Otroci in mentorice so zelo ponosni na doseženi rezultat.

Slovenski nogometna reprezentanca bo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020 igrala v skupini G skupaj s Poljsko, Avstrijo, Izraelom, Makedonijo in Latvijo. Tako je določil žreb Evropske nogometne zveze v Dublinu.

Matjaž Kek. Foto: M. Pigac

Matjaž Kek. Foto: M. Pigac

 

Na EP 2020 se bodo uvrstile prvo- in drugouvrščene ekipe iz vsake skupine. Preostale štiri udeležence EP pa bodo dali zaključni turnirji oziroma “play-off” lige narodov v ligah A, B, C in D. Prvi krog tekem kvalifikacij za EP 2020 bo med 21. in 23. marcem 2019, zadnji pa med 17. in 19. novembrom 2019.

Žreb skupin za EP 2020 bo 1. decembra 2019, samo prvenstvo pa bo med 12. junijem in 12. julijem 2020 v 12 mestih in 12 evropskih državah. Tekme bodo v Londonu, kjer bo tudi finale, Münchnu, Rimu, Bakuju, St. Peterburgu, Bukarešti, Amsterdamu, Dublinu, Bilbau, Budimpešti, Glasgowu in Koebenhavnu. Naslov prvaka bo branila Portugalska.

* Kvalifikacijske skupine za EP 2020:
– skupina A: Anglija, Češka, Bolgarija, Črna gora, Kosovo.
– skupina B: Portugalska, Ukrajina, Srbija, Litva, Luksemburg.
– skupina C: Nizozemska, Nemčija, Severna Irska, Estonija, Belorusija.
– skupina D: Švica, Danska, Irska, Gruzija, Gibraltar.
– skupina E: Hrvaška, Wales, Slovaška, Madžarska, Azerbajdžan.
– skupina F: Španija, Švedska, Norveška, Romunija, Ferski otoki, Malta.
– skupina G: Poljska, Avstrija, Izrael, Slovenija, Makedonija, Latvija.
– skupina H: Francija, Islandija, Turčija, Albanija, Moldavija, Andora.
– skupina I: Belgija, Rusija, Škotska, Ciper, Kazahstan, San Marino.
– skupina J: Italija, BiH, Finska, Grčija, Armenija, Liechtenstein.

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Najboljše inovacije podravske regije
– Zaslužnim občanom Mute podelili priznanja
– Bodo Ruše postale mesto sončni ur?
– 53. Borštnikovo srečanje: novi direktor, nova selektorica, daljši program
– Martin Krpan v Selnici ob Dravi
– Pred-poletna razstava Šole umetnosti Art of my own
– 20. srečanje veteranskih in upokojenskih folklornih skupin Slovenije
– 2. etapa kolesarske dirke Po Sloveniji

Vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18.30 na BK TV.

Pet let po prvem snemanju danes na slovenske ceste spet prihaja ameriški spletni velikan Google. S posebej prilagojenimi vozili bo znova fotografiral ulice in ceste ter s tem posodobil prve posnetke, ki so dostopni v aplikaciji Street View. Googlovi avtomobili naj bi z delom zaključili predvidoma v dveh mesecih.

Vir: Google Earth

Vir: Google Earth

Aplikacija Street View (Ulični pogled), ki je na voljo znotraj Googlovih zemljevidov, uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi 360-stopinjske posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Storitev pokriva številne države, uporabnikom pa so na voljo tudi tematske vsebine zanimivih krajev, na primer posnetki Galapaških otokov ali znanstvenih postaj na Antarktiki.

Google posnetke redno posodablja. V okviru tokratnega snemanja v Sloveniji načrtuje vožnjo po večjih mestih (Murska Sobota, Maribor, Slovenj Gradec, Celje, Trbovlje, Krško, Novo mesto, Postojna, Ljubljana, Kranj, Nova Gorica in Koper) ter krajih v njihovi bližini. Vožnje bodo sicer prilagajali vremenskim razmeram, cestnim zaporam in drugim okoliščinam.

Prvo snemanje v Sloveniji so avtomobili z Googlovimi logotipi in nameščenimi kamerami izvedli poleti 2013. Snemanje je takrat trajalo tri mesece, dostop do fotografij pa je možen od začetka leta 2014.

Vir: Google street view

Kot so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke, pravne podlage in varovalke, kot so denimo brisanje obrazov in registrskih tablic, ostajajo enake kot ob prvem snemanju. Določata jih zakon o varstvu osebnih podatkov in splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Posamezniki, ki želijo več informacij, se lahko po njihovih navedbah obrnejo neposredno na Google.

Zaradi podrobnih posnetkov je Googlov Ulični pogled že ob predstavitvi projekta pred leti v mnogih državah sprožil nasprotovanje in polemike glede pravice do zasebnosti. Google je zato zagotovil visoko raven varovanja zasebnosti, ki med drugim vključuje zameglitev obrazov in registrskih tablic, ki se pojavijo na posnetkih.

Vir: STA

Slovenski motorist Simon Marčič je letos odvozil svoj četrti Dakar. Dirko je zaključil na skupnem 69,  v svoji kategoriji pa je dosegel 13. mesto.

Med motoristi, kjer je znova sodeloval tudi Mariborčan Simon Marčič, se je prve zmage v karieri veselil Avstrijec Matthias Walkner s KTM-om pred zmagovalcem današnje zadnje etape, Argentincem Kevinom Benavidesom (Honda), skupno tretji je bil Avstralec Toby Price (KTM).

Marčič je imel na dirki znova veliko težav, po včerajšnjem 68. mestu in zaostanku pol ure je dirko zaključil na skupnem 69. mestu z zaostankom skoraj 30 ur. Reli je končalo 85 motoristov.

Objava na Facebook strani Simona Marčiča (Simon Marčič Racing). Foto: Tina Torelli.

še pred slavnostno parado pa je na na Facebooku zapisal: “Dakarja je konec, zmanjkalo je spomina v telefonu, čas je za novo poglavje in nove izzive. Hvala za vso podporo iz Slovenije, je pomagala! Ekipa Simon Marcic Racing vas ima rada.” 

 

Letošnje leto se bliža h koncu in pogled na minule dosežke je v tem prazničnem času priljubljeno opravilo. Leto, ki je za nami, je zagotovo popestril tudi Mariborčan Marko Naberšnik.

Režiser je svoj najnovejši film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet posvetil Mariboru, mestu, v katerem je rojen. “V bistvu me je vedno nekako vleklo v ta konec Slovenije, ” je pojasnil. “Že Petelinji zajtrk se prične v Mariboru, tudi v filmu Šanghaj je nekaj Maribora. Tokrat pa sem si uresničil dolgoletno željo in zgodbo v celoti postavil v Maribor,” je dodal Naberšnik.
Osrednje prizorišče filma je svet mrežnega marketinga, svet lepih obljub in zgodb o uspehu. Sanje in želje so del prazničnih voščil, v poslovnem svetu pa so tovrstne želje nekaj povsem drugega. “Mrežni marketing kot način prodaje ni napačen, težava je v presladkih besedah, s katerim te prodajalci vabijo in ti ponujajo svoje usluge,« razmišlja Naberšnik. »Ni bližnjic do uspeha. Če pa so, pa je cena za takšno pot previsoka. To resnico na svoji koži občutijo tudi glavni junaki našega filma,” je dodal.

Vir: iz filma Slovenija, Avstralija in jutri ves svet

Vir: iz filma Slovenija, Avstralija in jutri ves svet

Z enakimi upi se v svet mrežnega marketinga odpravi tudi glavni junak Boris, ki ga je odlično upodobil Jure Ivanušič. Z nasmeškom ga vanj zvabi sosed Igor, prav tako izjemni Aljoša Ternovšek. Kakšen je razplet te avanture? Tobogan nepredvidljivih zapletov, ljubezenske prigode in kriza srednjih let. Tudi preostala zasedba je zelo štajerska. K temu pa dodaja, da ima “Štajerska izjemne igralce in vesel sem, da smo lahko pri novem projektu sodelovali skupaj. Tudi štajersko narečje je zaradi tega pristno.”

Minca Lorenci, Bojan Emeršič, Milada Kalezić, Mojca Simonič, Simon Šerbinek, Tadej Toš in legendarni Vlado Novak so le del prepričljive igralske zasedbe. Film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet je pot pričel z mariborsko predpremiero, ki je potekala v času festivala LIffe. Takrat je film v enem večeru napolnil kar tri kinodvorane Mariboxa, na dogodku pa je bila prisotna celotna filmska ekipa, tudi mlada Saša Šikaleska in Urban Polenčič, ki sta se v filmski vlogi znašla prvič. “Saša in Urban sta del glavne igralske ekipe. Igrata otroka družine Jenko, ki jo gledalec spremlja v filmu. Sodelovanje z njima je bilo odlično, že na avdiciji sta pokazala izjemen talent in pri filmu sta enakovredno sodelovala z izkušenimi igralskimi kolegi,” je pripomnil Naberšnik.
Opazili pa smo, da se del filma dogaja v Portorožu in tam nastopita tudi dve znani imeni. Eno je priljubljena Tanja Žagar, drugo pa znani angleški igralec Julian Rhind Tutt, obraz, ki smo ga lahko srečali v uspešnici Notting Hill. “Do sodelovanja je prišlo zelo spontano. S Tanjo se poznava še iz časov, ko je bila del skupine Foxy Teens, Julian pa je na povabilo prebral scenarij in sprejel vlogo gostujočega poslovneža, ki predava na elitnem seminarju o strategiji mrežnega marketinga. Snemanje je v veliki meri potekalo tudi ponoči.

Za konec pa nam zaupal tudi želje za prihajajoče leto 2018. “Da bi bilo obdobje do naslednjega filma čim krajše. V načrtu so nove zgodbe, a pot do filma nikoli ni kratka. Je pa zato, ko se zgodi, nepozabna in čudovita. Naj bo takšno za vse nas tudi prihajajoče leto,” nam je zaupam Naberšnik.

 

 

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Pred občani razblinili dvome o Magni
– Varuhinja človekovih pravic znova opozorila na stiske v Mariboru
– Na nevarnosti med vožnjo opozarjali v Vuzenici
– V Salonu uporabnih umetnosti rušili stereotipe istospolnosti
– “Ko kmetič praznuje”
– Mariborsko gospodarstvo okreva
NAPOVEDNIK: premiera filma Marka Naberšnika

Revijalna tekma županov Slovenije proti veteranom Vuzenica, se je v sklopu Vuzeniških dni odvijala v Športnem paru Vuzenica.

župani slovenije

Ekipi sta se kljub slabemu vremenu spopadli v Športnem parku Vuzenica. Župan občine Vuzenica, Franjo Golob, je v svojo ekipo povabil župane iz drugih občin po Sloveniji. Skupaj so tekmo z točko prednosti priigrali zase. Končni rezultat je bil 5:4. Obe ekipi sta se pa na koncu tekme strinjali, da rezultat ni pomemben, pomembna je zabava.

Damjan Murko, znan pevec in samopromotor nam je zaupal, zakaj si želi postati predsednik Republike Slovenije. Napoveduje šok, želi si čistko parlamenta, stavi pa na svojo prepoznavnost in instinkt.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo predsednika?

Mnenja sem, da lahko v naši predalpski državici marsikaj spremenim, ravno zato, ker sem javna oseba. V svoji karieri sem dosegel vse. Vse, o čemer lahko nekateri samo sanjajo! Iz nič sem naredil blagovno znamko in dostojno živim od tega. Čas je za nekaj novega, za nove izzive, ki pa jim bom zagotovo kos. Saj sem sposoben, discipliniran, deloven… Verjamem, da je to šok, kot se imenuje moja nova pesem, vendar še naprej želim in bom šokiral ljudstvo tudi s takšnimi resnimi potezami.

Kakšno kampanjo boste imeli? In kako boste volilce prepričali, da ste vi pravi za predsednika Republike Slovenije?

Uradno najavil kandidature še nisem, čakam na pravi trenutek in na moj instinkt, ki me še nikoli ni prevaral. Že nekaj časa se pa igram s to mislijo, da bi bil uspešen in predvsem izredno priljubljen kot predsednik. Nikoli res nikoli, ne bi delil ljudi na raso, versko ali spolno prepričanje in poskrbeti bo treba tudi za najbolj ranljive, otroke in upokojence. Več denarja kulturi in umetnikom, kot sem tudi sam in nenazadnje dovolj pretvarjanja, da je v naši državi vse v najlepšem redu. Navzven uf, na znotraj pa fuj, kot je že rekel naš župnik in imel je prav. Čistka v vseh pogledih!

Vir: Facebook Damjan Murko (Fan Club)

Vir: Facebook Damjan Murko (Fan Club)

Kaj si obetate od predsedniškega stolčka? Kakšni so vaši cilji?

Prioritete so zagotovo čistka v samem parlamentu. Tukaj ni prostora za igrice, za “grebatorje” davkoplačevalskega denarja v svoje žepe, ni prostora za droge in ostale neumnosti, ki ne sodijo in ne pritičejo osebam, ki so na tako vidni funkciji.

Kaj menite o konkurentih, ki so že najavili kandidaturo?

Po mojem mnenju vsi niso najbolj primerni kandidati. Vem, da se nekateri ne ukvarjajo s politiko, ne z estrado in ne z ljudmi. Torej, takšni kandidati so nepotrebni.

Kakšen človek je sploh lahko politik?

Predvsem človek, ki posluša in se giblje v krogu malega človeka, starejših, invalidov, otrok, mladih družin. Samo takšen človek, ki dela in je med ljudstvom, je lahko uspešen in dober politik.

Ali lahko pričakujemo kampanjo v stilu Donalda Trumpa?

Trump je še zame preveč ekstremen. Hahaha. Pa verjemite, da sem navajen na vse. No – imava pa vsaj dve skupni točki: oba obvladava PIAR in oba imava za ženi Slovenki.

Levo: Zakonca Murko (Vir: enALifestyle) Desno: Zakonca Trump (Vir: Twitter)

Levo: Zakonca Murko (Vir: enALifestyle) Desno: Zakonca Trump (Vir: Twitter)